Lep dober dan vsem! Vse članice in člane odbora, vabljene ter preostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in seje se ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, to je gospod Ferenc Horváth ter dr. Milan Brglez, njega pa nadomešča gospa mag. Meira Hot.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. Imamo samo eno točko, Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, EPA 389/VIII. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogo v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA Z DNE 25. JANUAR 2019, je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki dnevnega reda sem vabil: Vlado, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je za obravnavo predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo, zato ga bo obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

Uvodno besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, da nam poda sliko predloga rebalansa proračuna v celoti. Prosim gospo… Se boste predstavili za magnetogram.

Moje ime je Irena Dermaž, direktorica direktorata za Proračun Republike Slovenije. Hvala lepa za besedo. Poslanke, poslanci, želim vam na kratko predstaviti ključne okvirje v katerih je bil pripravljen rebalans, predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, potem pa bo predstavnik resorja, državni sekretar predstavil konkretno tudi njihov finančni načrt oziroma proračun.

Pred vami je torej predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, ki ga je Vlada že napovedala oktobra, ko je tudi evropski komisiji posredovala osnutek proračunskega načrta na podlagi nespremenjenih politik. S čim smo izhajali, ko smo pripravljali rebalans državnega proračuna? Iz tega, da je Slovenija v bistvu v letu 2018, že peto leto zapored beležila gospodarsko rast in tem gospodarskim gibanjem je sledilo tudi izboljšanje stanja javnih financ, kjer Slovenija od leta 2017 dalje beleži presežek. Ta je za celoten sektor država, torej ne samo za državni proračun, v letu 2018 ocenjen na 0,8 odstotka BDP in v letu 2019 na 0,55 odstotka BDP. Ti ugodnejši gospodarski in javnofinančni trendi so ustvarili določen fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje preko izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva, hkrati pa se kot gonilo domače potrošnje krepijo skozi rebalans proračuna tudi večje domače investicije z namenom, da se omogoči tudi dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast. Vlada je v predlogu rebalansa proračuna zaradi boljše gospodarske napovedi v primerjavi v tisto pri sprejemanju proračuna za leto 2019 iz novembra 2017, predvidela višje prihodke. Zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati, pa se zvišujejo v tem predlogu tudi izdatki. Vlada je tako pri pripravi rebalansa upoštevala sprejete ukrepe glede povprečnine, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij nacionalnih programov. S predlogom tega rebalansa načrtujemo proračunski presežek za državni proračun v višini 193,6 milijona evrov ali 0,4 BDP. V predlogu rebalansa so prihodki državnega proračuna ocenjeni na 10,3 milijarde evrov in izhajajo iz ocene prihodkov v letu 2018 ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom iz novembra višji za 6,2 %, v primerjavi z realizacijo iz leta 2018 pa za 3,5 %. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru proračunov sektorja država 21. decembra in znašajo 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna so višji za 463 milijonov evrov oziroma za 4,8 %, od realizacije leta 2018 pa celo za 700 milijonov evrov. V predlogu rebalansa se v primerjavi s sprejetim proračunom 2019 načrtuje med večjimi politikami največ znižanja na politiki pokojninsko varstvo, in sicer zaradi višjih prispevkov za socialno varnost, vplačanih v ZPIZ, zaradi česar se obveznost poravnave iz državnega proračuna temu primerno zniža. In nadalje se znižuje tudi obveznost izdatkov za servisiranje javnega dolga in opravljanje z denarnimi sredstvi zaradi aktivnosti, ki so bile izvedene pri upravljanju dolga državnega proračuna. Na drugi strani pa povečujemo odhodke predvsem na politikah socialna varnost ter tudi izobraževanje in šport. Za socialno varnost je namenjenih 165 milijonov več, za izobraževanje in šport pa 103 milijone več kot v sprejetem proračunu za 2019. Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja tako imenovanim drugim tekočim domačim transferom, to je 3,4 milijarde evrov, in sem spada tudi transfer, ki ga ministrstvo za šolstvo odvaja za financiranje javnih zavodov. Približno 13 % vseh odhodkov ali 76 % več od sprejetega je namenjenih v tem proračunu za stroške dela, to je iz novih obveznosti, ki so posledica lani sprejetega dogovora s sindikati javnega sektorja. Glede investicij, teh načrtujemo za 1,1 milijarde več, kar je približno tretjino več, kot je bilo jih realiziranih v letu 2018. Nekoliko višja bodo tudi vplačila v EU, tudi iz razloga, ker pričakujemo boljše črpanje tekoče perspektive, ki je že v drugi polovici in se bo morala intenzivirati.

Če zaključim še z vidika virov financiranja rebalansa, naj bi se v okviru teh 10,16 milijard uporabilo 8 milijard in pol integralnih sredstev, dobra milijarda evropskih sredstev in 367 milijonov evrov namenskih sredstev, potem nadalje pa še malo manj kot 230 milijonov sredstev slovenske udeležbe in je 1,6 milijona namenskih sredstev finančnih mehanizmov. Toliko na kratko, da imate eno sliko. Če bo pa še kakšno vprašanje, pa lahko tudi pojasnim.

Hvala.

Hvala, gospa Oražem.

Sedaj dajem besedo še predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gospodu dr. Jerneju Štromajerju, da predstavi del predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na to ministrstvo. K besedi se verjetno bosta priglasili še gospe Mojca Ločniškar in gospa mag. Rebeka Stanič, da pojasnita ostale aspekte.

Dr. Štromajer, izvolite.

Hvala, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Pred nami je Predlog rebalansa finančnega načrta našega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za leto 2019, s katerim se sredstva za področje izobraževanja, znanosti in športa povečujejo za 129 milijonov evrov glede na že sprejeti finančnih načrt za leto 2019. Predlog rebalansa znaša, če smo zelo natančni, 1 milijardo 964 milijonov 514 tisoč 574 evrov, kar predstavlja 19,34… / nerazumljivo/ izdatkov državnega proračuna. Ministrstvo je pri pripravi rebalansa izhajalo tako iz prioritet in zavez v koalicijski pogodbi ter zavez Vlade Republike Slovenije, dane sindikatom, da bo zagotovila dodatna sredstva za povečanje plač javnih uslužbencev, ki izhajajo iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam v mesecu decembru 2018. Programsko gledano, je naše ministrstvo nosilec dveh politik in sicer politike 19 - izobraževanje in šport in politike 05 - znanost in informacijska družba, sodeluje pa še v treh drugih politikah, za katere letno namenjamo okoli 6, 2 milijona evrov oziroma 0, 31 % vseh naših sredstev. Zunanja politika in mednarodna pomoč, trg dela in delovni pogoji, kultura in civilna družba.

Za politike 19 - izobraževanje in šport se namenja milijardo 689 milijonov in še nekaj evrov oziroma 86 % vseh sredstev ministrstva. Glede na sprejeti finančni načrt, se sredstva povečujejo za 103, 6 milijona evrov, se pravi za okoli 6, 5 %, glede na porabo v letu 2018 pa za 118, 7 milijonov evrov.

Za politike znanosti in informacijske družbe se namenja kumulativno 268 milijonov evrov oziroma 13, 68 vseh sredstev ministrstva. Glede na sprejeti finančni načrt se sredstva povečujejo za 24, 7 milijona evrov, za dobrih 10 %, glede na porabo v letu 2018 pa za 67 milijonov evrov.

Med vladnimi prioritetami je potrebno najprej omeniti področje znanosti, saj dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva ter se na ta način zagotavlja predpogoje za povečanje splošnega družbenega blagostanja, pred tem pa dajemo sami velik poudarek na odprtosti in kakovosti sistema. Kot že omenjeno, znašajo sredstva za znanost vse skupaj 268, 6 milijona evrov, od tega znaša integralna sredstva, se pravi integralna sredstva 207, 2 milijona evrov, kar je 21, 2 milijona evrov več kot je bila poraba v letu 2018. Pri tem posebej, da velja omeniti, da se integralna sredstva za znanosti prvič presegajo pred krizno raven iz leta 2011, prvič po letu 2012 in da smo prvič na teh sredstvih prebili številko 200 milijonov in s tem sledimo koalicijski zavezi, povečevanju sredstev za raziskave in razvoj proti 1 % BDP in drugim smernicam, ki smo si jih kot… ne samo kot koalicija, ampak tudi ta Državni zbor v skladu z resolucijami, že zadali.

Pomembno vlogo na tem področju bodo imela tudi evropsko-kohezijska sredstva, ki za leto 2019 znašajo 60, 9 milijona evrov. Usmerjena bodo v krepitev raziskovalne infrastrukture, spodbujanje naložb javnih raziskovalnih organizacij in podjetij v raziskave in razvoj ter centrom odličnosti. Namen financiranja teh področij, je predvsem izboljšanje mednarodne konkurenčnosti in odličnosti raziskav, boljša izraba in razvoj raziskovalne infrastrukture, izboljšanje raziskovalnih kapacitet, spodbujanje izvajanja raziskovalnih programov, financiranje raziskovalcev na začetku kariere in učinkovito vključevanje v mednarodne raziskovalne programe, vključno z evropskim programom Obzorja 2020. To je kar se področja znanosti tiče.

Nadalje, na področju izobraževanje bo ministrstvo v letu 2019 še naprej zagotavljalo prvič – to je pomembno poudariti, dostopno in kakovostno vzgojo in izobraževanje za vse in drugič, krepitev visokega šolstva in z njim povezanega znanstvenega raziskovanja. Pa, če gremo vertikalo od spodaj navzgor. Na področju predšolske vzgoje se največ sredstev namenja za subvencije plačila staršem, okoli 17 milijonov evrov in sicer za 70 % cene programa, ki bi ga starši morali plačati za drugega otroka in 100 % za tretjega in naslednje otroke ter za subvencije ranljivim skupinam, subvencioniranje predšolske vzgoje otrok Romov in otrok v dvojezičnih oddelkih, subvencioniranje abonističnih(?) oddelkov, financiranje krajših programov za otroke, ki niso v vrtcu in so stari pet let in pa od septembra 2019 bomo kot novo zakonsko obveznost sofinancirali razvojne oddelke v vrtcih.

Na področju osnovnega šolstva, ki mu namenjamo 870 milijonov evrov, 44 % vseh proračunskih sredstev ministrstva, zagotavlja ministrstvo pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno izobraževalnih programov, optimalne pogoje za vzgojo otrok s posebnimi potrebami ter zagotavljanje regijsko enakomernejšega deleža vključenosti otrok v javno glasbeno šolstvo. Šole se še vedno soočajo z izzivi, ki jih prenaša sicer naraščanje števila učencev oziroma povečevanje generacij. V letu 2019 je v sistem osnovnošolskega izobraževanja po številu učencev skoraj ena generacija več kot je bilo otrok v preteklosti, kar predstavlja izziv tako za šole, kot tudi za državo in lokalne skupnosti. V šolskem letu 2018 in 2019 osnovno šolo tako obiskuje 187 tisoč učencev, kar je okoli 4 tisoč 900 otrok več kot v preteklem letu. Učenci imajo v času pouka organizirano tudi prehrano. Na dopoldansko malico je tako prijavljenih 99 % učencev, na kosilo 83 % učencev, do subvencije malice je upravičena več kot polovica prijavljenih učencev, do subvencije kosila pa tretjina prijavljenih učencev.

V letu 2019 bo s šolskim letom 2019/2020 ministrstvo razširilo tudi nakup učnih gradiv, tudi za učence 2. razreda osnovne šole, za 1. razred smo zagotovili že s tem šolskim letom. Na področju srednjega šolstva, ki mu namenjamo 328,2 milijona evrov, 16,7 % vseh izdatkov ministrstva, zagotavlja ministrstvo pogoje za kompetentno naravnano izobraževanje, ki omogoča prehodnost med programi in zaključevanje v različnih ravni izobraževanja in nadaljevanja študija s poudarkom na povečevanju naravoslovnih kompetenc, spretnosti in veščin dijakov, spretno razmestitvijo izobraževalnih programov po posameznih šolah, ohranjamo zanimanje dijakov in delež vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja na 42 % dijakov in srednjega in poklicnega izobraževanja 17 % dijakov, s programskimi spremembami zagotavljamo tesnejše povezovanje izobraževanja s potrebami gospodarstva in trga dela. Tukaj velja izpostaviti uvedbo vajeništva in drugih oblik povezovanja, izobraževanja z gospodarstvom. V šolskem letu 2018/2019 je v izobraževalne programe za mladino vpisanih skupaj 73 tisoč 225 dijakov v 111 javnih ter 6 zasebnih srednjih šolah. 6,8 % teh dijakov je vključenih v katero izmed 36 dijaških domov. Dijakom se zagotavlja delno ali v celoti subvencionirana malica v času pouka, tako da je 66 % vpisanih dijakov v šoli prijavljenih na malico, 44 % vpisanih dijakov pa je prejemnikov subvencije za šolsko prehrano.

Na področju višjega strokovnega šolstva, ki mu namenjamo 15,5 milijona evrov, kar je okoli 1 % vseh načrtovanih izdatkov ministrstva oziroma malo manj, ki je tesno povezano s trgom dela, želimo preko široko modularno zasnovanih študijskih programov, ki temeljijo na vsaj 2 poklicnih standardih, doseči čim večjo zaposljivost diplomantov. V šolskem letu 2018/2019 je v 32 programov višjega strokovnega izobraževanja razmeščenih na 28 javnih in 2 zasebni visoki strokovni šoli s koncesijo redno vpisanih 5 tisoč 510 študentov.

Na področju visokošolskega izobraževanja, ki mu namenjamo 305 milijona evrov, 15,5 % vseh načrtovanih izdatkov ministrstva, zagotavljamo stabilno financiranje, ustrezno kakovost izvedbe študijskih programov 1. in 2. bolonjske stopnje na rednem študiju, zagotavljamo sredstva za doktorski študij na javnih visokošolskih zavodih, sredstva za internacionalizacijo izobraževanja, izvajanje dejavnosti visokošolskih knjižnic, reševanje prostorske problematike umetniških akademij. Pomemben poudarek pri razvoju visokega šolstva bodo v letu 2019 imela tudi evropska kohezijska sredstva. Ta bodo v tem letu znašala 5,8 milijona evrov, ki bodo namenjena za mednarodno mobilnost študentov, gostovanje tujih profesorjev, pomoč študentov pri graditvi kariere, kariernih centrih in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževalnem procesu.

Kar se tiče izobraževanja odraslih, temu namenjamo 21,8 milijona evrov. Od tega znašajo sredstva evropske kohezijske politike 16,3 milijona evrov. Ministrstvo sofinancira programe in dejavnosti iz skupnostnega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in učenja, promocije vseživljenjskega učenja ter nacionalno pomembno vlogo v izobraževanju odraslih. Financiramo tudi program osnovne šole za odrasle, ki je ena od prednostnih nalog resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji .

In za zaključek področje športa. Temu področju bo ministrstvo v letu 2019 zagotavljalo pogoje za razvoj športa za vse s ciljem, da vsakemu posamezniku zagotovi možnosti za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju, zagotovi mladim kakovostno zunajšolsko športno udejstvovanje ter spodbujanje uveljavljenih moralnih in etičnih vrednot v športu. V letu 2019 znašajo sredstva za šport 20,2 milijona evrov oziroma 1 % vseh načrtovanih izdatkov ministrstva. V letu 2019 bomo na področju športa podpirali razvoj vrhunskega športa preko sofinanciranja priprav ekip in posameznikov na največja mednarodna športna tekmovanja. Sofinancirali in spodbujali bomo šport otrok in mladine ter športno rekreacijo, sofinanciranje razvojne, strokovne naloge športa ter skladno z nacionalnim programom športa do leta 2023 sofinancirali programe športa invalidov, športa starejših, pilotske programe povezovanja športnih, invalidskih in dobrodelnih organizacij ter pilotne športne projekte za krepitev zdravja in dobrega počutja. Ministrstvo bo tudi v letu 2019 sofinanciralo investicije v športno infrastrukturo, čemur bomo namenili 3,2 milijona evrov.

Hvala za pozornost.

Hvala, dr. Štromajer.

Odpiram razpravo članov in članic odbora ter ostalih prisotnih. Prvi se je za besedo javil Miha Kordiš, nato podpredsednik Tomaž Lisec in gospa kolegica Jelka – našteval bom kasneje – Jelka Godec.

Gospod Kordiš, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Temu proračunu se pozna oziroma temu rebalansu se pozna, da nastaja v času tako imenovanih debelih krav in temu primerno je slika na večini postavk lepša, kot je bila v preteklih letih. V zadnjih nekaj mesecih so se odpravile tudi nekatere krivice, socialne krivice, plačne krivice iz preteklih let, in to so vse pozitivne stvari, ki jih kaže pozdraviti. Mislim, da je delno to tudi prispevek sodelovanja Levice. V splošnem pa mislim, da je to tista makroekonomska klima, ki vpliva na to, da gre slika na bolje. To rekši, pa še zmeraj proračun izhaja iz nekaterih problematičnih izhodišč. Če jih povzamem in zgolj nekatere izpostavim. Opazna je prioriteta nabav v orožju, recimo, postavke za nabavo streliva se dvigajo s 4,3 na 11,5 milijona evrov, tu imamo oklepnike, na katere v Levici konsistentno opozarjamo. Izrazito se, skratka, sredstva za vojaško tehniko dvigujejo, se približujejo tudi administrativnim ciljem in že presegajo oziroma želijo preseči 1 % bruto družbenega proizvoda. Vidi se tudi, da je prioriteta politika spoprijema migracij z represivnimi ukrepi, torej več denarja za zapiranje meja, za betoniranje meja, namesto da bi posegli po dejansko učinkovitih recepturah, kot so regulacije migracij, mednarodna zaščita, integracija prišlekov in tako naprej, ker bi bilo tisto, kar bi bilo treba narediti. Vmes najdemo tudi take stvari, kot je, bom povedal bolj zaradi kurizitete kot karkoli drugega, kot je servisiranje luksuza lastnega birokratskega aparata, recimo, v obliki obnove hotela in gradu na Brdu, kjer bodo sestankovali evrobirokrati. In to je nekaj, na kar smo v Levici opozarjali že pri prejšnjem proračunu.

Čisto posebej se je treba pogovoriti tudi o raziskovalni strategiji, pa ne zgolj v visokošolskih oziroma raziskovalnih okvirih, ampak tudi v tistih okvirih, ki tangirajo gospodarstvo. Tu imamo postavko težko 250 milijonov evrov in vsekakor v Levici nismo tisti, ki nasprotujemo vlaganjem v razvoj slovenskega gospodarstva, prav nasprotno, to podpiramo. In to podpiramo celo tako zelo, da opozarjamo na probleme premajhne regulacije v porabi tega denarja. Ta denar, v veliki večini gre tu za nepovratna sredstva, to so direktne infuzije javnega denarja v dobičke zasebnih kapitalistov, ki socializirajo na naše skupne stroške svoje odhodke. Seveda pa ko pride do dobičkov, se upirajo plačevanju davkov in ta sredstva raje porabljajo za svoj lasten luksuz. In tu mislimo, da bi morala država poseči po korenitejših regulativah. Recimo, ena pot, ki jo vidimo v Levici, je, da ta sredstva niso nepovratna, ampak so povratna, pa da država vstopa v gospodarske projekte kot solastnica, potem pa ta svoj solastniški delež uporabi za smotrne razvojne usmeritve oziroma za to, da postopoma mehko, neproblematično demokratizira ta podjetja in pripusti delovne kolektive k soupravljanju s temi podjetji. Morda je simptomatično tudi to, če se spomnite mesec, dva ali koliko nazaj, sem gospodu predsedniku Vlade Marjanu Šarcu zastavil vprašanje glede nakupa novih oklepnikov in s tem povezanih proračunskih postavkah. Na kar je odgovoril s tisto krilatico, da on ni za… / oglašanje v ozadju/ - preidem zdajle vsak trenutek na šolstvo, gospod Mahnič -, da on ni za alternativo maslo ali topovi, ampak da lahko in zmoremo oboje. No, ampak žal je še zmeraj slika taka, da je proračunski okvir za transfer v pokojninsko blagajno 70 milijonov nižji, kot je bil, in še zmeraj imamo 266 tisoč upokojencev s pokojninami pod 600 evri. In vse to so področja, kjer bi lahko v obstoječih okvirih ubrali drugačen pristop.

In zaključujem z uvodom, da bi vas povabil k razmisleku o drugačni optiki in drugačnih družbenih prioritetah, za katere čas še ni potekel. Kar me pripelje do vprašanja resorja, ki ga obravnavamo na tem odboru, torej resorja, ki pritiče Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Tudi tu je viden napredek v dvigu sredstev. Posebej bi se pa osredotočil na vprašanje raziskav, razvoja in s tem povezanih odhodkov. Najbrž se spomnite, v Levici smo se na državnozborske volitve odpravili z geslom, ki smo ga udejanjali tudi v letih prejšnjega mandata, to je, naj se sredstva raje namenijo za razvoj in za raziskave, namesto za orožje in tovrstne prioritete bi radi videli tudi močneje udejanjene na postavkah Ministrstva za izobraževanje in znanost, konkretno na raziskovanju, konkretno na raziskovanju. Po letu 2011 so se univerze in raziskovalne organizacije znašle v hudem, hudem varčevalnem primežu in se jih je dobesedno izstradalo, sredstva so drastično upadla, da si ravno gre ravno za tista ključna strateška sredstva, ki naj nam omogočijo razvojni preboj. In razvojni preboj, ko to rečem, ciljam na vse sfere družbe. Navsezadnje so to učinki, ki se prelivajo tudi v gospodarstvo in omogočajo preseganje statusa periferne odvisnosti slovenskega gospodarstva, ki je v to periferno odvisnost ujeto v tem trenutku in je ves razvoj zreduciran na razvoj v nerazvitost v resnici. Tukaj ne prihaja do kvalitativnih preskokov, če želimo imeti kvalitativne preskoke in želimo presekati s to pozicijo globalnega podizvajalca in dobavitelja za zahodne koncerne, potem je potrebno povečati investicije za raziskovanje.

Okej, smo pri proračunu, se ukvarjamo s številkami, zato bom tudi ostal tukaj pri številkah, še preden pa grem na kakšno besedo o številkah več, bi rad naredil ta »diskleimer«, da ni problematična samo višina financiranja, ampak tudi način financiranja. Ta način financiranja je tak, da javnim raziskovalnim organizacijam ne zagotavlja stabilnega vira financiranja in posledica je, da so raziskovalci, tudi tisti, ki so na projektih odvisni od neke eksistenčne profesionalne negotovosti – nikoli ne vejo, kako bo s tem denarjem, z njihovim lastnim denarjem in njihovo lastno eksistenco za naslednjih nekaj let. Ne morejo tematsko pristopati k problemom, ne morejo se specializirati za posamezna področja, zato, ker preprosto lovijo sredstva iz kateregakoli budžeta že kapnejo, zato da se sploh eksistenčno potegnejo iz leta v letos.

Kje imamo v Sloveniji veliko prednost, je terciarno izobraževanje. Vi bi, gospe in gospodje temu bržčas rekli človeški viri in tukaj se ta problematičnost podhranjenosti raziskovanja zelo izrazito izkaže, ker je skrb za mlade strokovnjake nezadostna, vložek, ki gre v izobraževanje teh ljudi, je praktično neizkoriščen zaradi raziskovalne podhranjenosti. Ko se govori o mobilnosti in ne vem kakšni raziskovalni povezavi s preostalo Evropo, smo v izrazitem podrejenem položaju. Tukaj nam ljudje bežijo. Kadrovski tok je usmerjen proti severu, ljudje odhajajo iz države, kakšni novi raziskovalci iz tujine pa semkaj ne prihajajo in tukaj nam odlični kadri odhajajo, vsesplošen družbeni razvoj, posledično tudi gospodarstvo, je pa tisto, ki potegne ta kratko, ker stagnira v tem razvoju v nerazvitost.

Tudi intenzivnost raziskovalne razvojne dejavnosti v zasebnem sektorju se od leta 2013 naprej zmanjšuje, kot direktna posledica zmanjševanja neposredne javne podpore raziskavam in razvoju in kot sem že omenil, to spremlja še dodatni primer, da so statistike razvojne dejavnosti v zasebnem sektorju za povrh vsega še napihnjene, so definicije tukaj zelo ohlapne in pogosto sredstva, ki naj bi šla tukaj za raziskave in za razvoj, ničesar ne prinašajo ravno raziskavam in razvoju, ampak podjetje z njimi krije kakšne druge stroške.

Zato se na koncu dneva v levici pridružujemo opozorilom slovenskih znanstvenikov, znanstvenic glede slabih pogojev za raziskovalne delo in njihovim zahtevam po tem, da se raziskovalna in razvojna dejavnost financira bolj ambiciozno. Zmeraj je bila podhranjena ta dejavnost, od leta 2010 naprej na hudem udaru varčevalnih rezov, ARRS recimo je padel za 30 %, zaradi tega, ker je znanost ostala zgolj na statusu dekle v slovenski družbi, so vsi vidiki raziskovanja tukaj potegnili ta kratko. Skratka, toliko, no. Več prioritete raziskavam, razvoju, to je to.

Hvala, kolega Kordiš.

Za besedo se je prijavil gospod podpredsednik odbora Tomaž Lisec. Izvolite.

Ja, najlepša hvala, gospod predsednik, za dano besedo.

Spoštovani predstavniki ministrstev, kolegi, kolegice – vsem skupaj en lep pozdrav!

Glede na to, da smo na Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, se bom držal proračuna znotraj tega resorja in ne bom zahajal na teme, ki bolj kot ne sodijo na Odbor za finance.

Bom poskusil biti zelo kratek. Najprej eno vprašanje za predstavnike Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Glede na to, da - kot ste se sami pohvalili – imamo letos skoraj 129 milijonov več proračunskih sredstev na tem področju, me zanima, ali obstajajo podatki, koliko je bilo vseh zaposlenih znotraj resorja v letih 2015 do 2018. Oziroma koliko več ljudi se namerava znotraj tega resorja zaposliti v letu 2019. Najsi bo to tako število zaposlenih na ministrstvu in ostalih državnih institucijah – nenazadnje pa tudi me zanima število učiteljev in pa ostalega osebja znotraj tega resorja. In pa posledično, glede na spremembe, torej 129 milijonov več sredstev – koliko od tega bo šlo izključno za plače in vse ostalo, kar tukaj pride zraven.

Druga stvar, ki me zanima. Tukaj vidimo pod – samo sekundo – pri vseh teh področjih izobraževanje in šport 103 milijone več. Pa me zanima, ali tukaj obstajajo tudi sredstva za izpolnitev ne samo ene, ampak več odločb Ustavnega sodišča. Zakaj o tem govorim? Jaz sem pogledal normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2019 in moram reči, da še vedno čakam tisto, na kar celoten prejšnji mandat nisem dobil odgovora. To pa je, ali se pripravlja enovit zakon o visokem šolstvu in raziskovalni ter razvojni dejavnosti ali se pripravljata dva ločena, kakor vi pravite, sistemska zakona ali pa boste, kot je v navadi pri neodločnih vladah, šli samo v posamezne spremembe in dopolnitve posameznih zakonov. In iz tega izhajajoč, glede na to, da govorimo o rebalansu proračunov – kakšni so finančni okvirji sprememb zakonodaje, ki jo pripravljate v letu 2019? Torej znotraj tega tudi sprememba Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja za izpolnitev odločbe Ustavnega sodišča. Kajti verjamem, da pri skoraj 2 milijardah evrov za področje izobraževanja boste z lahkoto našli 100 tisoč evrov, ki so predvideni približno od 1. septembra 2019 do 31. 12. 2019 za izpolnitev ene odločbe Ustavnega sodišča.

Naslednja stvar, ki me zanima. Ali ima ministrstvo v tem času do 1. septembra oziroma predvsem do 1. oktobra, ko se začne študijsko leto, namero oziroma v pripravi kakšno agitacijo glede ustanovitve kakšne nove fakultete? In koliko so predvideni zneski za ustanovitev novih fakultet? Ali pa za posamezne nove študijske programe.

Zdaj bom šel pa še na zadnji dve stvari, s katerima se največ ukvarjam. Eno je šport, drugo pa mladina. Pa bom začel z mladino. Tukaj piše 3,6 milijonov evrov sredstev za Urad Republike Slovenije za mladino. Eni bodo rekli: »Veliko.« Drugi bodo rekli: »Malo.« Jaz osebno mislim, da bi lahko ta urad dobil veliko več sredstev. Je pa res, da če bo ta urad sredstva zapravljal za velike neumnosti oziroma celo za vsebine, ki niso iz delokroga Urada za mladino, potem predlagam, da tudi tu sredstva zmanjšate. Skratka, ali Urad za mladino dela tisto, kar se dotika Urada za mladino, ali pa se jim sredstva sorazmerno ugasnejo, glede na to, da se ukvarjajo marsikdaj z zadevami, ki niso delokrog Urada za mladino.

In sedaj še zadnja zadeva – šport. Gospod državni sekretar je rekel: »Šport za vse v varnem okolju.« Gospod državni sekretar, verjetno veste, da je športna infrastruktura nekje stara po statističnih podatkih nekje med tistim letom starosti, ki ga imate vi, in med tistim, v katerem letu sem jaz rojen, torej med 35 in 40 let. Pa me zanima glede na zelo bor izplen na tem področju, kjer v predlogu rebalansa za leto 2019 pričakujete 3,3 milijone, me zanima, koliko iz tega bo šlo za razpis na področju športne infrastrukture. Drugič, kdaj bo ta razpis. In pa tretjič, kakšni bodo spet pogoji pri tem razpisu, kajti vaša predhodnica kot ministrica, gospa Makovec Brenčič si je izmišljevala skoraj nemogoče pogoje, skratka da je drobila denar po 50 tisoč evrov, ki ni zadoščal niti za kakšen parket, kaj šele za kakšno resno obnovo. Samo medklic. Tukaj sva zdaj s kolegom Žanom Mahničem ugotavljala, da njegova telovadnica oziroma telovadnica v njegovi občini je več vredna kot celoten znesek za športno infrastrukturo v letu 2019. Če pa povem primer Občine Sevnica, kjer se že 10 let trudimo s stadionom in upamo na državno pomoč, pa da bomo morali sami dati 1,1 milijona sredstev v sanacijo bazena, kar predvsem gospod državni sekretar ve iz primera iz občine, iz katerega izhaja, da koliko to znese in ne nazadnje da imamo problem z marsikaterim drugim športom, ki nima ustreznih športnih površin. Me zanima, ali obstaja kakršnakoli možnost, da glede na to, da bom zopet sam na Odboru za finance in ne danes predlagal veliko več sredstev za postavko športna infrastruktura, ali se morda obeta kakšna podpora s strani Ministrstva za izobraževanje, da preko poslancev, poslanskih skupin koalicije da večjo veljavo. Tukaj morda samo medklic. Če ne boste vi predlagali 5 ali 10 milijonov več, bo verjetno veliko lažje to speljati preko Odbora za finance, kot pa da se opozicijski poslanec od leta 2015 vsako leto trudi in nagovarja poslance po hodnikih, predvsem tiste, ki vejo, kako pomemben je šport in kako pomembna je športna infrastrukturo, pa najsi bo tako za tiste najmlajše ali pa za to, kar ste sami rekli, za podporo vrhunskemu športu, ker kaj nam pomagajo vrhunski športniki, če slej ko prej tako kot večina ostalih mladih gredo v okolja, kjer je športna infrastruktura tako mladim, predvsem perspektivnim, ne nazadnje pa tudi vrhunskim športnikom veliko bolj naklonjena. Skratka, da se ne bomo trkali po prsih pri uspešnih rezultatih vrhunskih športnikov, ki bodo plod tujih strokovnjakov in pa tuje športne infrastrukture in ne slovenske, ki žalostno marsikje propada. Toliko.

Najlepša hvala.

Hvala lepa, kolega podpredsednik.

Za besedo se je prijavila gospa Jelka Godec.

Izvolite.

Ja, hvala.

Jaz bom tukaj nadaljevala tam, kjer je kolega ostal. V bistvu kar konkretna vprašanja iz predloga rebalansa. In sicer, tako kot je bilo že rečeno, šport za vse v varnem okolju, dostopno vsem mladim, za kakovostno udejstvovanje v športu. Mene zanima, sekretar z ministrstva za šolstvo, v kateri fazi je recimo, ko govorite šport za vse v varnem okolju, izgradnja telovadnice Šolskega centra Šentjur glede na to, da ta šolski center še vedno nima telovadnice in otroci hodijo na telovadbo 2 kilometra daleč ob državni cesti. Kdo bo rekel, super, imajo še vsaj rekreacijo zraven, ampak varnost je pa tam zelo vprašljiva. Tako da glede na to, da se ta šolski center že več od leta 2008 prizadeva, da bi se telovadnica zgradila, in hodi od Poncija do Pilata vsak mesec na ministrstvo za šolstvo, so na koncu pristali celo na to zadevo, da gredo v izgradnjo oziroma postavitev tako imenovanega balona, in sicer za nekje 400 tisoč evrov, kjer bi tudi delno sami sofinancirali. Problem je seveda tudi, mogoče boste tekom seje slišali tudi to, da občina zavira izgradnjo, ker ne želi dati gradbenega dovoljenja oziroma so se tam neke stvari zapletle. Okej, ampak vseeno mene zanima, kako daleč glede na to… Še enkrat, kolega Lisec je govoril o iztrošeni športni infrastrukturi, jaz pa govorim o infrastrukturi, ki je sploh ni ob šolskem centru in otroci, še enkrat, dijaki hodijo 2,4 kilometra v osnovno šolo in se morajo prilagajati torej tudi urniku osnovne šole in splošno se mora urnik prilagajati. Torej, v kateri fazi, kje zdaj, je ta izgradnja ali telovadnice ali pa pomoč pri, tako kot sem rekla, ko so šli v to rezervno idejo, postavitvi balona? Namreč, v občini Šentjur pa se, poleg tega, da ta šolski center nima telovadnice kot šolski center, namerava graditi nova športna hala pri osnovni šoli. Kakšna je tukaj, racionalna poraba sredstev govorim zdaj, ne da nasprotujem kakršnikoli gradnji, ampak, govorim o racionalni porabi. Šolski center nima, a na drugi strani se bo gradil, baje, gradila velika športna hala. Nekje, spet tam 2,4 kilometre stran. Torej, vprašanje za ta šolski center Šentjur.

Naslednje vprašanje pa je, kar se moram strinjati sicer s kolegom Kordišem, je, to nestabilno financiranje raziskovalnih dejavnosti. O tem govorimo že »ulala«. Raziskovalna dejavnost se financira preko projektov, letnih, dvoletnih, potem mladi raziskovalec več ne ve, kaj bo, ni pa tega stabilnega financiranja. Zato je vprašanje za predstavnike ministrstva, glede na to, da namenjate za raziskovalno dejavnost kot ste se pohvalili, prvič prebijate vrednost 200 milijonov, če sem prav razumela in se hvalite s tem, mene zanima, ali boste s tem zagotovili stabilno financiranje mladih raziskovalcev oziroma raziskovalcev na sploh? Ali pa bodo to le projekti, letni, dvoletni, z razpisi in tako naprej?

Tako da in seveda, kje je tukaj, tako kot je rekel kolega Lisec, Zakon o raziskovalni dejavnosti? Namenja se več kot 200 milijonov evrov brez zakona, brez neke, bom rekla, sistemske kot vi pravite, rešitve. Denarja dovolj, zakon pa, vprašanje kje je? In ali bo, kako bo to financiranje sploh potekalo?

Naslednja stvar je srednje splošno in poklicno šolstvo, češ, z, da se ta povišica 18 milijonov ali koliko je, ja, namenja tudi za vajeništvo, uvedbo vajeništva. Dajte mi razložiti, na katerem področju, koliko dijakov, ali ob delu, kakorkoli, bo vključenih v vajeništvo? - glede na to, da je prejšnja ministrica oziroma prejšnja Vlada sprejela Zakon o vajeništvu, s predvidenimi 200 mesti v vajeništvu, na koncu jih je bilo 54 vključenih v 4 ali 5 programov. Za katere programe gre? Koliko jih nameravate vključit? Po katerem ključu? Kdo bo sodeloval? In tako naprej.

Kar se tiče raziskovalne dejavnosti pa še eno, da se vrnem nazaj, se oproščam, ker sem malo preskočila, ampak zdaj sem se spomnila, ker je tudi povezano seveda z vajeništvom, sodelovanjem gospodarstva in šolstva, z raziskovalno dejavnostjo, sicer Slovenija nekje inovativna družba naj bi bila malo višje gor, v povprečju Evrope, pa vendar opozarjajo, ta komisija, ki je pregledovala te zadeve s strani Evrope, da tega povezovanja ni, čeprav o tem poslušam jaz, vsaj v Državnem zboru, že prejšnji mandat pa tudi zdaj, hvalo, kako se povezuje gospodarstvo, inovacije in ne vem kaj vse, na koncu pa rezultati niso ravno, bom rekla, najboljši.

Tako da, jaz bi prosila za konkretne odgovore državnega sekretarja. Pravim še enkrat, športni objekt ob enem izmed srednjih šol, potem vajeništvo in pa raziskovalna dejavnost. Hvala.