10. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

12. 6. 2019
podatki objavljeni: 12. 6. 2019

Transkript

En prav lep pozdrav!  Pričenjam 10. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas še enkrat lepo pozdravljam.  Obveščam vas, da so se opravičili naslednje članice in člani odbora. Zvonko Černač, Ivan Hršak, Dušan Šiško, Nataša Sukič in pa Aleksander Reberšek. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo namesto poslanca Bojana Podkrajška, poslanec Marjan Pojbič in namesto poslanke Lidije Divjak Mirnik, poslanka Tina Heferle.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red za eno točko dnevnega reda in sicer, Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o letalstvu, skrajšani postopek.  Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Prehajamo torej na 1 TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O LETALSTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo dne 14. 3. 2019, posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 29. seji dne 22. 3. 2019, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 14. 3. 2019, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 18. 4. 2019, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 4. 2019 in dodatna pojasnila Ministrstva za infrastrukturo k predlogu zakona z dne 24. 6. 2019. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin k 1., 2., 14. 20. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Zakonodajno-pravna služba.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Na začetku dajem besedo predstavnikom Ministrstva za infrastrukturo državnemu sekretarju mag. Bojanu Kumru. Izvolite.
Bojan Kumer
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane članice, spoštovani člani odbora. Dovolite, da na kratko predstavim predlog in pa dopolnitve Zakona o letalstvu, ki so pripravljene zaradi implementacije dela vsebin direktive Evropske unije 2016/681, ki zavezujejo letalske prevoznike k pošiljanju podatkov iz sistema rezervacije letalskih vozovnic, tako imenovani PNR sistem policiji in določanje katere podatke je potrebno poslati, na kakšen način, v katerih primerih ter kdaj in komu posredovati predmetne podatke. V okviru dopolnitev zakona se predpisujejo tudi kazenske sankcije za letalskega prevoznika in druge pravne osebe, samostojne podjetnike, posameznike oziroma posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost kadar v okviru svoje pridobitve oziroma registrirane dejavnosti opravijo rezervacijo za potnike v rednem in posebnem zračnem prevozu ter pristojni organ za izvajanje kazenskih določb. V okviru dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije je bila sprejeta pravna podlaga za obdelavo in uporabo podatkov o letalskih potnikih s katero je policija dobila novo policijsko pooblastilo, na podlagi katerega lahko zbira, hrani, obdeluje in uporablja podatke o potnikih za redni in posebni zračni prevoz od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz tretjih držav ali iz držav članic Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnimi postanki na ozemlju Republike Slovenije.  Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o letalstvu je dopolnjen tudi s kazenskimi določbami veljavnega zakona, torej so globe, ki so v veljavnem zakonu določene v tolarjih spremenjene v evrih.  Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k predlogu zakona so predloženi tudi predlogi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o letalstvu, kjer pa nismo povsem sledili mnenju Zakonodajno-pravne službe, pa smo le-te dodatno obrazložili. Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Ješić, izvolite.
Sladjana Ješić
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem! V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje, in sicer dne 24. 4., v katerem smo izpostavili pomisleke ustavnopravne, pravno sistemske in zakonodajno tehnične narave. Na podlagi našega mnenja so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije in pa posredovana so bila dodatna pojasnila k predlogu zakona s strani Ministrstva za infrastrukturo.  Glede amandmajev lahko ugotovim, da v bistvu v večji meri naše pomisleke odpravljajo. V manjši meri, kjer jim pa ne sledijo, bi pa izpostavila to 10. točko drugega odstavka 84.c člena, kjer še naprej ostaja dikcija, da letalski prevoznik zbira informacije o drugih morebitnih posebnostih, povezanih s potnikom. Ker je v obrazložitvi amandmaja zapisano, da se ne more predvideti kaj bo prevoznik vpisoval je v bistvu obseg podatkov, ki jih bo letalski prevoznik zbiral, ostaja nepredvidljiv, kar je sporno z vidika 38. člena Ustave in pravice do informacijske zasebnosti.  Glede dodatnih pojasnil, tudi ta smo proučili in lahko rečem, da predstavljajo dodatno obrazložitev k predlogu zakona in jih v bistvu sprejemamo. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Vnučec, izvolite.
Bogomir Vnučec
Hvala za besedo. Na predlog zakona nimamo pripomb in smo ga podprli. Hvala.
Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bom vodil na podlagi vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin, z dne 19. 6. 2019. Odboru predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih, najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu z 128. členom Poslovnika Državnega zbora, o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne, tako da, v razpravo dajem 1. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Mesec, izvolite.
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav. Zdaj, vsebino te novele je treba brat malo širše, vsaj skupaj z novelo Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je te naloge in pooblastila bistveno razširil, predvsem pa s trendi te države v zadnjih petih letih. V zadnjih petih letih smo prišli do izjemnega obsega nadzora nad posameznikom, nad ljudmi, praktično na vsakem našem koraku. Imamo optično prepoznavo registrskih tablic, obrazno prepoznavo na mejnih prehodih, zbiranje podatkov o vseh rezervacijah letalskih kart in ob vsakem vkrcanju na letalo. Video nadzor je praktično že povsod na cestah, tudi po mestih se vse težje sprehajamo, ne da bi nas opazovala vsaj kakšna kamera in če k temu dodamo dejstvo, da nam na vsakem koraku sledi tudi naš telefon, če boste pogledali, koliko podatkov telefon zbira o vas - jaz dobivam recimo mesečna poročila od Googla, kjer lahko po minutah vidim, kje sem kakšen trenutek, kakšen dan bil, v katerem lokalu, na katerem naslovu in tako naprej – in ob tem pač dajem dejstvo, da je Vlada še povečala policijska pooblastila in nove preiskovalne ukrepe z nedavno sprejetim Zakonom o kazenskem postopku. Mislim da, ni več paranoično govorit o tem, da se počasi spreminjamo v družbo kontrolo oziroma v policijsko državo. Slavoj Žižek je pred časom o teh trendih duhovito pripomnil, da počasi začenja pogrešat tiste čase, ko si se ozrl čez ramo, pa ti je tam sledil pač nek agent, ne vem SDW ali pa kakšne družbe, kakšne druge varnostne službe… Pač, danes nam sledijo dobesedno vsako minuto, na vsakem koraku, pa se tega niti ne zavedamo. Problem, ki ga imamo s tem zakonom je, da to preko vseh meja širi tudi na potniške, letalske prevoze. Zdaj, evropska direktiva je precej ožja od tega, kar mi prenašamo v zakon. Evropska direktiva dopušča dve metodi zbiranja podatkov o letalskih prevozih in sicer, se imenujeta »push« - to je prva – ali »pull« - druga. Metoda »pull« pomeni, da bi policija sama dostopala do podatkov letalskih potnikov, ko bi pač ocenila, ko je to potrebno. Tukaj je problematično, da letalski prevoznik ne ve, katere podatke si policija kopira. Metoda »push«, na drugi strani, pa govori o tem, da bi letalski ponudniki posredoval podatke organu, ki jih potrebuje in ki zanje zaprosi. Se pravi, po eni metodi bi policija sama dostopala do podatkov, ki jih potrebuje, po drugi pač, bi jih pošiljal letalski prevoznik, če bi policija zanje zaprosila. Zdaj, na podlagi direktive bi morali za vse letalske prevoznike uvesti metodo »push«, torej to drugo, ko letalski prevozniki sami posredujejo. Ampak kaj bomo naredili mi? Mi bomo uvedli metodo »push«, ampak tako, da bomo z Zakonom o letalstvu za letalske prevoznike določili zakonsko obvezo, da redno pošiljajo čisto vse podatke o čisto vseh potnikih, ki jih imajo, policiji in seznam je dolg, jaz ga imam tukaj, v bistvu pač, ena stran. Se pravi, od datuma rezervacije, datuma in kraja izdaje vozovnice, identifikacijske številke potnika, potovalni status potnika, podatki o sedežu in prtljagi potnika, informacije o potnikih, ki pogosto letijo, informacije o morebitnih posebnostih, povezanih s potnikom, popoln načrt potovanja, število in osebno ime drugih potnikov, povezanih z isto rezervacijo in tako naprej. (nadaljevanje) Skratka, popolnoma vse podatke o 1,7 milijona potnikov, ki letno nekako prečkajo Slovenijo, bodo morale po novem letalske družbe pošiljat policiji. Zdaj, to je po naših ocenah po eni strani v nasprotju z duhom direktive, ki to predpisuje samo za zunanje lete, se pravi, za tiste, izven schengenskega območja. Mi to predpisujemo oziroma, Vlada to predpisuje za vse lete, torej tudi za tiste znotraj schengenskega območja, po drugi strani, je pa to problematično z ustavnega vidika, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba - se pravi, o varovanju osebnih podatkov. Podobne zadržke sta izrazila tudi Varuh človekovih pravic in informacijska pooblaščenka, treba se je pa seveda vprašat, koliko je ta nadzor, v takem obsegu, smiseln. Če pogledamo podatke iz povezane novele, s to novelo, to je Zakona o nalogah in pooblastilih policije, lahko zasledimo naslednje: v prvih šestih mesecih leta 2018, so zbrali podatke o ca 380 tisoč osebah, označenih je bilo 1,12 odstotkov potnikov, od tega je bila tretjina prijav lažnih, izvedenih je bilo tisoč 60 ukrepov, pri 631 potnikih je bil opravljen ukrep temeljite mejne kontrole, se pravi, to je to, kar se dogaja na letališču, kajne, rezultati pa so naslednji: 155 tujcem je bil zavrnjen dostop v schengensko območje – to so bili zunanji leti – 11 ljudi je bilo kazensko ovadenih zaradi ponarejanja listin, le 5 od vsega tega, pa je bilo nakazanih kot osebe z velikim varnostnim tveganjem. Se pravi, mi bomo zdaj zbirali podatke o 1,7 milijona potnikov letno oziroma, vse podatke bodo morale letalske družbe pošiljat policiji, s tem da imamo v pol leta pač odkritih 5 potencialno sumljivih storilcev kaznivih dejanj. V Levici to razumemo kot popolnoma nesorazmeren ukrep in tudi neutemeljen, ker po eni strani, ni pač takega varnostnega tveganja, ki bi to opravičeval, po drugi strani se taka ureditev kreše tako z namenom direktive, ki je predvsem nadzor nad zunanjimi leti, se pravi, leti v schengensko območje, ne znotraj njega, kot tudi z metodo zbiranja podatkov. Pač, dovoljujejo nam dve, precej mehki, ali »push« ali »pull«. Mi smo se tukaj v bistvu odločili za neko kombinacijo, po kateri so letalski prevozniki obvezani pošiljat kar vse podatke, vsakokrat, policiji. Jaz mislim, da se tudi v koaliciji zavedate spornosti tega, namreč, predlog zakona je bil predviden za obravnavo že maja, se pravi 8. 5. 2019, a ga je koalicija umaknila z dnevnega reda odbora. Mi smo v Levici že takrat opozoril, da bi bilo treba to zavrnit, ne samo premaknit in izrazili sum, da koalicija zaradi evropskih volitev ni hotela izpasti kot nekdo, ki nesorazmerno, pred evropskimi volitvami, povečuje represijo, ampak, zdaj smo pa dobili to. Evropske volitve so mimo in dobivamo enak zakon, z nekaj amandmaji koalicije, ki ne odpravljajo ne zadržke Zakonodajno-pravne službe, niti zadržkov informacijske pooblaščenke, niti zadržkov glede ustavne ustreznosti te ureditev. V Levici bomo zato, glede na to, da bo po vsej verjetnosti zakon ostal tak, kot je, tudi po drugi obravnavi na tem odboru, glasovali proti.
Hvala lepa. Imam še eno pooblastilo in sicer, poslanca Francija Kepo nadomešča poslanec Dejan Kaloh. Ali želi še kdo razpravljati? Ugotavlja da,… gospod Knežak, izvolite.
Hvala predsedujoči. Bom kratek, par stavkov. Zdaj upam, da se vsi zavedamo, da svet po 11. septembru 2001, pa teh terorističnih napadih na ZDA, ne bo več tak, kakršen je bil prej. To je dejstvo in s tem se srečujemo zdajle, zadnja leta, po tem napadu – vsepovsod se zaostrujejo nadzori. Tudi sam se strinjam z delom razprave, ki ga je imel pred mano Luka – to, da se je v zadnjih letih izjemno povečal ta poseg v osebnost  (nadaljevanje) to, da so v zadnjih letih izjemno poveča ta poseg v osebnost posameznika. Bi pa rekel tako, Luka, kot praviš zaključil si nekako v tem smislu, da upam, da se v koaliciji zavedate te odgovornosti. Verjetno se vsi skupaj dobro zavedamo. Smo pa enkrat spet v situaciji, ko dajemo na tehnico kakšen podatek več, ko se o tebi zbira, zbira se pa vsepovsod - ko grem na bankomat, ko dvignem denar, ko grem po ulici me spremljajo kamere, ko grem po avtocesti me snemajo, da ne nazadnje, da ne govorim, kar Luka si sam omenil, da me sledijo preko telefona kjerkoli hočejo - in tudi sam se sprašujem v smislu nekaterih teh podatkov. Če pa damo hkrati na eni strani, da smo relativno oaza miru še v Sloveniji razen tisto, kar se srečujemo s procesom migracij, ki nam povzročajo težave bi rekel, da smo največje bogastvo pri nas je tudi, da smo relativno varna država. Sedaj, če bo moja cena k temu, da bo tudi jutri še tako, da policija vedo kakšen je moj popolni načrt potovanja mojega dopusta bom pač verjetno požrl tudi pač ta poseg v mojo zasebnost. Skoraj se mi zdi, da ni niti alternative. Danes neke osebnosti dejansko ne moreš več ohraniti. Prav, zaradi tega razmišljanja varnosti, da ne bom omenil, da je ena izmed direktiv oziroma zakonov, ki nas ponovno Evropska direktiva terja, da smo nekako v zaostanku, ampak predvsem, zaradi pomislekov pa varnosti bova skupaj s kolegom ta predlog zakona tudi podprla.  Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Mesec, izvolite.
Hvala.  Mogoče samo še ta podatek - kaj je bilo teh pet zadetkov, ki sem jih prej omenil. Leta 2018 to niso bili potencialni teroristi ali kaj podobnega, ampak so bili ti peti storilci kaznivih dejanj osumljeni ponarejanja potnih listov ali pa tihotapljena drog, se pravi, nič zares nevarnega za varnost državljanov. Mislim pa, da so povodi tukaj pač povsem pretirani in nesorazmerni, da bi sedaj, kar za 1,7 milijona potnikov - verjetno tudi vsi mi v tej sobi bomo kam leteli z letalom v bližnji prihodnosti - pomeni, da bodo vsi naši podatki ves čas dostopni policiji brez kakršnikoli omejitev glede občutljivih podatkov in podobno. Skratka, ni utemeljeno niti ni opravičeno tako povečevanje kontrole na…
Hvala lepa.  Gospod Rajh, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.  V SAB smo mnenja, da je pridobivanje podatkov v skladu z zakonodajo opravičeno v kolikor se s tem prepreči eden samcat napad ali eden samcat incident, ki bi lahko ogrozil varnost in življenja naših državljanov. Naj poudarim, da smo do sedaj zbirali na tak način podatke potnikov, ki so prihajali izven Schengena. Ne gre spregledati, da se sedaj, zaradi zaostrenih varnostnih razmer po Evropi gibljejo tudi bom rekel ljudje, ki imajo zle namene in če se na ta tak način lahko prepreči eno samcato dejanje, ki bi lahko imelo katastrofalne posledice za varnost in za življenje ljudi je tak ukrep smiseln in potreben.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Željko Cigler. Prijavi se je še gospod Doblekar. Gospod Cigler, izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovani! Leta 1986 sem bil pač član Jugoslovanske ljudske armade in to službo sem državi odslužil v Postojni in vedno, ko sem imel pač nočenje sem v hotelu Jama dobil isto sobo. Jaz mislim, da se tisti / nerazumljivo/, ki so nas takrat nadzorovali in spremljali tudi pri nočnih dogodivščinah in so rekli: »Niso baš vsi Slovenci toliko loši.« Mislim, da lahko se sedaj izgubijo proti tem nadzornim mehanizmom, ki jih v tem trenutku postavljamo v tej državi. Oprostite, to represijo, ki jo rabimo za to, da bomo živeli varneje, bolje v tem trenutku postavlja ta Državni zbor. Kolegice in kolegi, glede na opozorila, ki jih je dala Zakonodajno-pravna služba, informacijska pooblaščenka ali pa Varuh, kar je kolega Luka že prej rekel obstaja velika možnost oziroma ta možnost je po mojem prepričanju 100 %, da bo zadeva padla na Ustavnem sodišču.     (nadaljevanje) Jaz ne vem koliko se državljanke in državljanke te Republike Slovenije, v kateri tudi jaz živim počutijo bolj varno pa bolj zadovoljno, če morejo ljudje, ki jim pravimo ali pa jih označujete ali pa označujemo z begunci umirati v Kolpi. Letos sta že dva, zato da smo mi bolj varni. Lansko leto smo se bolj varno počutili, ko jih je 11 utopilo se tudi ženske in otroci. Skratka, osebno mislim oziroma čudi me še zlasti, ko gledam in poslušam diskusijo poslank in poslancev, ki prihajamo iz strank, ki bi se pač želimo za demokratične, socialne in tudi leve označiti, da nam zmanjka energije in argumentov takrat, ko je treba izboljševati socialno in ekonomsko stanje mladih in starejših državljank in državljanov Republike Slovenije pa ne bom sedaj od zdravstva ali pa šolstva ali pa kje drugje našteval takrat, ko se ne moremo niti toliko postaviti na noge, da bi prekinili v tej naši demokratični Sloveniji kršitev pravic otrok še posebej tistih s posebnimi potrebami. Takrat nas zmanjka pa ne glede na to ali se ima stranka za levo, demokratično, socialno ali desno v opoziciji ali koaliciji, ko pa moramo zagovarjati ene zelo ostre ukrepe policijske države še večjega nadzora, še večje represije takrat pa se vzpostavi ena represivna koalicija - za kaj, za koga - in jaz ne vem, če smo za to bili izvoljeni. Skratka, absolutno ne morem glasovati za to.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Boris Doblekar, pripravi se gospod Zorčič.  Gospod Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav vsem skupaj! Jaz sicer se nisem mislim oglasiti, ampak sedaj, ko smo poslušal malo te razprave me pa je nekako spodbudilo, da bom zelo na hitro povedal svoje mnenje.  Prvo kot prvo, močno zamujamo s tem, to je prva moja ugotovitev. Druga je pa ta, da z časom gremo naprej. Čas od nas zahteva seveda, da potegnemo, povzamemo neke ukrepe, ki jih je potrebno, zaradi dogodkov, ki so se dogajali, ki se dogajajo. Direktiva je jasna. Tukaj poslušamo že razprave o Udbi, o kontraobveščevalni vojaški službi v JLA mogoče so to neke vzporednice lahko temu, vendar moje mnenje je takšno, da danes tudi kljub temu, da imamo videonadzore, da lahko te preko telefona sledijo kjerkoli, ampak to samo v primeru, če ti želiš. Če ti to ne želiš, to izklopiš in te ne bo nobeden sledil. Mislim, da je to čisto jasno. Kdor pa ima to vklopljeno naj ga sledijo, to naj prepiše sam sebi. Kar se tiče pa snemanja z videonadzori in ostalimi zadevami, ki so bile naštete imamo pa tako ostro in jasno zakonodajo okoli tega, da včasih še sami več ne vemo kaj sploh lahko še in kaj ne, ampak mislim, da je dovolj ostra zakonodaja, ki dovoljuje, kaj dovoljuje, kje se lahko snema, kdo snema, kdaj snema tako, da konec koncev tudi če te kje kakšna kamera posname zakonodaja ne dovoljuje, da se to sploh objavi, da se to uporabi vemo kaj vse pada na sodiščih, zaradi različnih snemanj, prisluškovanj tako, da tukaj jaz ne vidim težav. Jaz mislim, da mogoče samo še to, če sedaj še enkrat povežem s snemanjem nekdaj službo državne varnosti Udbo, ki pa so prisluškovali in to zlorabljali in izkoriščali proti naši volji, ko ali pa ljudi, ki so takrat živeli pa ni mogel nihče bi rekel temu zoperstaviti tako, da mislim, da je to velika razlika, kar se tega tiče.  Hvala lepa.
Kot za enkrat zadnji ima besedo gospod Zorčič.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Tudi v SMC nismo pretirano navdušeni nad zbiranjem podatkov, ki se v tej ali v oni obliki zbirajo o državljanih. Zavedamo se pa tega, da državljani tudi sami največ po telefonih in podobnih napravah sami posredujemo podatke   o sebi, o svojih bližnjih, raznoraznim družbam, in če imamo danes na mizi zakon, pa ne nazadnje dilemo o tem ali naj se posredujejo tudi podatki določeni državi, o recimo potovanju potnikov, potem ne vidim nobenega dvoma, če sami toliko podatkov posredujemo raznim zasebnim družbam, da en bi uzakonili, da tudi država zbira določene podatke z namenom zagotavljanja varnosti. Zdaj, kar se tukaj odpira, je mogoče to kar je bilo tudi izpostavljeno pred mano, in sicer, ali naj se ti podatki, torej podatki PNR, zbirajo za lete samo v EU ali tudi za lete v tretje države. Zdaj to mene zanima, mogoče predstavniki ministrstva, če lahko poveste, če imate ta podatek, koliko držav je uzakonilo način zbiranja podatkov tudi za lete iz EU, torej za interne lete. Iz tega gradiva, ki ga imamo na mizi izhaja, da je evropska komisija spodbujala, da se zbirajo vsi ti podatki, pa me zanima, koliko je teh držav, ki so se odločile, da bodo zbirale podatke PNR oziroma posredovale podatke PNR za interne lete znotraj EU, ker je to pač manj obvezujoče kot za lete v tretje države.  Ena izmed stvari, ki se mi je porodila pri prebiranju tega gradiva je seveda tudi nedavna novica o tem, da naj bi se na ljubljanskem letališču zgodilo neko varnostno tveganje, sicer ni bilo pravo varnostno tveganje, ampak je šlo za tveganje, ki je bilo spoznano v okviru nadzora. In sicer, naj bi nadzornik prinesel neko navidezno bombo skozi varnostne organe na letališču in se seveda sprašujem, danes uzakonjamo en zakon, ki bo povečal varnost na letališčih ali bo to dovolj, da se tudi takšni dogodki, ki so se zgodili nedavno oziroma, ki so jih odkrili nedavno, ne bodo več dogajali, ker imam občutek, da če zberemo še ne vem koliko podatkov, na koncu če s temi podatki narekujejo tako kot naj bi se z njimi rokovalo, en bomo z ničemer prispevali k varnosti. Skratka, v SMC zakon razumemo kot napor k povečanju varnosti letalskega prometa. Letalski promet je eden tistih, ki je bil pogosto v preteklosti in verjamem, da bo tudi v prihodnosti tarča razno raznih teroristov, ker ima vsako dejanje v zvezi s tem velik zastraševalni učinek na vse potnike, na vse druge prebivalce, ki si ne želijo takšnih dejanj in prav je, da tukaj države poskrbijo za največji možni nadzor.  Kar se pa tiče tega in teh pomislekov, da se zbirajo podatki preko, da gre za neko prekomerno zbiranje podatkov, pa seveda, kot sem že povedal uvodoma, državljanke in državljani sami pogosto posredujemo preveč podatkov, sploh z našimi komunikacijskimi napravami po Internetu, razno raznim zasebnim družbam in mislim, da je povsem razumljivo in nepretirano, če uzakonimo zbiranje podatkov za namene povečanja varnosti v letalskem prometu. Tako, da mi bomo ta zakon podprli. bi pa prosil ministrstvo, da nam posreduje ta podatek o tem koliko držav je uzakonilo posredovanje podatkov za lete znotraj EU.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Imam še eno prijavo. Gospod Kaloh, izvolite.
Predsedujoči, hvala lepa za besedo.  Kot je že moj kolega, Boris Doblekar, tudi jaz ugotavljam, da dejansko z implementacijo zamujamo, ampak kakorkoli, zdaj če se s tem zagotavlja izboljšanje varnostnih ukrepov na letališčih, z namenom, to je poudarek, z namenom preprečevanja terorističnih napadov, je ta implementacija seveda dobrodošla, ampak vendarle ugotavljam, da policija bo morala šele to v praksi nekako izkazati. Zdaj, da ti podatki zbrani o letalskem potniku doprispevajo k večji varnosti in potem bo takšna implementacija, seveda, tudi dejansko upravičena. Gre dejansko za poseg v zasebnost, v zasebnost nas državljanov, gre tudi za vprašanje varstva, osebnih podatkov. Tako da tukaj jaz pravim, da bo potem fokus vendarle na delu policije in kasneje na podatkih iz policije, če so ti podatki toliko dejansko pomembni in relevantni.  Po drugi strani pa imamo kopensko mejo še vedno luknjasto kot švicarski sir. V polici leta čez 4 tisoč prehodov ilegalnih migrantov, masovne zlorabe azilne zakonodaje in tukaj naj spomnimo, ko smo predlagali novelo zakona o mednarodni zaščiti ni dobila, ko smo predlagali zaostritev azilne zakonodaje, tako da tukaj vendarle premislek kaj v Sloveniji čez zakonodajo kateri so zakoni, ki prispevajo k varnosti, kateri pa ne. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Mesec, replika ali razprava?
Razprava.
Izvolite.
Hvala za besedo. Jaz bi samo to opozoril, da je predlog oziroma da je zakon, ki je bil sprejet o nalogah in pooblastilih policije, ki je povezan s tem zbiranjem podatkov, že v tehtanju na Ustavnem sodišču zaradi potencialno protiustavne vsebine. In enako bo s tem zakonom, ki ste ga napisali. Pač problem je, da bistveno presega določbe evropske direktive in uvaja pač vsesplošen nadzor.  Andrej Rajh je prej rekel, da če s tem preprečimo en samcat napad smo dosegli cilj. Jaz bi pa v bistvu ob tem spomnil na Benjamina Franklina, ki, tisto že nekoliko zlajnano rekel, če ga malo parafraziram, kdor je pripravljen prodati svojo svobodo v zameno za varnost, bo izgubil oboje. In mislim, da to lahko danes bolj kot kadarkoli z gotovostjo rečemo. Če pogledamo naprej kam se pomikamo ali kakšno družbo ustvarjamo vam lahko postrežem tole anekdoto. Zadnjič, ko je bil srbski premier Vučić na obisku ja Kitajskem je Foreign Policy napisal naslednjo zgodbo: Nekdo je povozil pešca v Srbiji leta 2014. In policija je tega človeka potem več mesecev iskala, neuspešno. So pa našli nek idic, da je ta človek odletel na Kitajsko. In njegovo sliko so predali kitajskim oblastem. Na kar so kitajske oblasti v treh dneh tega človeka prijele. Se pravi, od milijarde 400 milijonov ljudi, kolikor jih je na Kitajskem, so rabili tri dni, da so identificirali pač enega človeka, o katerem so imeli samo sliko in pač osnovne podatke, ki so jim jih dale srbske oblasti. In tukaj mislim, da Foreign Policy je to napisal v smislu kot poglejte pač kakšno distopično družbo kontrole, policijsko družbo pač ustvarjamo, v kakšno se pomikamo. In mislim, da nas mora biti tega bistveno bolj strah, kot tistih pet ljudi, ki so jih prejeli lani zaradi ponarejanja dokumentov ali švercanja drog na letališču.
Hvala lepa. Zaenkrat je zadnja prijavljena gospa Korče. Izvolite.
Najlepša hvala. Lep pozdrav še z moje strani.  Pod krinko varnosti smo v preteklosti, tudi globalno gledano, je bila velikokrat dimna zavesa ta povečevanje varnosti zato, da se je posegalo v človekov intimo in se zbiralo podatke. To je že več kot jasno od 11. septembra naprej. Mislim, da so tisti dogodki pokazali, da se najbrž je pod krinko varnosti sprejelo neke ukrepe, ker so pač potem ljudi, ko so v neki nevarnosti bolj dovzetni za to, da se poseže v njihovo zasebnost in brez težav jo tudi razgalijo, ker imajo občutek, da takrat pa lahko, ker se počutijo ogrožene.  Jaz mislim, da ni problem v tem, da se podatki zbirajo, problem je na kakšen način se ti podatki obdelujejo, za kakšne namene se uporabljajo in pa ali prihaja do zlorab. To je po mojem bolj pomembno od tega samega zbiranja. In jaz imam še najmanj težav, jaz se tudi tu strinjam, mogoče z Levico, da je škoda, da se ministrstva oba nista odločila za ožjo dikcijo oziroma ožjo uporabo direktive, ampak imam v bistvu še najmanj problemov, da policija in pa država zbirata podatke o meni, imam veliko hujših težav s tem, kako določene multinacionalke zbirajo podatke o meni in jih primerno tudi križajo in mislim, da se ustvarjajo na podlagi nekih algoritmov, ki jih zna tudi profesor Leskovec zelo dobro v svojih člankih razložiti, veliko hujše stvari se na ta način dogajajo, tako da jaz imam, kot rečeno, še najmanj problemov s tem, da Slovenska policija ve na katero letalo sem jaz vstopila, kjer sem prestopila, itn. Ne nazadnje, če letalske družbe te podatke posredujejo in si jih tudi izmenjujejo, mislim da ne smemo biti zaslepljeni, da se jih ne, ker si jih in informacije so postale neko tudi tržno blago v ozadju. Tukaj nisem zaslepljena, da se to ne dogaja, ker se. Tako, da če Slovenska policija in pa tudi na ravni Evropskega unije te podatke o meni imajo, je to še najmanjši družbeni problem, ki ga imamo. Hujši družbeni problem bo v prihodnje to, da imamo kopičenje v zelo zelo ozkih jedrih nekih multinacionalk res ogromne baze podatkov, ki se v bistvu za normalno življenje se danes temu sploh več ogniti ne moremo. Podvrženi smo temu, če  Želimo normalno funkcionirati, razen če se odmaknemo in pomaknemo stoletja nazaj in začnemo živeti neko tako življenje, pa še to dvomim, da tudi tam do teh stvari ne prihaja. Tako da, kot rečeno, jaz bom to podprla. Je pa res, da bi lahko mogoče začeli z ožjo uporabo same direktive, se nam pa mudi, ker zamujamo in nam bodo tudi kakšne kazni začele groziti, tako da bi bilo v prihodnje verjetno smotrno, da te diskusije začenjamo prej, ne pa takrat, ko nas neki roki na evropski ravni glede direktiv že lovijo.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Rajh, izvolite, beseda je vaša.
Hvala lepa predsedujoči za besedo.  Želel bi samo navesti nekaj podatkov Evropskega komisije o številu aretacij smrti napadov. Leta 2014 je bilo 395 ljudi aretiranih zaradi terorizma, imeli smo 4 smrtne žrtve in dva spodletela napada. Že leta 2015 se je število aretacij povečalo na 687, smrti je bilo 150, napadov pa 17. 2016 je bilo približno število isto. Leta 2017 je bilo aretacij 705, smrti pa bistveno manj, 62, napadov pa oziroma spodletelih napadov, vključno, torej napadov, vključno s spodletelimi napadi pa 33. Tako, da očitno žal smo v enem obdobju, ko so ti ukrepi nujni. Jaz si jih sam osebno ne bi želel, ampak številke, ki so objavljene na spletni strani Evropskega komisije, so takšni kot so.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako da dajem besedo še predstavnikom ministrstva, da odgovorijo na določena vprašanja.  Izvolite.
Bojan Kumer
Hvala lepa.  Glede dogovora oziroma del vprašanja in želje po odgovoru, katere vse države članice so dele direktive že prenesle v svoj nacionalni pravni red na takšen način kot mi zdaj prenašamo preko dveh zakonov, kot sem jaz v svojem uvodu že povedal, samo Irska in Portugalska nimata tako urejeno tako kot imamo mi. Mogoče kdo takoj dobi prispodobo zakaj Irska. Tam imamo sedež marsikaterega spletnega velikana in pa Portugalska. To je trenutno stanje pri pregledu implementacije te direktive 2016/681.  Kar se tiče teh podatkov zbiranja. Tukaj popolnoma sledimo zakonu o nalogah in pooblastilu policije in pa seveda priloge ena v direktivi v 8. točki in 10. točki, s tem, da moram povedati, da smo v samem zakonu policije je sama policija že omejena, da ne sme zbirati občutljivih podatkov, tako da vsi občutljivi podatki skladno z GDP-jem se ne smejo zbirati za tovrstne namene, skladno z amandmajem k 2. členu smo pa tudi popravili, da se zbirajo podatki poleg tistih, ki ste jih vi navedli pravilno, podatki iz letalske vozovnice.   (nadaljevanje) Policija je seveda zakonsko omejena, da se / nerazumljivo/ ne sme zbirati. V 10. točki tega zakona je to navedeno, v 9. točki pa smo tudi predlagali, da se sledi 8. točki te priloge 1 direktive in je to samo povzetek, tako kot so tudi ostale članice tako naredile.  Za kakšna podrobna vprašanja pa lahko tudi prosim kolega, da poda še kakšno specifiko, če bo potrebno.
Gospod Horvat, izvolite še vi.
Damjan Horvat
Najlepša hvala pa lep pozdrav tudi iz moje strani. Jaz bi tako povedal. Mi smo ena izmed držav, ki imamo dve besedi za to, o čemer se danes pogovarjamo. Imamo besedo varnost, pa imamo besedo varovanje. In to varovanje prepoznavamo kot »security«, kot borbo proti terorizmu ravno v tem delu, kar tudi ureja zdajle sprememba in dopolnitev Zakona o letalstvu. Seveda, prej sem pozorno poslušal razpravo, vprašanja in je bilo rečeno, ali bomo s tem bolj varni. Zdaj, saj veste, težko je odgovoriti na tako vprašanje. Jaz lahko rečem, da seveda se trudimo – ne samo Slovenija, ampak cela Evropa, cel svet, da v okviru varnostnega programa oziroma programa varovanja Republike Slovenije, katerega prilogi sta tudi program kontrole kvalitete in program usposabljanja. Nekako držimo tisto rdečo nit, kateri sledijo vsa letališča, vsi letalski prevozniki in tudi navigacijske službe zračnega prometa. V okviru teh dokumentov, ki sem jih navedel, poskušamo izvajati in teste in inšpekcije in »odite« in »serveje« in preiskave. Zdaj, vse to z namenom, da preprečujemo oziroma, da zmanjšujemo tveganja, ki bi lahko z dejanji teroristov ali terorizma nastala.  Smo tudi na tem področju bogati s Svetom za varovanje, ki se enkrat na leto sestaja in poskuša najbolj ključne in pomembne zadeve reševati. Zdaj vse to, še enkrat povem, s tem, da bi poskusili in poskušamo preprečiti nesreče, ki bi lahko nastale. Tisti, ki ste imeli možnost in ste nekako dobili v roke oceno tveganja za letalsko nesrečo, ste lahko videli, da je letalstvo kljub temu, da je izredno majhen proračunski porabnik, hitro zelo visoko na seznamu po porabi in stroških, kadar pride do nečesa, kar si vsi mi tukaj ne želimo. In to gre v milijonske stroške. Zdaj, mi smo poskušali v tem zakonu slediti tako kot je bilo rečeno, slediti Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in nekako omogočiti, da bi mogoče ta riziko, ki pa nastaja tako na notranjih letih, kot tudi zunanjih letih, s tem zakonom zmanjšali ali spravili na nulo. Tako da hvala.
Hvala lepa. Gospod Mesec, izvolite.
Ja, hvala. Zdaj, oba predstavnika ministrstva nista odgovorila na ključno vprašanja Igorja Zorčiča, namreč katere države imajo še tako urejeno kot imamo mi? Mi imamo urejeno, da se pošilja vse podatke o vseh letih, notranjih in zunanjih. Zdaj, državni sekretar je poskušal nekako to vprašanje zaobiti s tem, da je rekel, da samo Irska in Portugalska nimata urejeno tako kot mi, ampak to se je naslavljalo na nekaj drugega. Če se pogovarjamo o tem, katere države še nadzorujejo notranje lete, posebej na način kot ga bomo mi, lahko pogledati že v zakon, v 5. točko, to je prikaz ureditve o drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve o pravu Evropske unije, kjer moram reči, da je gradivo zelo pomanjkljivo. Obsega samo tri odstavke za tri države – Francijo, Veliko Britanijo in Madžarsko in slika je naslednja. V Franciji zbirajo podatke samo za zunanje evropske lete, na Madžarskem zbirajo podatke izključno za zunanje evropske lete, za Veliko Britanijo pa tega podatka ni navedenega. Skratka, mi bomo uvedli najbolj obsežno možno kar se da po tej direktivi,   (nadaljevanje) represivno rešitev nadzorovanja letalskega prometa.
Hvala lepa. Še gospod Zorčič.
Še eno podvprašanje imam, ker ne vem, če boste, potem gospoda z ministrstva dobila besedo.  Jaz bi še to vprašal glede tega pomisleka Zakonodajno-pravne službe v zvezi z deseto alinejo drugega odstavka 84.c člena, ki pač izpostavlja pomislek glede zbiranja informacij oziroma posredovanje informacij in sicer informacij o drugih morebitnih posebnostih povezani s potnikom. Zanima me kakšne res naj bi bile te informacije, ki se posredujejo, se pravi, neke posebnosti povezane s potnikom. Jaz si sedaj to težko predstavljam. Ne vem, da mogoče pa opažanje nekoga, da je potnik - se bom hecal, ampak mislim zelo resno - podoben Salafistu ali pa kaj podobnega. Skratka, zanima me kaj imate v mislih, kakšne posebnosti o potnikih naj bi se posredovale?  Hvala lepa.
Hvala lepa. Predlagam, da predstavnika ministrstva odgovorita. Gospod Horvat, boste vi.  Izvolite.
Damjan Horvat
Hvala lepa.  Glede zbiranja podatkov pač po podatkih, ki jih imamo in ki so nam bile posredovane s strani strokovnih služb bilo dejansko rečeno, da so za vse države članice razen Irske in Portugalske odločile za vključitev. Ali imajo že vključeno ali ne dejansko res v tem trenutku za vse ne vem, ampak pravim odločitev razen teh dveh naj bi bila sprejeta.  Glede podatkov, ki se pa zbirajo je pa tako, da mi že danes na podlagi Zakona o letalstvu zbiramo ali pač se že danes lahko zbirajo podatki tako imenovani API podatki o potnikih torej to v prevodu bi pomenilo Advance Passenger Information tukaj so od osebnih imen, rojstnih podatkov, podatkov o letu in pač drugih podatkov, vendar ti podatki se zbirajo ne z namenom terorizma, zbirajo se na podlagi predhodnega zaprosila policije ali carine in zbirajo se, zaradi nadzora zunanje meje. Vse, kar je z novo direktivo novega je samo to, da se poleg teh podatkov pač pojavlja še nabor ostalih podatkov, ki pa pač se zbirajo, zaradi teh groženj terorizma. Drugi podatki, ki pa jih letalski prevoznik vodi po posameznikih potnikih je kolikor je meni znano recimo danes lahko tudi podatek, ki pa se seveda javno ne izpostavlja to je recimo podatek o potnikih s tako imenovano posebno sposobnostjo gibanja. Kot veste je letalstvo ena specifična panoga, kjer niso vsi potniki enakovredni pa ne sedaj narobe razumeti tega, enakovredni v smislu obravnave potnika. Gre recimo za potnike, ki ali pač ne vidijo ne slišijo ne morejo se sami gibati si morajo na način kot je za vsako letališče posebej dogovorjen in predpisan zagotoviti to pomoč, ki jim je nudena. In seveda prevoznik, ko letalsko karto proda mora razpolagati s takim podatkov, zato da zna tega potnika usmeriti od njegovega prihoda na letališče naprej. Specifika od ostalih prometnih panog je ravno v teh težkih tehnološko tehničnih postopkih, ki veljajo za posamezna letališča. Vsako letališče ima recimo eno mesto prihoda takega potnika, kjer se ga sprejme in se mu nudi vso potrebno pomoč, ki je potrebna, da pride do letala. Sedaj domnevam, da je nekaj od tega mišljeno kot ti drugi podatki, ki pa seveda jih je zelo težko, potem zapisati ali ovrednotiti.  Hvala.
Hvala lepa. Gospod Mesec, potem gospod Cigler. Gospod Mesec, izvolite.
Hvala.  Sedaj naprej se morem obregniti ob to, da ste rekli, da ne veste katere države imajo kako urejeno. Vi ste prenašali evropsko direktivo v slovenski pravni red. Vaša dolžnost je, da veste kako imajo druge države urejeno. To, da pridete vi kot pripravljavec zakona in da ne veste kako so to isti direktivo prenašale druge države, po mojem bi moral biti razlog, mislim da se enostavno danes odločanje prekine in se greste informirati kako imajo druge urejene, če v tem trenutku ne veste. To so osnove neke politične higiene.  Drugič. Zavajate. Ja seveda vse države Evropske unije so vključene v PNR projekt tudi Madžarska in Francija, ampak ključno vprašanje je kako so to direktivo prinesle. Madžarska in Francija pač sami ste dali notri v predlog zakona pod primerjavo, da ne nadzorujeta notranjih letov tukaj se pa sprenevedate. Sami ste to napisali. Dve od treh držav, ki ste jih omenili kot referenčni nimate ureditve, ki jo vi prenašate v slovenski pravni red. Sedaj pravite, da sploh ne veste kako je drugod. To je ena zadeva.  Druga pa. Mislim, da tudi ne veste, da uveljavljate neustaven zakon. Sedaj, po Ustavi je diskriminacija na podlagi narodnosti, rase, veroizpovedi ali drugih osebnih okoliščin neustavna. S tem zakonom pa določamo celotni seznam podatkov, ki jih morajo letalski prevozniki posredovati policiji. V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije pa so zelo ohlapne določbe glede obdelave teh podatkov in meril, ki naj bi bile podlaga za tako imenovano označevanje podatkov. Tukaj se je treba vprašati kdo so osebe z velikim varnostnim tveganjem pač merila so lahko zelo diskriminatorna kot je že Igor Zorčič povedal. Ne vem ali ima nekdo brado, ali ima kdo muslimansko ime bo, zaradi tega pristal v posebnem preverjanju? Najbrž bo, ampak vi boste odgovorili, da ne veste. Moj konstruktiven predlog je, da pošljemo gospoda oba nazaj na ministrstvo za teden ali dva in da prideta nazaj z odgovori, ki jima z odgovori na vprašanja, ki jih jima danes postavljamo pa pravita, da ne vesta.
Hvala lepa. Sejo bomo seveda nadaljevali.  Gospod Cigler, izvolite.
Hvala lepa.  Kolega Luka, ko je govoril o protiustavnosti je govoril o temeljni ustavni listini v 3. členu, ki je velikokrat citiramo v organih Državnega zbora oziroma v Državnem zboru. Jaz bi izpostavil tole. Uvodoma je bilo povedano, da gre za identično pristopanje in ukrepe pri Zakonu o letalstvu kot je šlo oziroma še gre, ker je v postopku na Ustavnem sodišču pri Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Dejstvo je, da se skozi nadzor in varnost, o kateri sedaj govorimo in se na visoko postavlja ta fizična varnost se posegajo ene temeljne človekove pravice in dostojanstvo skozi ta nadzor. Koliko bomo sedaj s tem bolj varni oziroma jaz bom ponovno opozoril bistveno manj so naši organi tako energični in aktivni, ko govorimo o podnebnih nevarnostih, o zaposlitveni nevarnosti, o nevarno biti bolan, ker moraš v dolgi čakalni vrsti preko mere čakati, o varni starosti skoraj ne upam govoriti in pogledati starejšim ljudem oziroma svojim staršem v oči v tej Sloveniji. Ko primerjamo te nevarnosti ugotovimo, da mi sedaj za marginalno stvar skoraj, da izgubljamo besede medtem, ko je žrtev in škode o teh nevarnostih, ki se pa spregledujejo in kateremu naš Državni zbor bistveno premalo pozornosti daje tu so pa žrtve in škode bistveno večje, zato se strinjam s kolegom Lukom, ko je predlagal, da se potrebni podatki pridobijo in do pridobitve teh podatkov, da se seja našega odbora prekine.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo dajem še enkrat predstavnikom Vlade, če želijo.  Gospod Kumer, izvolite.
Bojan Kumer
Hvala.  Bom povzel to, kar je v vladnem gradivu pa mogoče je bilo izven konteksta izvzeto.  Kar se tiče Francije. V prvi fazi projekta PNR/API, kar pomeni širitev baz podatkov zbirajo samo za zunanje evropske lete v nadaljevanju pa jih bodo tudi, zaradi notranje lete. Torej, Francija je že v postopku zbiranja tudi za notranje lete. Gre za sporočanje podatkov po tistem pošiljanjem, ko je bilo vprašanje ali potisni del ali na zahtevo tako kot ta določa uredba 2016/681. To smo dejansko korektno navedli v navadnem gradivu. Kar se tiče Velike Britanije, enako, s tem, da ima razsut sistem implementacije direktive po večih zakonih / nerazumljivo/ iz leta 2008 zelo veliko na zalogo zbira, saj veste, da se Velika Britanija bolj ukvarja z brexitom kot pa z mogoče implementacijo oziroma do implementacije te direktive. Medtem, ko so leta 2018 v Zakonu o priseljevanju in policiji 2008 dopolnili zakon. Imamo informacijo tako kot so bile nam posredovane, da bo ta direktiva tako kot je ne glede na to ali bo brexit zaključen v letošnjem letu ali kdajkoli kasneje ali če sploh bo razen pri Irski in pri Portugalski, ki ta odločitev še ni bila sprejeta bila sprejeta. Kar se tiče Madžarske. Madžarska ima poseben sistem zbiranja podatkov tako kot je navedeno v vladnem gradivu in jaz mislim, da mi si ne želimo iti po poteh Madžarske, ampak si želimo po poteh zahodne Evrope se pravi Avstrije, Nemčije, Francije. Tukaj ne glede na to, da je bila odločitev sprejeta, poslana pisno po komunikacijski poti, ki jo imamo v Vladi za to mi moramo tem informacijam verjeti. Jaz ne vem, kaj bi še lahko tukaj dodal.  Hvala.
Hvala lepa.  Jaz ugotavljam, da k razpravi ni več prijavljenih poslancev in poslank tako, da predlagam, da glasujemo k vloženem amandmaju k 1. členu. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 2. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 3. do 13. člen h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.)  V razpravo dajem 14. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi ni, tako da prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 15. do 19. člen h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.)  V razpravo dajem še zadnji 20. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.  Zaključili smo razpravo o členih ter razpravo in glasovanje o amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo na glasovanje o vseh členih predlog zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti.  S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o letalstvu na matičnem delovnem telesu.   (nadaljevanje) Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavi del poročila odbora. Predlagam, da poročilo odbora na seji Državnega zbora predstavim sam.  S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 10. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Hvala lepa.