Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 124. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 124. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v sredo, 12. novembra. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. In odločamo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 56 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 56.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 124. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNE VARNOSTI, v okviru nujnega postopka, predlog katerega je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, Boštjanu Poklukarju, ministru za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle.

Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Danes je na seji tukaj v Državnem zboru Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon, ki ga obravnavate po nujnem postopku. In že zadnjič na Odboru za notranje zadeve smo pravzaprav se o Šutarjevem zakonu pogovarjali zelo na široko in pravzaprav s strokovno javnostjo. Moram povedati, da je Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti bil pripravljen po smrti gospoda Aleša Šutarja v Novem mestu, smrti, ki pravzaprav je na nek način pripeljala do tega, da smo rekli tudi v Vladi Republike Slovenije, pa verjamem, da tudi vi poslanke in poslanci: dovolj je tega. In nenazadnje smo naslovili številna vprašanja na področju javne varnosti, na področju financ, na področju socialne varnosti in pa predvsem tudi ostalih materij, ki so kot členi v tem zakonu, da se pravzaprav dajo na nek način državnim organom določena pooblastila, kjer seveda lažje ukrepajo in pa predvsem učinkoviteje ukrepom. Že na Odboru za notranje zadeve smo pravzaprav predstavniki Vlade bili mnenja, da ne nasprotujemo mehanizmom nadzora tako nad delom policije kot seveda tudi nad različnimi drugimi državnimi organi in seveda tudi amandmaji so šli v tej smeri, zato jaz verjamem, da boste znotraj današnje razprave tudi prišli do tega, da bo Vlada in pa seveda državni organi imeli učinkovita orodja za predvsem hitro ukrepanje, zakonito ukrepanje in predvsem to ukrepanje mora biti seveda pod mehanizmi nadzora, tudi s sodnimi mehanizmi nadzora, da pravzaprav ne bo prihajalo do zlorab. Jaz verjamem, da ta Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti - Šutarjev zakon je nujno potrebno orodje, s katerim seveda kot minister za notranje zadeve, govorim o svojem resorju, Slovenski policiji daje orodje, s katerim bo učinkoviteje, predvsem pa hitreje lahko naslovila predvsem tisti del, kjer govorimo o orožju, o odvzemu orožja zaradi zagotavljanja varnosti in pa predvsem v tistem delu, kjer lahko policija uporablja tehnična sredstva za nadzor nad tako imenovanimi varnostno obremenjenimi območji, kjer bo seveda policija potem tudi lažje ukrepala. In na drugi strani v kaznovalni politiki se želimo dotakniti tistih, ki permanentno kršijo zakone, tako zakone s področja prekrškovne sfere kot seveda Kazenski zakonik, da pravzaprav naslovimo te stalne ponavljavce kaznivih dejanj prekrškov, tako imenovane specialne povratnike in na nek način tudi potem rešimo to, to, kar ljudje pravzaprav ne želijo, da obstaja na nek način percepcija, da se tem storilcem kaznivih dejanj in prekrškov nič ne zgodi. Zato jaz verjamem, da boste Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, torej Šutarjev zakon tudi poslanke in poslanci podprli. Hvala lepa.

Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici, kolegici Jožici Derganc, izvolite.

Spoštovana predsednica, vsi navzoči, kolegice in kolegi!

Odbor je kot matično delovno telo na 68. nujni seji dne 14. novembra 2025 obravnaval Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Uvodoma so predstavniki predlagatelja podali dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter predstavili rešitve, ki jih prinaša. Nato so mnenje o predlogu zakona podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta. Stališče k predlogu zakona so predstavili tudi ostali vabljeni na sejo. V razpravi je poslanka Poslanske skupine Levica izpostavila dejstvo, da mora država glede na stanje ukrepati odločneje kot doslej, ob tem pa poudarila, da morajo biti ukrepi zakoniti, ustavni in sorazmerni. Ocenjuje, da predlog zakona vsebuje nekatere elemente, ki so lahko koristni, še vedno pa ima preveč odprtih ustavnopravnih vprašanj in nekonsistenten in ni dovolj premišljen. Kot temeljno pričakovanje je izpostavila naslovitev posameznih vprašanj in anomalij predloga zakona ter njihovo rešitev z amandmaji.

Poslanka Poslanske skupine Nova Slovenija, Krščanski demokrati je izpostavila problematiko delovanja sistemov po koncu veljave predlaganih ukrepov predloga zakona. Izrazila je podporo vsem predlogom, ki bodo pomenili večjo varnost v državi in so skladni s pravnim redom ter izvedljivi. Med drugim je izpostavila nedelovanje in neodzivnost državnih institucij, ki jim veljavna zakonodaja že sedaj omogoča ukrepe za zajezitev kriminala in pozvala k preudarnemu sprejemanju predloga zakona, predlogu zakona je napovedala podporo.

Poslanec Poslanske skupine Socialnih demokratov je opomnil, da je želja po varnosti skupna vsem in izrazil podporo predlogu zakona. Pojasnil je, da amandmaji odpravljajo pravno sporne vsebine in vsebujejo varovalke za zaščito nedolžnih ljudi ter zasleduje cilje predloga zakona.

Poslanca Poslanske skupine SDS sta izpostavila, da je naloga odgovorne politike zagotavljanja varnosti v družbi. Poudarila sta, da je opozicija vlado opozarjala na slabe, na slabo varnostno situacijo in da je vlagala zakonodajne predloge in pobude v državnem zboru, vendar je bila preslišana. Izpostavila sta, da bi po tragičnem dogodku v Novem mestu moral odstopiti tudi generalni direktor policije. Povedala sta, da je predlog zakona nastal kot odgovor na ta dogodek, pri čemer sta izpostavila mnenje pravne stroke in obsežno mnenje Zakonodajno-pravne službe ter izrazila upanje, da ste z vloženimi amandmaji upoštevali njihove pripombe. Želijo, da predlog zakona doseže svoj namen in pripomore k zagotavljanju varnosti v celotni Sloveniji. Želeli bi, da bi se predlog zakona sprejemal po rednem postopku, kjer bi bilo več možnosti za razpravo in dodelane rešitve ter da bi se sprejel s konsenzom vseh strank v Državnem zboru. Izrazila sta obžalovanje, da se zakonodaja ni dosledno izvajala in da mora biti cilj koalicije in opozicije varnost vseh v Sloveniji, delovanje institucij in čim hitrejša integracija Romov.

Poslanka in poslanec Poslanske skupine Svoboda sta poudarila, da gre pri reševanju romske problematike za reševanje 30-letnega obdobja, ki bi ga morale reševati tudi predhodne vlade.

Povedala sta, da je bilo v obdobju trenutne vlade sprejeto že nekaj zakonov, ki naslavljajo romsko problematiko in integracijo Romov in da je predlog zakona odziv Vlade na trenutne razmere in tragični dogodek v Novem mestu. Pojasnila sta, da bo predlog zakona državnim institucijam podelil večjo moč za ustrezno ukrepanje in da se s predlaganimi amandmaji naslovi pripomb Zakonodajno-pravne službe, relevantnih institucij in pravnih strokovnjakov, ki sta jih povabila k sodelovanju. Med drugim sta izpostavila, da je potrebno poskrbeti za varstvo pravnega reda in pri pregonu kriminala pozvala k večji učinkovitosti sodstva, saj učinkovita država zagotavlja pravičnost in sankcionira tiste, ki zakone kršijo ter zakoni, da zakoni veljajo za vse enako. V nadaljevanju seje je predstavnik predlagatelja s sodelavci podal dopolnilne obrazložitve k rešitvam predloga zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe pa je podala dodatne pripombe in ugotovitve v zvezi z vloženimi amandmaji. Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih Poslanskih skupin Svoboda in SD in o amandmajih Poslanske skupine Nepovezanih poslancev. Odbor je sprejel amandmaje Poslanskih skupin Svobode in SD in amandma Poslanske skupine Nepovezanih poslancev k 8. členu ter vse člene predloga zakona. Odbor je v nadaljevanju seje glasoval tudi o sklepu in ki ga je predlagala Poslanska skupina Svoboda in ga sprejel. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, prva ima besedo Poslanska skupina Nepovezanih poslancev in doktor Anže Logar, izvolite.

Spoštovana, predsednica.

Pred seboj imamo Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev javne varnosti. Dejstvo, da Vlada Roberta Goloba predlaga zakon, ki naslavlja vprašanje javne varnosti. pomeni, da so vladni predstavniki do tragičnega dogodka v Novem mestu zavajali slovensko javnost, ko so trdili, da je z javno varnostjo vse v najlepšem redu. Predsednik vlade Robert Golob je v svojem prvem javnem odzivu po tragediji izrekel tisti zloglasni stavek: "Država situaciji ni kos.", kar je še eden v seriji napačnih odzivov na dokazan padec javne varnosti. Kdo pa je država, brezogljični pojem, imaginarna enota brez odgovornosti? Ne, država je v tem primeru primer Robert Golob pa Luka Mesec pa generalni direktor policije pa direktor Fursa, skratka vsi, ki bi morali ukrepati kot jim nalaga zakonodaja. Ki so imeli vsa potrebna pooblastila pa niso ukrepali. Varnostna situacija se slabša, občutek ogroženosti prebivalcev je realen in legitimen. Statistika kaže na skoraj 34 odstotno rast kaznivih dejanj v času te vlade. Ljudje v jugovzhodni Sloveniji pričakujejo ukrepanje, župani pričakujejo ukrepanje, Slovenija na splošno pričakuje ukrepanje. Ukrepanje pa ni enačaj sprejemanju nedomišljenih in neusklajenih zakonov, ukrepanje pomeni, da se stvari začnejo izvrševati in da se slabe izvajalce tudi zamenja. Hišne preiskave v romskem naselju zasegli orožje in naboje, Furs na Dolenjskem je zasegel že več avtomobilov, Policijska uprava Novo mesto ni delovala v celoti strokovno in v skladu s predpisi. To so samo nekateri naslovi, ki so se pojavili v medijih po tragediji v Novem mestu ob obstoječi zakonodaji. Samo odgovorni so se zganili, ker jim je tako naročila politika. Torej, da se, le do sedaj ni bilo prave politične volje, zato rešitev ni samo v zakonodaji, ampak predvsem v izvajanju že obstoječe zakonodaje. Od nosilcev oblasti upravičeno zahtevamo odločno ukrepanje za zagotavljanje varnosti, za to so ne nazadnje plačani z davki. Če bi imela vlada Roberta Goloba takšen pristop v mislih že v začetku mandata, potem bi bili že sprejeti tisti županski zakoni. Pa ni imela. Vlada se je zganila šele zdaj, ko je bilo prepozno s predlogom, ki dviguje obrvi. Pravna stroka je bila neusmiljena, civilna družba je jasno zapisala, citiram: "Nedopustno, da se tako obširni in represivni ukrepi uvajajo ad hoc in kot poskus brez resnega pomisleka." Spremembe obravnaval odbor v petek. Parlament potrjuje v ponedeljek. Ekspresno, hitro. Amandmaji na 29 členov od 33, glavni predstavnik stroke. Kazenski oddelek Vrhovnega sodišča, je z razlogom Vladi sporočil, citiram: "Tako radikalni predlogi sprememb bi morali biti predmet rednega zakonodajnega postopka, kjer bo omogočena široka javna in strokovna razprava." In tu pridemo do glavne pomanjkljivosti tega predloga zakona pravne varnosti na sistemski ravni. Predlog spreminja Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik, ki sta oba sistemska zakona. Predstavljata Biblijo kazenskih zadev, Postopkov in hkrati zagotavljata procesne varovalke v sistemu. To ta vlada ruši. Ni je države v EU, ki bi sistemsko zakonodajo na področju kazenskih zadev reševala z omnibus zakonodajo. Morda za koga iz te vlade velja, da se ravna po načelu cilj posvečuje sredstva, ampak tu gre za bistveno pomembnejše vprašanje kot je politično preživetje nekega politika. Tu gre za državo za zagotavljanje varnosti ob kratkem zagotavljanju človekovih pravic. Hitenje ne more biti odgovor na nedelo v zadnjih treh letih. Kakšen teden več za razpravo pomeni kakšen postopek pred Ustavnim sodiščem manj in s tem večjo varnost in to mislim, da je interes vseh nas v tej dvorani.

Poslanci stranke Demokrati postavljamo vprašanje varnosti med ključne prioritete. Strinjamo se, da je treba na določenih področjih zakonodajo zaostriti, ampak to delamo v sistemskih zakonih, s soglasjem stroke in ob širokem političnem soglasju. Dokler pa vlada pristopa na kaotičen način pri zakonodaji, ki zahteva zelo natančne procese brez podpore stroke in mimo temeljnih pravil parlamentarizma, poslanci stranke Demokrati takšnega ravnanja ne moremo podpreti.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolega Lenart Žavbi, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica Državnega zbora.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovane državljanke in državljani!

Varnost ljudi je najvišji zakon, je zapisal Cicero pred več kot 2000 leti, a tudi danes ta stavek zveni bolj resnično kot kadarkoli. Predlagani zakon je odgovor države na razmere, ki zahtevajo hitro, odločno in premišljeno ukrepanje. Ne gre za zakon proti katerikoli skupnosti, gre za zakon proti kriminalcem, za zakon proti nasilju in za zakon proti občutku nekaznovanosti ali drugače, proti občutku nedotakljivosti nekaterih. Naš namen je jasen, zaščititi ljudi, otroke in zagotoviti, da se tragedije, kakršna je doletela gospoda Aleša Šutarja, ne ponovijo. Zakon policiji prvič daje orodja, ki jih sodobne razmere zahtevajo možnost hitrega zasega orožja, uporabo tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih, izvedbo učinkovite varnostne akcije ter avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na tveganih območjih. Zakon bistveno izboljšuje zaščito žrtev in ne daje pravic storilcem kaznivih dejanj, kot je modus operandi zadnjih 30 let. Nasilna kazniva dejanja, pri katerih je bila žrtev do sedaj prepuščena svoji moči in strahu se bodo preganjala po uradni dolžnosti. Država bo prevzela odgovornost tam, kjer žrtev tega ne zmore sama. Prav tako zakon jasneje ureja pomoč otrokom in mladoletnim materam, otroški dodatek je pravica otroka, ne pa odraslih, ki ga zlorabljajo za lastne interese. Center za socialno delo bo moral ukrepati hitreje in učinkoviteje, da zagotovimo, da pomoč pride tja, kamor mora. Zakon prinaša tudi pomemben premik pri obravnavi bagatelnih kaznivih dejanj tatvine in poškodovanja stvari do 500 evrov se bodo obravnavala kot prekrški, hitreje, jasneje in učinkoviteje. Ko so bila ta dejanja klasificirana kot kazniva dejanja, se je njihov pregon zaradi nesorazmernosti stroškov prepogosto opuščalo. Spremembe klasifikacije v povezavi z drugimi ukrepi pa preprečujemo občutek nedotakljivosti in pospešujemo sankcioniranje tistih, ki prekrške ponavljajo. Otroški dodatek pri tem ostaja zaščiten in nedotaknjen. Predlagane rešitve so bile v parlamentarnem postopku dopolnjene, ključna sprememba je bilo črtanje 8. člena, ki naslavlja vprašanje tehtanja nedovoljenih dokazov tako imenovana ekskluzija. Vlada in koalicija sta se odločili, da se ta vsebina umakne iz interventnega zakona in obravnava v okviru celovite prenove ZKP. To odločitev krepi pravno varnost in kaže na zavezanost ustavo skladni, premišljeni in trajnostni rešitvi. Kritikom pa odgovarjamo, da je Vlada doktor Goloba zavezana spoštovanju Ustave. v tem mandatu smo uresničili že 35 odločb Ustavnega sodišča. Na drugi strani bi rad zavrnil določena namigovanja, da je bil zakon tekom zakonodajnega postopka omehčan. Nekateri členi Šutarjevega zakona so bili dodatno natančno opredeljeni, zlasti glede sodnega nadzora, določanja varnostno tveganih območij, nadzora pri uporabi socialnih prejemkov in varstva otrok. Pri mladoletnih roditeljih smo dodatno omejili diskrecijo centrov za socialno delo in zagotovili jasnejše varovalke. Pri vseh ukrepih smo določili, da veljajo brez časovne omejitve, razen pri dveh, seveda pa nameravamo te rešitve v delu, ki se bodo izkazali za učinkovite in odvračalne urediti sistemsko v področnih zakonih. V tem trenutku je naša prioriteta zagotoviti takojšnjo varnost vseh prebivalcev Slovenije in njihovega premoženja.

Spoštovani! Ta zakon ne rešuje samo enega problema, ureja celoten niz varnostnih, socialnih in procesnih vprašanj, ki so bila predolgo spregledana. Uvaja nadzorovane ukrepe nearbitrarnih posegov, krepi zaščito žrtev, ne tistih, ki izvajajo kazniva dejanja. Rešitve v tem zakonu niso nastale čez noč, niso nastale ad hoc, so globoko premišljene in predebatirane v zadnjih več letih. Verjamem, da bomo s predlaganim zakonom izboljšali varnost v družbi, povrnili zaupanje ljudi v pravno državo ter otrokom in družinam zagotovili večjo zaščito. Zato prosim Državni zbor za soglasno podporo temu zakonu, v Poslanski skupini Svoboda bomo to soglasno podporo zagotovili. Najlepša vam hvala.

Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in kolega Andrej Kosi, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Lep pozdrav predstavniki Vlade, kolegi in kolegice!

Na območju jugovzhodnega dela Slovenije se prebivalci soočajo z vse bolj zahtevnimi razmerami, predvsem zaradi naraščajoče stopnje kriminala in nasilja, ki jih izvajajo Romi, posamezni Romi ali skupine Romov. Tako so del vsakdana postali stalnica številna kazniva dejanja, vključno s fizičnim nasiljem, krajo, prekrški zoper javni red in mir, prometni prekrški in podobno. Iz navedenih razlogov smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že večkrat opozorili na vprašanja varnostne problematike na tem območju, tako s številnimi poslanskimi vprašanji oziroma pobudami, kot predlogi priporočil za obravnavo omenjene problematike. Dvakrat smo tudi predlagali ustanovitev pododbora, ki bi se aktivno ukvarjal z omenjenimi vprašanji, kar so pa koalicijske stranke žal vedno zavrnile. S strani poslank in poslancev koalicije smo bili deležni kritik, da širimo nestrpnost in sovraštvo ter po nepotrebnem strašimo ljudi. Predstavniki vlade in policije so zagotavljali, da na problematičnih območjih večja prisotnost policije, kar ohranja stanje stabilno. Obenem velja spomniti, da je v letu 2023 skupina 11 župan in županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja v Državni zbor Republike Slovenije s podpisi kar 31500 volivcev vložila sveženj štirih zakonov, katerih namen je bil ureditev razmer otrok, mladine iz težav in socialnih okolij, tudi romskih. Poslanci vladajoče koalicije so se zavrnili z argumenti, da represija in novi zakoni ne prinašajo rešitev, da so obstoječi zakoni ustrezni, le da jih je potrebno izvajati. Konec oktobra se je v Novem mestu zgodil tragični dogodek. Po brutalnem napadu je umrl Aleš Šutar Aco, potem ko je priskočil na pomoč svojemu sinu. Za njegovo smrt je osumljen 21-letni pripadnik romske skupnosti. Po tem tragičnem dogodku se je vlada in koalicija zbudila, Predsednik vlade doktor Robert Golob je napovedal serijo ukrepov in zaostritev kaznovalne politike. Pripravi se zakon o ne nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon. Zakon prinaša nekatere represivne ukrepe za okrepitev pristojnosti policije in drugih organov, izboljšanje njihove operativne sposobnosti ter usklajeno delovanje državnih inštitucij. S spremembami in dopolnitvami posameznih področij zakonov ter v nekaterih primerih z odstopi. Od le teh se hkrati vzpostavlja pravna podlaga za dolgoročno stabilizacijo varnostnih razmer. Predlog zakona s 33 členi je deležen številnih kritik in pomislekov s strani številnih pravnih organizacij, romske skupnosti in nevladnih organizacij. Po oceni pravnih strokovnjakov predlog zakona odpira resna vprašanja o spoštovanju načela vladavine prava, sorazmernosti in delitve oblasti. Nekateri so mnenja, da gre najbrž za najbolj problematičen zakon po letu 1991. Zakonodajno-pravna služba je na predlog zakona pripravila kar 55 strani obsežno mnenje, v katerem prav tako opozarjajo na ustavno vprašljive določbe in predlog zakona dobesedno raztrgala. Koalicijski stranki sta pripravila kar 33 amandmajev na 29 členov, s katerimi so predlog zakona v celoti spremenili.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo mnenja, da je imela Vlada in vladajoča koalicija tri leta in pol dovolj časa, da bi lahko pripravila ustrezne zakonske ukrepe za zagotovitev varnosti in rešitve romske problematike po rednem postopku in ustrezno usklajena z vsemi deležniki. Žal se mora zgoditi tragedija, da so se na hitro pripravile zakonske rešitve, ki so po našem mnenju v predlogu zakona nekatere dobre, nekatere rešitve pa neustrezne. Na podane številne kritike in pomisleke o protiustavnosti imamo glede podpore zakona nekatere pomisleke, ampak ker je zakon namenjen za stabilizacijo in izboljšanje varnostnih razmer in v prid boljšega življenja Slovenk in Slovencev, ki živijo na jugovzhodnem delu Slovenije in si / nerazumljivo/ seveda tudi več kot zaslužijo in da ne boste imeli izgovorov, da niste mogli ukrepati, predlogu zakona ne bomo nasprotovali in bomo / znak za konec razprave/ glasovali za sprejetje zakona.