Spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovana gospa državna sekretarka s sodelavko, začenjam 29. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da je odsotna gospa Eva Irgl in se je tudi opravičila, in nadomeščamo, tudi gospa Andreja Rajbenšu nadomešča nezasedeno mesto s strani Gibanja Svoboda in Janja Rednjak tudi prav tako nadomešča še nezasedeno mesto, ampak Janja je zdaj prvič z nami, tako da lepo pozdravljeni, čeprav gremo proti zaključku mandata, ampak pozdravljeni v Komisiji za nadzor javnih financ!

Torej s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo nobenih predlogov k spremembi dnevnega reda, zato ugotavljam, da je dnevni red takšen, kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 V OBDOBJU JANUAR-JUNIJ.

Naj uvodoma povem, da gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada Državnemu zboru predložila na podlagi drugega odstavka 63. člena Zakona o javnih financah. Poročilo z dne 29. avgusta 2025 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Proti podpisu ste prejeli tudi prilogo, samo prilogo k Poročilu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2025 v obdobju januar-junij, ki pa je označeno s stopnjo tajnosti INTERNO, in tisti, ki želi na to temo razpravljati naj prej sporoči, da zapremo sejo.

K tej točki sem vabil gospoda ministra Klemna Boštjančiča, ki pa se je opravičil, je pa z nami zato državna sekretarka, gospa Saša Jazbec, Vlado in tudi Ministrstvo za finance.

Sedaj besedo za uvodno predstavitev dajem državni sekretarki, izvolite.

Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Hvala lepa za besedo.

Kot ste povedali že sami, je vlada to poročilo pripravila konec avgusta, zdaj ga, obravnavamo ga tri mesece kasneje, tako, da jaz bi, seveda lahko predstavim to poročilo, ker se, če ne poslanci razburjajo, da poročila, ki jih pošiljamo, pa številke, ki jih tukaj prikazujemo, niso enake. Ampak zdaj smo v bistvu en mesec pred koncem leta. Tako bom, zato bom vseeno se čisto na kratko, torej posvetila temu pol letnemu poročilu. Standardna forma, podatki o realizaciji prejemkov izdatkov od januarja do junija in pa potem še vse ostale bilance.

Torej, gre za proračun, ki ga je Državni zbor sprejel konec leta 2024. V prvi polovici leta smo realizirali 47 odstotkov načrtovanih prihodkov in pa 48 odstotkov načrtovanih odhodkov. Zdaj, če gledamo najprej prihodkovno stran, na prihodkih smo realizirali dva pa pol več kot lani, enako v enakem obdobju in sicer na višjo realizacijo so vplivali predvsem za približno 200 milijonov višji davčni prihodki. Vidi se rast skupne dohodnine, ki je odsev višjih vplačil akontacije. Imamo polno zaposlenost, se pravi največ zaposlenih ljudi imamo najvišje plače, tako da v bistvu iz tega naslova so prihodki ugodni. Je pa dejstvo, da vsa dohodnina ne ostane državnemu proračunu, ampak seveda se jo deli z občinami. Tako, da je bila akontacija dohodnine višje za 96 milijonov, ampak en del tega so, kot rečeno, prejele občine. Višje povišanje je opazno aprila, zaradi davka na bilančno vsoto bank. To je bil letos pač prvič vplačan, smo na prejšnji seji razpravljali o tem, za kaj gre; začasen namenski prihodek sklada za obnovo. Potem pa v bistvu, če pogledamo EU. EU sredstva so v prvi polovici leta ali pa boste rekli še vedno, gospod Horvat bo rekel še vedno, ker gleda proračun.gov.si, so bila pač nižja od pričakovanih. Bi pa vseeno zdaj na tem mestu pa povedala eno veselo novico, da smo namreč prav danes dobili že na račun 440 milijonov evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Tako, da vi ste gledali zdaj na 500 milijonov, kakor je bilo do včeraj, imamo zdaj nove skoraj pol milijarde v državi, tako da v bistvu se mi zdi, da je to kar lepa novica, ki potrjuje, da smo reforme, ki smo jih obljubili, investicije, ki smo se jih lotili, vsaj iz tega naslova, da jih pač uspešno izvajamo.

Zdaj, odhodki so, kot rečeno, znašali 47 odstotkov načrtovanih. Tekoči odhodki so se povišali zaradi izločanja sredstev za načrt za okrevanje in odpornost. Se pravi, za ta mehanizem, o katerem sem govorila in pa izločanje sredstev na sklad za obnovo, ta mehanizem pač vsakič sproti poudarim, da ne gre za končno porabo, ampak kolikor namenskega prihodka pride na prihodkovno stran, toliko se ga potem tudi izloči v sklad in se potem porabo spremlja pa na tem skladu. Zdaj govorimo o dveh proračunskih skladih: načrta za okrevanje in odpornost in za popoplavno obnovo po poplavah iz avgusta 2023.

Potem tekoči transferji so višji za 7 odstotkov, predvsem zaradi učinkov plačne reforme, ki jo čutijo javni uslužbenci. Potem za opravljanje gospodarske javne službe prevoza potnikov in pa zaradi nadomestila TEŠ z namenom začasnega zagotavljanja proizvodnje in dobave toplote in pa seveda v sklada socialnega zavarovanja je že v prvih šestih mesecih je bilo treba milijardo 200 milijonov evrov prispevati, se pravi v pokojninsko in v zdravstveno blagajno. Največji del tega transferja, skoraj 937 milijonov, je bil namenjen pokojninski blagajni. To je višje za 8 odstotkov od preteklega leta, kar je posledica rasti števila upokojencev in pa uskladitve pokojnin. Odhodki za investicije so v prvem polletju znašali 526 milijonov evrov. To je 4 odstotke več kot lani. Sredstva se vlagajo v modernizacijo enot Slovenske vojske, potem v opremo za njeno operativno delovanje, za torej infrastrukturo, železniško, cestno in pa subvencije. Subvencije so pa edina postavka, ki se je v bistvu znižala, 325 milijonov, kar je 65 milijonov manj kot lani, ker smo imeli takrat subvencije za draginjo. Tega letos ni več. In pa, kot rečeno, izločanje v sklad za obnovo, tako da primanjkljaj v prvih šestih mesecih je znašal 823 milijonov evrov. Za konec leta je bil v Državnem zboru sprejet nekje na ravni 1,87 milijarde evrov. In v bistvu nekje v taki višini smo ga ocenili ob polletju, torej načrtovan primanjkljaj naj bi bil ob koncu leta podoben, kot smo ga sprejeli v sprejetem proračunu. Toliko za uvod. Zdaj pa sem na voljo za vaša vprašanja. Hvala.

Najlepša hvala. To zadnje državna sekretarka je problematično. Verjamem, da bomo v okviru razprave odprli tudi včerajšnja opozorila Evropske komisije. Gre za en celovit mandat te vlade, ki je skrajno negospodarno.

Odpiram zdaj razpravo med poslankami in poslanci. Kdo želi besedo? Gospod Horvat, izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa za predstavitev, gospa državna sekretarka. Iskreno sem vesel za to informacijo, ki ste nam jo podali. Jaz sem vedno vesel, ko Slovenija uspe, pa ko Slovenija dobi nepovraten denar in to so visoki zneski, tako da razumem, da zdaj pa nasipi tudi bodo. No ja, bi morali biti do junija 2026, ker ti roki pa se ne podaljšujejo, nimam informacij, da bi se. Torej ostaja junij 2026. Tu je pa seveda tisto, zaradi česar sem pa slabe volje.

Kar zadeva, gospa državna sekretarka, evropsko kohezijsko politiko, vsi vemo zakaj imamo vzhodno kohezijsko regijo in zahodno kohezijsko regijo in da zaradi manj razvite vzhodne kohezijske regije dobimo iz Bruslja toliko več kohezijskega denarja, če smem tako reči. Kolikor jaz poznam birokrate na Evropski komisiji, njim je vseeno kako ta kohezijski denar mi potem, ko ga dobimo, odobrenega, potrošimo. Ampak kljub vsemu, zdaj moje vprašanje, ali vi vodite porabo kohezijskih sredstev po kohezijskih regijah, se da to videti za to prvo polovico leta ali pa trenutno stanje, to me zanima. Hvala lepa.

Izvolite, gospa državna sekretarka.

Odgovor je da. Zdaj, če ste pa mislili, da vam bom tudi zdaj že povedala, koliko je, vam pa ne bom, ker to pa je, v bistvu, imamo organ upravljanja je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, on torej to ministrstvo absolutno spremlja porabo po regijah, po oseh, po vsem, tako da vse te podatke ima na voljo. Jaz mislim, da oni zdaj enkrat mesečno poročajo na vladi, tako da sem prepričana, da so vsa ta poročila, da se jih pač absolutno vidi, da so dostopna tudi javno na netu. Drugače pa oni absolutno imajo podatek koliko je kje, jaz ga pa nimam.

Še kakšno vprašanje? Samo ena stvar mene zanima. A ja, ja izvolite, ja, ja, izvolite.

Ja, Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Jaz bi tudi sama rada izrazila moje veselje, to kar je prej državna sekretarka povedala.

Torej, da je danes Slovenija dobila iz Evropske komisije nakazan pač obsežen priliv, bomo rekli, evropskih sredstev, kar pomeni tudi, da to ni dobila kar tako na lepe oči, kot piše. Kot sem prebrala, gre za to, da je izpolnila teh 27 mejnikov, ki je bilo potrebno, da je bil ta denar seveda tudi nakazan in s tem seveda pomeni tudi, da ta Vlada oziroma da dobro delamo, da smo to dobili, govorimo o 400 milijonih, od tega seveda 440 milijonih od tega 400 nepovratnih sredstev. Kar pomeni, da je to na nek način, lahko govorimo o razbremenitvi proračuna s čimer se bo seveda lahko v nadaljevanju torej omogočilo izvedbo določenih projektov, ki bodo tako dvignili in produktivnost kot pa tudi sama rast in v bistvu lahko govorimo, kot je bilo, mislim, da je zadnjič že gospa Jazbec nekaj povedala, da so to neke naložbe v samo digitalizacijo, zeleno preobrazbo, energetsko učinkovitost, infrastrukturo, znanje, inovacije in pa seveda tudi boljše javne storitve. Sama tega ne vidim samo torej kot nek strošek, ampak resnično kot naložbe, ki se potem na nek način seveda tudi vračajo, tako v gospodarstvu, tako tudi nam, torej blaginjo ljudi. Torej, gre za neke multiplikativne naložbe, ki pa bodo Slovenijo seveda dvigovale, kjer bodo v Sloveniji dvignile neko dodano vrednost in to ne samo za sedaj, ampak še za desetletja. Tako da hvala vam.

Najlepša hvala. Ja, to je zelo pomemben podatek, Sklad za obnovo in razvoj pridobljena sredstva iz leta 2021, ko sem bil jaz minister, pa gospa Saša Jazbec še na Ministrstvu za javno upravo, se pravi, tista znamenita vlada, ki je bila zelo učinkovita tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, tako kohezije kot NOO, in se zdaj lahko to pač črpa in to je absolutno v redu. Z eno, z eno malenkost različnim uvidom, kar ste vi dejali, gospa Rajbenšu, in sicer glede energetske učinkovitosti, to se strinjam, drugo pa je malo zeleni prehod. Naj vas opozorim, da je pred 14 dnevi Evropski parlament malce zadržal oziroma velika večina poslancev je tako preliminarno glasovala zelo nasprotujoče. glede entuziastičnih zelenih agend, ki se jih je na začetku oziroma ki jih je imela na začetku tudi ta vlada zaradi tega, ker tukaj oziroma v tem delu se morate zavedati, da to ni ravno krožno, ampak nobena entuziastična politika, tudi zelena politika pač entuziastična, torej nima pozitivnega konca. Tako da tudi ta sredstva iz Sklada za obnovo in razvoj točno vemo zakaj in kako so namenjena. Na Ministrstvu za finance imajo za to zaposlene ljudi. Tudi takrat, tista vlada je zloglasna, v narekovajih, je dala to Ministrstvo za finance, da upravlja s tem skladom. In saj pravim, to so v redu podatki. Mene potem skrbi črpanje drugih sredstev tudi iz kohezije, ampak spomnim se finančne perspektive 2014, ki je bila potem zaradi covida podaljšana. a veste, saj večinoma stvari je potem počrpanih res v zadnjih dveh letih mandata oziroma v zadnjih dveh letih finančne perspektive, zlasti zaradi tega, ker moramo biti v bistvu soglasni. Določeni projekti so vezani tudi na lokalno samoupravo, lokalne skupnosti in ni moč predvideti, kako oni pripravljajo te projekte. Sam sem se s tem veliko ukvarjal, lahko rečem, da smo imeli na ministrstvih posebne ekipe za črpanje evropskih sredstev, škoda pa je vsak evro, ki ga pustimo v Bruslju, da je tam, je škoda, da ga ne počrpamo, ne pa samo zlasti iz kohezije, da puščamo za konec, kajti s tem je zapravljen denar, pač lahko se ga počrpa čim prej, tem boljše. Ima Slovenija tukaj tudi veliko izzivov, ne samo seveda tudi nekatere druge države. Tako da ti podatki glede sklada za obnovo, to, da smo dobili odobritev teh sredstev, kar je državna sekretarka dejala, je absolutno pozitivno.

Veste kaj mene zanima, državna sekretarka, tukaj vidim na strani 19, pa tudi sami ste omenili, imate točka dva, dva, osem, šest(?) in spet Termoelektrarna Šoštanj. Saj mogoče ne boste znali povedati natančnih podatkov, mene sicer preseneča ta številka; realizacija sredstev je v prvi polovici leta 2025 znašala 243 milijonov evrov, kar je 56,8 odstotka načrtovanih sredstev in potem največ sredstev je bilo izplačanih za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu. Okej, tukaj, če prav razumem, gre za to gospodarsko družbo, ki deluje pod okvirjem Ministrstva za okolje. In gre za to, DUJJP, se pravi to posebno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2021, se pravi podjetje, ki skrbi za prevoze potnikov, multimodalnost in tako naprej. Če prav razumem, tukaj piše, največ sredstev je bilo izplačanih za to. Ali mi lahko poveste, koliko sredstev od 243 milijonov evrov je bilo izplačanih za delovanje te službe, ki logično subvencionira prevoze potnikov v železniškem in avtobusnem prevozu. Zaradi tega, ker tisti, ki mislijo, da je naša karta, ki jo plačajo za avtobus, draga, ne, bila bi še bolj draga, če ne bi bilo teh subvencij, če ne bi bilo te subvencije, ne. Jaz ne vem, spomnim se, pet let nazaj je bilo okrog sto milijonov evrov smo dali za linijski prevoz potnikov avtobusnega, se pravi avtobusnega prevoza. Pa še enkrat toliko recimo za železniški prevoz potnikov.

Zakaj me to zanima? Zaradi tega, ker tudi tukaj nimate potem vnaprej navedenega podatka, kar je bolj pomemben podatek; izvajanje gospodarske javne službe dobave toplotne energije Termoelektrarni Šoštanj na podlagi zakona. Mi imamo letnico izstopa iz premoga 2033, zaradi problema Teša, ki bi lahko potopil HSE, celoten holding, se je sprejel ta poseben zakon o, se pravi, se je tudi lani sprejel en poseben zakon, lansko leto. Tukaj me zanima koliko damo mi za toplo vodo v Šoštanju denarja, zaradi tega, da znamo izračunati, gospa državna sekretarka, koliko stane ta topla voda v Šoštanju za ogrevanje, torej, na prebivalca v občini Velenje in Šoštanj. Ker to ni hec. Zaradi tega, ker predvideni tisti zakon, ki smo ga v Državnem zboru sprejeli, je imel zelo velike finančne posledice. Nekako je šlo že iz glave ven, da smo to lani sprejemali v Državnem zboru, v Državnem zboru, me pa dejansko zanima. Zakaj? Zaradi tega, ker smo nekako ločili dober in slab del Šoštanja in ni nič narobe pri tem, tudi mi nismo nasprotovali temu zakonu.

Je tudi, to je pomembno, ampak kljub temu, če lahko na hitro poveste, če imate kakšen podatek, se pravi, da prevoz potnikov ločimo od Šoštanja, gre za hruške in jabolka, pa če lahko za prvo polovico poveste, koliko je šlo za prevoz potnikov in koliko je šlo za toplotno energijo v Termoelektrarni Šoštanj?

Ja, izvolite.

Ja, saj bi samo jaz še eno vprašanje imel…