Vse članice in člane odbora in vse ostale prisotne in vabljene prav lepo pozdravlja .

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, informirana sem, da samo Bojan Podkrajšek ne bo z nami. Če pa se pojavi še kakšna informacija vmes bomo pa sproti povedali.

Skratka, s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, ki pa je, ena točka, in to je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. In ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Gradivo z dne 25. 1. 2019 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K obravnavi te točke dnevnega reda sem vabila tudi Vlado, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kulturo.

Odbor za kulturo je za obravnavo Predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo, zato ga bo obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

Uvodno besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, da nam poda sliko predloga rebalansa proračuna v celoti. In prosim, da se ta predstavnik predstavi zaradi magnetograma, nam tudi pove svoje ime in nam potem na kratko predstavi predlog rebalansa proračuna.

Prosim.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim! Moje ime je Jana Žakelj in prihajam s strani Ministrstva za finance.

Zaradi volilnega leta vlada v letu 2018 ni sprejela spremembe državnega proračuna za leto 2019, je pa takoj pričela z aktivnostmi za pripravo rebalansa, saj sprejeti proračun ni več odražal pravega obsega in strukture prihodkov in odhodkov. Razlogi za pripravi predloga rebalansa proračuna so predvsem boljša gospodarska rast, ki je vplivala na višje prihodke ter lani sprejeti predpisi in sklenjeni dogovori z reprezentativnimi združenji ter sindikati, ki povečujejo obseg / nerazumljivo/ proračuna. Rebalans za leto 2019 temelji na odlok v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 20202, makroekonomskih izhodiščih iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj ter izvedbenega načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014 do 2020.

Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov.

Predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, od tega 8,6 milijarde evrov davčnih prihodkov 593,5 milijonov evrov nedavčnih prihodkov, 98,3 milijonov evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov ter 1 milijarda evrov prejetih sredstev iz proračuna EU.

Načrtovani prihodki so v primerjavi s prejetim proračunom višji za 6,2 odstotka. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU.

Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgodnjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država 21. decembra 2018 in znašajo 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna so višji za 4,8 odstotka.

Z vidika virov financiranja naj bi se v letu 2019 uporabilo 8 tisoč 544,4 milijonov evrov integralnih sredstev, tisoč 246,5 milijonov evrov evropskih sredstev, skupaj s slovensko udeležbo, 367,4 milijonov evrov namenskih sredstev in 1,6 milijon evrov namenskih sredstev finančnih mehanizmov.

Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferom in sicer 3,4 milijarde evrov, od tega skoraj 2,3 milijardi evrov za tekoče transfere posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb.

Približno 13 odstotkov vseh odhodkov, to je 1,3 milijarde evra, se namenja za stroške dela pri neposrednih proračunskih uporabnikih in so načrtovani skladno z dogovorom o sindikatih.

Prav tako naj bi se 13 odstotkov odhodkov namenilo za transfere posameznikom in gospodinjstvom, kar je za 14,7 odstotkov več, kot v sprejetem proračunu.

Za investicije se namenja 1 milijarda evrov, kar je za 21 odstotkov več glede na sprejeti proračun. V primerjavi s sprejetim proračunom se v predlogu rebalansa načrtuje največji porast odhodkov na naslednjih politikah: socialni varnosti za 165,5 milijonov evrov, izobraževanju in športu za 103,2 milijone evrov, plačilih v evropsko unijo za 59,7 milijonov evrov, varovanju okolja in okoljski infrastrukturi za 53 milijonov evrov, prostorskemu planiranju in stanovanjski dejavnosti za 43,6 milijonov evrov, prometu in prometni infrastrukturi za 43,5 milijona evrov ter podjetništvu in konkurenčnosti za 42,7 milijonov evrov.

Ob upoštevanju navedenih ocen prihodkov in odhodkov znaša načrtovani proračunski presežek za leto 2019 193,6 milijonov evrov oziroma 0,4 odstotka BDP in je za 139,8 milijonov evrov višji od sprejetega proračuna 53,8 milijonov evrov.

Toliko na kratko s strani Ministrstva za finance.

Hvala.

PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ: Hvala vam za to poročilo.

Kot rečeno, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Žan Mahnič, sedaj pa dajem besedo še predstavniku Ministrstva za kulturo, dr. Jerneju Pikalu, ki začasno opravlja funkcijo ministra za kulturo, da predstavi del predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za kulturo.

Prosim.

Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsednica, članice in člani odbora!

Meni je v veliko veselje, da sem lahko danes tu in da lahko seveda predstavim ta del rebalansa proračuna države Slovenije, kar se tiče Ministrstva za kulturo.

Posebej me veseli, da je letos na področju Ministrstva za kulturo zares signifikantno povečanje sredstev. Mislim, da takega signifikantnega povečanja sredstev nismo videli že kar dolgo število let. Glede na sprejeti proračun se sredstva za leto 2019 povečujejo za 30 milijonov 436 tisoč in bodo na ta način skupaj znašala 193 milijonov 315 tisoč. To je 18, 7 % povečanje glede na sprejeti proračun za leto 2019 ter 19, 3 % povečanje glede na ocenjeno realizacijo proračuna za leto 2018.

Delež proračuna Ministrstvo za kulturo v državnem proračunu pa je prvič po letu 2012, 1, 90 %. Zdaj, če gremo navzdol in poskušamo razdeliti na integralna in pa evropska sredstva, lahko seveda ugotovimo, da se integralna sredstva sama povečujejo za 19, 4 milijone evrov in bodo skupaj znašala 168, 4 milijone, da pa bodo evropska sredstva se povečala za 9, 1 milijon ter skupaj znašala 22, 5 milijona. Tudi pravice porabe se povečujejo za 2 milijona evrov in sicer znašajo 2, 5 milijona evrov, kar je skupaj 1, 3 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo.

Zdaj, če gremo naprej, pa poskušamo nekako razdeliti oziroma vsebinsko razložiti, kjer je Ministrstvo za kulturo načrtovalo ta sredstva. V veliki meri najprej za stroške dela zaposlenih pri neposrednih ali seveda posrednih uporabnikih proračuna Ministrstva za kulturo. 9, 4 milijona dodatnih sredstev gre za ta namen. Potem naprej, za plačilo prispevkov, za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture 1, 8 milijona dodatnih sredstev. Za republiške priznavalnine 0, 2 milijona evrov, za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje nekaj, kar je v preteklih letih bilo res zaradi krčenja obsega sredstev, res podhranjeno, 2, 2 milijona evrov. Na ta način ostane za programe v kulturi več 5, 8 milijona dodatnih – govorimo zgolj in samo o dodatnih milijonih evrov.

In zdaj, če gremo še v nekoliko več podrobnosti, pa jih bom samo par naštel. Na področju medijev in avdiovizualne kulture se povečujejo transferna sredstva za film v višini 800 tisoč evrov, potem dodatno se bo financiral redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Dodatno se bo dodalo 50 tisoč evrov medijski pismenosti, torej projektu Medijske pismenosti.

Če gremo naprej ne umetniške programe. Tule gre v veliki meri seveda za tisti redni del, ampak tudi za sofinanciranje nevladnih organizacij in tako kot je Ministrstvo za kulturo pripravilo ta proračun, je največ dodalo ravno sofinanciranju nevladnih organizacij v višini 800 tisoč evrov.

Če gremo potem še naprej na varstvo kulturne dediščine in pa knjižničarstvo. Dodatno je na postavki(?) spomeniki, ki so v lasti Republike Slovenije, dodano 180 tisoč 413 evrov. Ker gre za nekatere arheološke ter seveda nekatere druge sanacije, ki so tule pomembne. Potem se 232 tisoč evrov dodaja za nakup knjižničnega gradiva. Gre za dostop do slovenskih e-knjig, knjižnično gradivo na različnih nosilcih in tako naprej. Dodaja se 54 tisoč za Plečnikovo liturgično posodje, torej za razstavo, za izbor in tako naprej.

Potem, če gremo tisto, kar sem rekel že prej, da je bilo v preteklih letih zapostavljeno, to so investicije v kulturi. Za 1 milijon se namenja dvigu sofinanciranja javne kulturne infrastrukture, potem pa je še nekaj projektov, ki kot temu po domače rečemo, sodijo pod mednarodno sodelovanje. Kar se tiče drugih programov v kulturi, kot so ljubiteljska kultura in tako naprej, za programe in projekte na področju ljubiteljske kulture je dodanih 100 tisoč evrov, dodaja se 100 tisoč evrov za štipendije. To pomeni, da se bo lahko povečalo število upravičencev in obenem seveda tudi dražje šolnine na tem področju in s tem se bo, čisto vsebinsko rečeno, povečala usposobljenost tistih, ki bodo na ta način s pomočjo teh štipendij prišli do izobrazbe ali veščine. Sredstva za digitalizacijo se ravno tako povečujejo za približno 100 tisoč evrov. Vsebinsko, da bo ta visoki zbor vedel, za kaj gre. Gre predvsem za digitalizacijo, torej za digitalno pretvorbo, trajno hrambo in tako naprej vseh tistih gradiv, ki jih sedaj tako ali drugače imamo v, recimo temu, na neobstojnih nosilcih, pa bi seveda želeli, da preidejo na trajne oziroma obstojne nosilce. In potem imamo tudi še nek drugi javni razpis za digitalizacijo. Ta pa bo vreden 146 tisoč 400.

Kar se tiče kohezijskih sredstev, se primarno vlagajo v tehnološki razvoj, tudi raziskave s tega področja, potem izboljšanja dostopa IKT, torej vse, kar se tiče digitalizacije, in tako naprej. Tako da jaz mislim, da če pogledamo celotno sliko proračuna Ministrstva za kulturo, lahko ugotovimo, da je ugodna, ni idealna, daleč od tega. Vsi bi si seveda želeli, da bi neka določena področja bila mogoče še boljše podprta, ampak a veste, tako pač je. V enem letu se vsega ne da narediti. Tako da mi smo danes s sabo pripeljali tudi ekipo sodelavcev, vsakega za svoje področje, ki bodo absolutno znali tudi vse podrobnosti načrtovanega proračuna pojasniti. Jaz se bom pa vnaprej opravičil, ker tam okrog 14.45 bom na žalost moral oditi, ker imam še neko drugo obveznost.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod minister.

Zdaj pa prosim sodelavce, da prestavijo vsak svoje področje, in seveda za magnetogram, da predstavijo tudi sebe.

Prosim. Kar začnite po vrsti, da bo lažje.

Pozdravljeni. Moje ime je Irena Marš, sem vodja Službe za izvajanje evropske kohezijske politike.

Kar se tiče samih sprememb in pri načrtovanju proračuna s področja kohezijske politike, lahko povemo, da Ministrstvo za kulturo sicer zaradi nekih manjših prenosov sredstev ni bistveno povečalo obsega sredstev v leto 2019. Gre predvsem za zamike pri projektih, ki izhajajo iz postopkov javnega naročanja, kar je v bistvu čisto plansko, pride do nekih zamikov in smo v bistvu premikali sredstva na vseh projektih, lahko rečem, na projektih Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, predvsem zaradi zamikov pri objavi javnega razpisa. Najprej je šlo za pač precej zahtevno pripravo razpisa in sedaj objavo. Zato smo tudi premaknili planirana sredstva v leto 2019, ker je v bistvu razpis šele objavljen. Prav tako gre za energetsko sanacijo 5 objektov Ministrstva za kulturo. To so precej zahtevni, dolgotrajni postopki javnega naročanja in je prav tako prišlo v celoti do zamika v leto 2019, ker naj bi se v tem letu tudi izvedla. Nekaj je tudi teh investicijskih projektov iz istega naslova, ker je prišlo do premika. Drugače pa gre za manjše premike, ker je prišlo do ostanka v letu 2018 in v bistvu premikamo v 2019, ker nadaljujemo z drugimi razpisi.

Lahko rečemo, da samo izvajanje poteka po načrtih, tako da ni neke bistvene spremembe oziroma da bi bilo zaradi tega nekega velikega zamika oziroma kakšne vrzeli v proračunu zaradi tega. Hvala lepa.

Hvala vam za to poročilo.

Naj še za magnetogram povem, da se nam je pridružila kolegice Iva Dimic in nadomešča gospod Ljudmilo Novak.

Sedaj pa predajam besedo naprej.

Lep pozdrav. Tamara Vonta, Direktorat za medije.

Kot je že minister uvodoma povedal, se tudi na področju medijev oziroma avdiovizualnih medijskih storitev povečuje z rebalansom se povečujejo sredstva, česar smo, morem reči, zelo veseli, ker vsa ta leta, že zadnjih ne vem koliko, je v bistvu predvsem bil ta trend obratni trend kot je danes. Tako da se že v bistvu tudi na osnovni, ki je zakonsko določeni točki financiranja pluralnosti medijev oziroma medijskih vsebin povečujejo sredstva za približno 600 tisoč, kar pomeni, da smo že, da rečem, skoraj v tistem zakonskem predpisu, ki se mu reče 3 % ob pobrane RTV naročnine RTV-jevske, ki jih namenimo programu posebnega pomena oziroma vsem medijskim vsebinam s poudarkom, seveda, na tiste, ki so v javnem interesu in ki zadovoljujejo komunikacijske potrebe javnosti.

Dve drugi postavki, zelo pomembni, pa sta seveda javni zavodi na področju filma in AD kulture in Slovenski filmski center. Tukaj gre za skupno povečanje za 800 tisoč evrov. Tudi tukaj se je dogajalo, seveda, v minulih letih nekaj podobnega. Ob tem pa je seveda potrebno vedeti, da je zaradi tega tudi sam filmski studio Viba kar precej, bom rekla, trpel in da je v bistvu tisto, kar se vlaga v tehnično posodobitev oziroma v tehnična sredstva omogoča tudi to, da je potem mogoče posneti boljše, predvsem pa večje število filmov. Enako seveda velja tudi za SFC. Tako da si želimo, da bi bil prihodnje leto, da bi bil proračun za leto 2020 seveda na našem področju še višji, saj vemo, da gre za / nerazumljivo/, ki je danes najbolj rastoča, ena najbolj rastočih industrij v globalnem svetu. Hvala.

Najlepša hvala. Besedo predajam naprej.

Izvolite.

Generalni sekretar Ministrstva za kulturo. Zraven mene je kolegica Urška Gruden, vodja Službe za finance in proračun, ampak midva na sam vsebinski vidik tega predloga rebalansa proračuna nimava nekih posebnih dodatkov, zato predlagam, da še za posamezna področja dediščino in umetnost, kolegi iz direktorata zadevo predstavijo in potem še kolega Benulič, ki bo predstavil investicije. Če boste pa imeli na koncu še kakšno vprašanje v zvezi s splošno pripravo proračuna pa sva na voljo tudi midva.

Ne dvomim, da ne bomo imeli vprašanja za vas. Hvala za priporočilo in predajam besedo naprej.