9. redna seja

Odbor za pravosodje

12. 6. 2019
podatki objavljeni: 12. 6. 2019

Transkript

Spoštovani, lepo pozdravljeni. Vse članice in člani odbora, lepo pozdravljam vabljene ter ostale prisotne, en lep dober dan!  Pričenjam 9. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Željko Cigler, gospa Eva Irgl in gospa Aja Bah Žibert.  Dne 6. 6. 2019, sem predlagala razširitev dnevnega reda s točko A1, predlog stališča Republike Slovenije do osnutka konvencije o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah, kot je razvidno iz predloga za razširitev. Gradivo ste prejeli. Razširitev dnevnega reda je določeno na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora. ta točka se bo obravnavala prava po vrsti.  Zato prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIE DO OSNUTKA KONVENCIJE O PRIZNAVANJU IN IZVRŠEVANJU TUJIH SODNIH ODLOČB V CIVILNIH ALI GOSPODARSKIH ZADEVAH.  Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropskega unije Državnemu zboru v obravnavo dne 5. junija 2019, posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.  Na sejo so bili k tej točki vabljeni, Ministrstvo za pravosodje. Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropskega unije kot pristojnemu odboru, ki bo zadevo predvidoma obravnaval na svoji seji dne 14. junija 2019.  Uvodno besedo dajem ministrici za pravosodje, Andreji Katič ali državni sekretarki…, ministrici gospe, za pravosodje, gospe Andreji Katič za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Izvolite gospa ministrica.
Andreja Katič
Hvala spoštovana predsednica. Poslanke in poslanci, spoštovani generalni državni tožilec, spoštovani tožilci, spoštovani vsi ostali prisotni!  Pred vami je osnutek konvencije o priznanju in / nerazumljivo/ tujih sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Osnutek konvencije, ki se oblikuje v okviru Haaške konference za mednarodno zasebno pravo zasleduje enega temeljnih ciljev mednarodnega zasebnega prava. To je pravosodno sodelovanje z namenom okrepitve pravne predvidljivosti v čezmejnih pravnih razmerjih v civilnih in gospodarskih zadevah. Trenutno na svetovnem nivoju namreč ne obstajajo enotna pravila glede priznanja in izvršitve sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Konvencija tako predvideva učinkovit sistem priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, s čimer bo omogočeno kroženje teh odločb. Določa namreč enotne kriterije za priznanje in izvršitev in omejeno število razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve. Če sodna odločba ne more biti priznana ali izvršena, ker ne izpolnjuje kriterijev za priznanje in izvršitev, lahko stranka, fizična oseba ali podjetje vseeno zahteva priznanje in izvršite v skladu z nacionalnimi pravili. To pomeni, da konvencija določa minimalne standarde priznane in izvršitve sodne odločbe, države pa gredo lahko dlje kot določa konvencija. S temi pravili bo na globalni ravni omogočen dostop do sodišč preko okrepljenega pravosodnega sodelovanja. Na ta način se bodo zmanjšali riziki in stroški povezani s čezmejnimi pravnimi razmerji in reševanjem čezmejnih sporov. Nova konvencija bo omogočila tožniku, ki bo uspel s tožbenim zahtevkom, da lahko sodno odločbo izvrši v vseh državah pogodbenicah. S tem bo na voljo enoten sistem in ne bo več prihajalo do podvajanja postopkov v več državah pogodbenicah. V sedanjem sistemu se lahko zgodi, da podjetje uspe v sodnem postopku, vendar pa ne more sodne priznati in izvršiti v tretji državi, kar pomeni, da bi moralo za uveljavitev svojih interesov v tretji državi zopet začeti sodni postopek. Postopek priznavanja in izvrševanja pa bo tudi hitrejši in cenejši.  Na primer, če bo slovensko podjetje ali fizična oseba uspela v sodnem postopku pred slovenskimi sodišči, bo ta sodba priznana in izvršljiva v vseh državah pogodbenicah, zgolj na podlagi določb te konvencije in jim ne bo treba tako kot sedaj, preučiti vsakokratno zakonodajo tretje države, ki ureja priznanje in izvršitev tujih odločb, s čimer bodo tudi prihranjeni stroški pravnega svetovanja v tujini. S tem se bodo tudi zmanjšali riziki in stroški, povezani z čezmejnim reševanjem sporov, saj bo na podlagi enotnih pravil mogoče predvideti okoliščine, na katerih bo sodba priznana. Področje spada izključno v zunanjo pristojnost EU, pogajanja v imenu EU vodi Evropska komisija, skupaj s predsedstvom Sveta EU, pri čemer države članice usklajujejo koordinirana stališča EU na sestankih pristojne delovne skupine Sveta EU v Bruslju, kot tudi na koordinacijskih sestankih v Haagu. Med 8. junijem in 2. julijem 2019 bo v Haagu potekala 22. Diplomatska konferenca – Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo za sprejem konvencije, kjer bodo za ključna pogajanja na podlagi osnutka besedila konvencije, ki je bil izpogajan na zadnji posebni komisiji v maju 2018. Mislim, da ste ga tudi vsi prejeli. Na konferenci bo konvencija sprejeta, ne bo pa še podpisana s strani EU. Šele v kasnejši fazi in to bo predvidoma čez dve leti, bo sledil tudi podpis konvencije s strani EU na podlagi pooblastila Sveta EU. Pogodbenica konvencije bo EU, države članice bo zavezovala na podlagi članstva v EU in pričakujemo, da sprememb nacionalnih predpisov ni pričakovati. Toliko v uvodu, hvala.
Hvala lepa ministrici za dopolnilno obrazložitev. Prehajamo na razpravo, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljat? O tej konvenciji? Ne, ne vidim želje, zato prehajamo na odločanje. Ker k predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za pravosodje podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Osnutka Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.« Želi kdo razpravljati o mnenju? Ne želi. Zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je bilo mnenje sprejeto. Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika določimo še poročevalca ali poročevalko, ki bo predstavil poročilo na seji Odbora za zadeve Evropske unije. Bo podpredsednica, gospa Meira. Hvala lepa. Se strinjate? Se strinjate, kajne? S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA SKUPNEGA POROČILA O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ZA LETO 2018, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, dne 12. aprila 2019. Kot gradivo imamo na voljo še: popravek tabele v skupnem poročilo s strani Vrhovnega državnega tožilstva z dne 19. aprila 2019, mnenje Državnotožilskega sveta z dne 31. maja 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 11. junija 2019. K tej točki dnevnega reda smo vabili: Vrhovno tožilstvo, Državnotožilski svet, Državni svet in Ministrstvo za pravosodje. Skupno poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2018, je Državnemu zboru posredoval generalni državni tožilec, skladno s prvim odstavkom 150. člena Zakona o državnem tožilstvu, Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo, ki v tem primeru pripravi predlog akta. Pričenjam z obravnavo skupnega poročila o delu državnih tožilcev za leto 2018. Želi besedo predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva generalni državni tožilec gospod Drago Šketa? Izvolite, imate besedo.
Drago Šketa
Hvala. Lep pozdrav! Spoštovani člani odbora, spoštovani poslanci, spoštovani vrhovni državni tožilci, spoštovani državni tožilci specializiranega državnega tožilstva, oddelka za pregon in preiskovanje oseb s policijskimi pooblastili. Vsekakor bi želel v nagovoru poudariti kratek povzetek skupnega letnega poročila za leto 2018 in si ponovno štejem v čast, da lahko odboru predstavim poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2018, ki je takšne narave, da predstavlja nekakšno obliko enega koraka naprej, ki ga obravnavamo na državnih tožilstvih in seveda lahko z zadovoljstvom sklenem, da je naše delo bilo v letu 2018 še bolj učinkovitejše kot v letu 2017.  V okviru skupnega letnega poročila bi želel poudariti, da je na začetku bilo poudarjeno področje, ki se nanaša na kadrovsko stanje s katerim pričenjamo vsako leto to poročilo. In je moč ugotoviti, da se zasedba državnih tožilcev na državnih tožilstvih zmanjšuje. Tako je bilo leto 2018 izključno opravljalo funkcijo 212 državnih tožilcev, torej okrajni, okrožjih višjih in vrhovnih državnih tožilcev, kar ne presega niti 81 % zasedbe, kar je še za 2 % manj kot v preteklem letu 2017, kot je bilo predvideno v odredbi o številu mest državnih tožilcev. Seveda je bilo v kadrovskem načrtu za 2018 predvidenih za 20 državnotožilskih mest več, vendar je pa bilo po drugi strani obremenjena državna tožilstva s pripadom zadev, ki je bil vsekakor povečan v primerjavi s predhodnimi leti in seveda smo na to neustrezno kadrovsko zasedbo na slovenskih tožilstvih tudi v svojem letnem poročilu tudi poudarili. Kot je razvidno iz poročila Evropske komisije za učinkovito pravosodje pri Svetu Evrope o pravosodnih sistemih v evropskih državah smo v primerjavi z ostalimi državami katerih tožilski sistemi so podobni slovenskemu, mogoče ugotoviti, da ima med izbranimi državami Republika Slovenija najmanj državnih tožilcev na sto tisoč prebivalcev. Ob tem je tudi v primerjavi drugih zaposlenih na državnem tožilstvu med katere se šteje tudi državnotožilsko osebje, torej državno tožilstvo med najslabše kadrovskimi zapolnjenimi na področju Sveta Evrope. Seveda ob upoštevanju vsega navedenega smo tudi pristojnemu ministrstvu za pravosodje predlagali povečanje dovoljenega števila mest za šest oseb, saj je bilo v okviru ustreznosti odredbe v delu, ki določa maksimalno število državnih tožilcev v posameznem nazivu povzroča nesporne probleme in seveda je bila zaradi tega stopnja kadrovskega načrta zasedena zgolj v 89,7 %. Da gre za resno težavo in kopičenje tudi odprtih postopkov za imenovanje državnih tožilcev smo že večkrat poudarili. Trenutno imamo odprtih kar 26 postopkov za imenovanje državnih tožilcev. Najslabši kadrovski položaj je v tem trenutku funkcionarjev na Vrhovnem državnem tožilstvu, kjer imamo trenutno odprtih 5 postopkov imenovanj. Gre za odlive tožilcev, ki so z dolgotrajnimi izbirnimi postopki nikakor ne moremo pravočasno jih zapolniti. Seveda poskušamo na ta način nekako konsolidirati naše delo na ta način, da je poskušeno nemoteno poslovanje Vrhovnega državnega tožilstva. Podoben razkorak med dovoljenim in dejanskim številom se kaže tudi pri državnotožilskem osebju. Tudi pri tem se kaže stopnja doseganja zasedenosti na minimalnem nivoju     (nadaljevanje) in seveda bolje, torej strokovno osebje pa glede na naravo dela, odhaja v bolje plačana delovna mesta izven pravosodja oziroma izven državnotožilskih organizacij. Seveda lahko rečemo, da je državno tožilstvo prejelo prepotrebna finančna sredstva le za 20 zaposlitev, vendar glede na oblikovane skupne kadrovske načrte in na Zakon o izvrševanju proračuna, je bilo lahko sprejeti in zaposliti povečanje zgolj izključno za šest zaposlitev. V zvezi s to problematiko je bilo v letu / nerazumljivo/ tudi, bil podan predlog za spremembo pravilnika o vsebini in postopkih za predložitev kadrovskih načrtov, vključno s predlogom za vzpostavitev pravnih podlag, da bi se nezasedene kvote iz kadrovskega načrta organov državne uprave v določenem obsegu, lahko prenesle tudi na kadrovske načrte pravosodnih organov, zlasti državnega tožilstva glede na odprto problematiko. Kar se tiče materialnega in finančnega stanja, lahko poudarimo, da smo v letu 2018 imeli zagotovljena finančna sredstva in za kar 4, 4 % povečanega v primerjavi z 2017. Seveda pa je to zagotavljanje finančnih sredstev potrebno zaradi naših izvajanj in strateških usmeritev in tudi razvojnih aktivnosti, pa tudi vseh ostalih mednarodnih aktivnosti, katere sem tudi sprejel v lanskem letu v Strategiji razvoja državnega tožilstva Republike Slovenije. Zato hkrati tudi vrhovno državno tožilstvo po novem redno spremlja tudi razpise Evropske komisije za sofinanciranje projektov, kar v preteklosti ni bilo običajno. Posebej še s področja pravosodja. Tako smo se že v letu 2018 prijavili za financiranje projektov iz sredstev iz tehnične pomoči Evropske unije. Upamo seveda, da bomo ohranili vzpostavljen dialog z resornim ministrstvom in da bomo razumevanje družbene pomembnosti našega dela in naših razvojnih potreb, se odražalo tudi v proračunski perspektivi. Tukaj poročam kot generalni državni tožilec že tretje leto oziroma v dvoletnem mandatu. Seveda ves čas je bil poudarek na kadrovski stiski in v pomanjkanju finančnih sredstev in upam, da bo tudi Državni zbor v okviru svojih pristojnosti prisluhnil ne samo Vlada Republike Slovenije, ampak tudi Državni zbor, da bo pokazal razumevanje za sofinanciranje oziroma prepotrebna sredstva oziroma kadrovske zapolnitve državnega tožilstva. Seveda, če bi se zdaj nekako lotili našega strokovnega dela in obsega, moram poudariti, da je bilo v letu 2018 prejetih kazenskih ovadb zoper polnoletne, mladoletne in pravne osebe, 28 tisoč 232. V istem obdobju pa smo jih rešili 29 tisoč 25 kazenskih ovadb, kar kaže, da je pripad ovadb za razliko od pred preteklih let, že drugo leto zapored spet ponovno malenkost v porastu, vendar kljub temu tožilstvo kot že peto leto zapored, obvladuje ta pripad in stopnja obvladovanja pripada je tako znašala 100 cela dva, cela osem odstotka, kar pomeni, da je »clearing« / nerazumljivo/ v pozitivni dinamiki. Navkljub porastu pripada torej moč ugotavljamo, da so tožilci rešili več ovadb kot predhodno leto in sicer za 1, 4 % in dosegli znižanja števila nerešenih ovadb za kar 3, 3 %. Če se dotaknemo obtožnih aktov in deleža obtoževanja in selektivnih mehanizmov in bi lahko poudarili, da se je zadnja tri leta delež pregona fizičnih, torej pravnih oseb – polnoletnikov in mladoletnikov, v povprečju gibal v območju razlike nekje 10 %. in sicer je bilo v letu 2018 obtoženih 8 tisoč 690 polnoletnih oseb, 136 pravnih oseb ter vloženih 240 predlogov za izrek vzgojnega ukrepa in kaznovanja mladoletne osebe. Opazno je bil v zadnjih, torej treh letih stabilen tudi delež vseh zadev, v katerih so se državna tožilstva odločila za odstop od kazenskega pregona. Teh je bilo okrog 24 % oziroma za obtožbo 75 %. Ta struktura odraža konsistentnost in tudi strokovnost državnih tožilskih odločitev, stabilen delež kazenskega pregona, pa ne nazadnje pomembno vpliva tudi na pravno varnost v državi, torej na varnost prometa, kot varnost državljanov. Odločanje državnih tožilcev o kazenskih ovadbah bi se nekako dotaknil, da je pomemben selektivni mehanizem za razbremenitev kazenskih sodišč in s tem količinskim uravnavanjem dotoka kazenskih obtožb na sodišče in pri tem gre poudariti, da smo tako na podlagi ustreznih procesnih in materialnih predpisov izločili kar 64 % kazenskih zadev, konkretno kar 16 tisoč 872 kazenskih ovadb zoper polnoletne storilce, 779 zoper mladoletnike in tisoč 18 zoper pravne osebe. To pomeni, da so storilci še vedno ustrezno kazensko-pravno obravnavani, ne da bi se vsebinsko ali številčno obremenjevali delo sodišč. Še več, iz naslova odloženega pregona smo v korist javnih ustanov nakazali oziroma so nakazali osumljenci 302, nekaj čez 302 tisoč evrov, kar je kar za 6 % več kot v letu 2017. V okviru alternativnih institutov alternativnega pregona smo v 2 tisoč 370 primerih kazenski pregon končali z zavrženjem kazenskih ovadb, kar pomeni 61 odstotkov vseh alternativno obravnavanih, to je več kot v letu 2017, kjer je bilo 58 zadev končanih. Takšno povečevanje iz leta v leto in število izkazuje veliko angažiranost državnih tožilcev kljub na svojo kadrovsko strukturo in kadrovsko podhranjenost in je videti, da se v postopkih torej sprejemajo odločitve o ovadbah na ta način, da se išče najprimernejše in na učinkovitejše načine za razreševanje teh zadev.  Če bi želel poudariti, bi tukaj tudi poudaril, da seveda poleg instituta odloženega pregona je bil tudi uspešen postopek poravnavanja, saj so tožilci vstopili 718 kazenskih ovadb v postopek obravnavanja, pri tem gre poudariti, da sem tudi kot generalni državni tožilec konec leta 2017 oziroma v začetku leta 2018 na podlagi svoje pobude dosegel, da se je dvignila točka poravnalcev, glede na to, da se je mreža poravnalcev v zadnjih 15 letih drastično znižala oziroma upadla. S tem sem želel poskušal prispevati tudi večji angažma in nabor poravnalcev in primerno porazdeljenost po vse Republiki Sloveniji, da bi se lahko tudi s tem institutom ukvarjali ljudje in posamezniki, ki so določeni zato in da bi tudi bili deležni teh postopkov poravnavanja tudi vsi ostali vključeni v odprte primere. Kar se tiče kaznovalnih nalogov, ki spada tudi med te alternativne oblike, je moč opaziti, da smo v letu 2018 poslužili kar 2 tisoč 785 predlogov za kaznovalne naloge, kar predstavlja tudi 4,8 % povečanje glede na leto 2017 in seveda je bilo potem na strani sodišč kar v 86 % izdanih kaznovalnih nalogov, torej v 2 tisoč 391 primerih, kar pomeni, daje bila tudi tukaj poudarjena učinkovitost in zmanjšanje obremenitve sodišč v tej pojavni obliki.  Če bi želeli še pristopiti k institutom o sporazumu o priznanju krivde in institutu, torej sporazumu o priznanju krivde in seveda bi želel poudariti, da se je v letu 2018 pristopilo k reševanju kazenskih zadev v 446 primerih, kar pomeni, da je trend pogajanja in povečanja zadev bil v porastu kar za 24 % in je bilo v primerjavi z letom 2017, katerih je bilo 333 in seveda tudi samih predobravnavnih narokov, ki jih je bilo v lanskem letu razpisanih 5 tisoč 536, kar za 15 % več kot v letu 2017, od tega pa se jih je 2 tisoč 37 zaključilo s priznanjem in izrekom kazenske sankcije, kar pomeni povečanje za kar 12 odstotkov.  Kar se tiče sporazuma o priznanju krivde in predobravnavnih narokov je moč ugotoviti, da prihaja do priznanja, da je teh postopkov nekje okrog 24 %, kar je čisto primerljivo na področju Evropske unije. Če bi šli nekako iz kvantitativne oblike dela v kvalitativno, bi se dotaknil uspeha obtoževanja, kjer je moč razvidno, da so lani sodišča izrekla obsodilne sodbe zoper 6 tisoč 713 polnoletnih obdolžencev, v 182 je bilo izrečenih vzgojnih ukrepov ter dveh sankcij mladoletnikov ter bilo 40 pravnih oseb spoznanih za odgovorne. Torej, če naredimo rezime je bila uspešnost obtoževanja 86 %, kar pomeni ugoden delež in pozitiven trend. Tako lahko ugotovimo, da je delež obsodilnih sodb b zadnjih treh letih skorajda enak. Tudi analitično lahko gledamo, da so vsa državna tožilstva iz redne pristojnosti dosegala predviden kazalnik deleža obsodilnih sodb, kot je določen v merilih za uspešnost pregona državnih tožilstev. Zanemarljiv pa tudi ni podatek, da se je število pravnih sredstev obdolžencev in njihove obrambe kar precej zmanjšalo in to iz tisoč 169 na tisoč 84, torej za dobrih 7 %, število pritožb državnih tožilcev pa se je nekoliko povečalo, predvsem se je povečalo število pritožb s katerimi tožilci izpodbijajo odločbe o kazni, kar za dobri 12 %, kar je pozitiven podatek, saj kaže na ambicioznost in kritičnost državnih tožilcev, da dosežejo sankcijo, ki so si jo zamislili.  Prav tako je tudi zaznan nespremenjen trend vloženih rednih pravnih sredstev iz razlogov kršitve kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je pohvalno, saj so le te običajno zahtevnejše, odražajo pa tudi kritičen pogled državnega tožilca ne le na kazensko sankcijo, ampak tudi na končni rezultat kazenskega postopka gledanega v celoti in tudi vsebino samim obrazložitev sodb.  Kar se tiče nadaljevanja glede uspeha oziroma kvalitativnega in državno-tožilskega nadzora in usmerjanja je mogoče ugotoviti, da je tudi stabilnosti in odločanje strokovnosti državnega tožilca in tožilski organizacije - je bilo podrejeno tudi notranjim mehanizmom nadzora v obliki strokovnih pregledov državno-tožilskega poslovanja in nadzora v okviru oddelka za izobraževanja in strokovni nadzor, ki je v lanskem letu s štirimi splošnimi strokovnimi pregledi poslovanja in dela o okrožnih državnih tožilstev v Murski Soboto, Krškem, v Novi gorici in Kopru in dve usmerjenima pregledoma pregleda okolij kar reci in piši 2 tisoč 355 spisov v 82 delnih strokovnih pregledih posameznih državnih tožilcev in seveda obravnava 122 nadzorstvenih in drugih pritožb v poročevalnem letu in je tudi dosegel gornji rob svojih zmogljivosti glede na to kadrovsko zasedbo in pa število pregledovalcev, ki so lahko samo s strani vrhovnih in pa višjih državnih tožilcev. Na tem mestu bi tudi, kar se tiče strokovne dela, izpostavil, da je bilo v lanskem letu podanih 111 pritožb, v katerem so vlagatelji zatrjevali, da so podane strokovne in vsebinske nepravilnosti s strani državnih tožilcev pri svojih odločitvah in pri tem je bilo ugotovljeno, daje teh utemeljenih le 18 pritožb, 9 v celoti, 9 pa delno. In seveda je iz vsega navedenega moč ugotoviti, da državni tožilcu večinoma svoje delo opravljajo dobro, primerno, ažurno in strokovno pravilno.  Če bi šli v nadaljevanju, kar se tiče deleža kaznovanja, kar kaže v enem delu tudi na kaznovalno politiko državnih tožilcev, je mogoče ugotoviti s primerjavo s preteklimi leti, da še vedno prevladujejo izreki sankcij opominjevalne narave, ki znašajo 68 % delež in sicer zoper 4 tisoč 592 polnoletnih obsojencev, vendar je ta delež opazno manjši kot v preteklih letih, kjer je znašal 71 % v 2017 in v 2016 75 %, kot je videti, se ta delež sankcij opominjevalne narave iz leto v leto manjša, kar tudi vzpodbudno, ali pa ne, glede na to, da na drugi strani pa so sodišča izrekla zaporno kazen tisoč 517, torej 158 več, kot leta 2017, kar predstavlja 23 % delež vseh obsojencev, torej bi lahko rekli, da je skoraj vsaki 4 obsojen na zaporno kazen. Torej 3 procente več kot v prejšnjih letih. Že v sklopu lanskoletnega poročanja sem se izrazil pohvalno, kar se tiče porasta izrečenih denarnih kazni, tako da bi lahko tudi v tem letu, 2018, za katero se nanaša poročevalno obdobje pohvalil, da se je še povečala ta angažiranost in sicer je bila denarna kazen izrečena 780 storilcem, kar pomeni ponovno torej nekje 12 % glede na delež vseh sankcij, ki so bile izrečene. Seveda, analitični podatki kažejo, da vsa državna tožilstva dosegajo kazalnik določen v merilih glede priporočenih deležev zapornih kazni, njihov delež pa se giba med 20 in 27 %. Seveda v letu 2018, smo tudi pristopili k analizi statističnih podatkov, alternativnem način izvrševanja kazni zapora in sicer je v poročevalskem letu delež izrečenih kazni na alternativni način zapora znašal 27 %, med tem, ko delež na alternativni izrečeni kazni zapora se torej je gibal različno med tožilstvi od 2 do 51 %, vzrok za to pa je lahko različna praksa sodišč. Struktura na alternativni način izvršenih kazni v zaporih kaže, da je prevladovalo delo v splošno korist katerega delež je znašal 89 %, manj pa je bilo vikend zaporov 8 % in hišnih zaporov 3 %. Tako, da vse te tri oblike predstavlja, kot sem že poudaril na izrečene zaporne kazni 27 % delež. Kar se tiče premoženjskih koristi in premoženjskih zavarovanj. V poročevalnem letu so državna tožilstva vložila skupno okoli 124 predlogov. Predlogom je bilo ugodeno v 82 %, za razliko iz leta 2017, kjer je bilo odrejenih 76 % premoženjske koristi ter je bilo le teh v letu 2018 - 82 %, kar je potrebno ob upoštevanju visokih standardov pri izkazovanju in dokazovanju objektivne in subjektivne nevarnosti in zahtev za odredite zavarovanj, še posebej potrebno izpostaviti torej to uspešnost. Podatki so torej tudi razvidni, da je bilo v pravnomočno premoženjsko korist v 108 primerih v letu 2018. V evidenci strokovno-informacijskega centra pri Vrhovnem državnem tožilstvu, ki ima zdaj vse aktualne postopke, so bila do konca leta odrejena zavarovanja v 49 zadevah, katerih je znašala protipravna premoženjska korist kar v višini 54,9 milijonov evrov, zavarovanem so odrejena pa bila zoper 65 fizičnih in 18 pravnih oseb. V ta delež ni določeno število v katere smo v preteklih letih poudarili tudi skupni znesek kjer se podaljšajo začasna zavarovanja, tako da moramo v tem izključnem letu 2018, je bil podatek za odrejena zavarovanja, kar pomeni tudi veliko prispevno stopnjo zavarovanja na materinem delu obdolžencev. V zvezi z navedenim je potrebno tudi poudariti nadgradnja informacijskega sistema, ki vodi te evidence. Te evidence pa bodo potrebne pri prilagajanju slovenske zakonodaje tako pri odvzemu premoženjske koristi, izpostavljanju torej uradov ARO in pa urada za upravljanja zavarovanega odvzetega premoženja, tako imenovani AMO. Postopki so v teku pred pristojnim ministrstvom za pravosodje. Dotaknil bi se tudi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora za katerega veste, da so na podlagi odločitev Ustavnega sodišča bili določeni premiki v negativno smer, bi lahko rekli, zaradi zakonodaje, ki ni bila skladna z Ustavo. Vseeno pa bi poudaril neke številke, ki so bile. Od leta 2012 smo tako odredili 48 finančnih preiskav zoper 151 fizičnih oseb in 81 pravnih oseb. Finančne preiskave ali tožbe je bilo trenutno odrejenih v 11 primerih za skupen znesek nekaj okrog 9 milijonov in 400 tisoč evrov. Začasni odvzem premoženja nezakonitega izvora je v fazi finančne preiskave ali tožbe, trenutno odrejen v treh primerih. Kot sem že poudaril, leta poročanja pa je zaznamovala odločba Ustavnega sodišča, ki je prinesla dolgoročne in bistvene posledice na delo Državnega tožilstva na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora, saj smo zaradi tega bili prisiljeni, da je Specializirano državno tožilstvo umaknilo tožbe v desetih zadevah oziroma v eni pravdi celo umik pritožbe zaradi razveljavitve člena pa so se znatno povečali stroški specializiranega državnega tožilstva. V letošnjem letu smo končno tudi dosegli, da se ta sredstva zaradi stroškov umikov nakazujejo neposredno   (nadaljevanje) iz proračuna in ne iz proračuna Državnega tožilstva.  Če se v nadaljevanju dotaknem še sodelovanja z drugimi organi. Z izobraževanjem je bilo to konsistentno in smo obvladovali vse oblike sodelovanj. Še več, sklenjenih je bilo tudi nekaj sporazumov, uspešno je delovala tudi delovna skupina za spremljanje izvajanja uredbe, med tožilstvom, policijo in drugimi organi. V zvezi s sodelovanjem s sodstvom lahko rečemo, da je bil podan tudi prispevek na podlagi medsebojnih stikov, pa tudi enega izmed sestankov med Vrhovnim tožilstvom in Vrhovnim sodiščem, ki je prispeval tudi k pospešitvi kazenskih postopkov, tako imenovani »fast track« postopkov, ki pridejo sploh v zadnjem obdobju pri kaznivih dejanjih zoper nedovoljene migracije v poštev, glede na to, da je pritisk, sploh na južni meji, na državna tožilstva, ki imajo skorajda vsakodnevne pripore, pri postopkih zoper sprovajalce prebežnikov. Na ta način smo dosegli, da se postopki zoper storilce teh kaznivih dejanj hitreje obravnavajo.  Kar se tiče organizacijskega vidika, gre tudi poudariti, da smo v lanskem letu dosegli ta prispevek, da so bili ukinjeni trije zunanji oddelki, v Sežani, Piranu in Ljutomeru, kar je prvič po tem, ko so bila ustanovljena državna tožilstva in zunanji oddelki, zaradi ekonomičnosti in racionalnosti. Ugotovili smo, da so na posameznih zunanjih oddelkih bili samo en tožilec in ena vpisničarka in seveda nam ni bilo v interesu, da takšni zunanji oddelki obstajajo, ne glede na regionalni vpliv in pokritost, ker se nam je zdelo ekonomično realno izvedljivo. Seveda, v prihodnosti, ali bodo podani ti ukrepi, da ali ne, bomo videli, seveda, vse je odvisno tudi od vodij tožilstev, v okviru katerih poslujejo ti zunanji oddelki.  Pri sodelovanju bi želel še poudariti, da sodelujemo tudi z drugimi organi, Ministrstvom za pravosodje, s katerim smo tudi usklajeno delovali, končno usklajeno delovali, kot v predhodnih obdobjih z ostalimi, glede usklajevanja vseh zakonskih predlogov, ki smo jih skupaj z vsemi deležniki pripravljali pri ministrstvu. Eden izmed takšnih je bil Predlog zakona o kazenskem postopku. Lahko rečem, da smo bili uspešni in tudi strokovno prispevali, kar nam je želja, da sodelujemo pri oblikovanjih vseh predpisov, saj je pomembno, da se strokovna sfera pritegne v sooblikovanje tako zakonskih kot podzakonskih predpisov. Na področju podzakonskih predpisov tudi uspešno sodelujemo pri pripravi Zakona o državnem tožilstvu ter tudi drugih aktov, ki so predpisani, podzakonskih aktov, ki so predpisani za naše delovanje.  Želel bi se dotakniti tudi vsebinskega dela. Kot generalni državni tožilec sem v letu 2018 v skladu s svojo aktivno legitimacijo vložil zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku. Ustavno sodišče je to zahtevo vzelo v presojo; trenutno je zadržalo izvajanje omenjenih določil, čakamo na odločitev Ustavnega sodišča.  Kar se tiče mednarodnega sodelovanja, moram pohvaliti, da smo izredno aktivni tudi na mednarodnem sodelovanju, kajti slika Slovenije se ne kaže samo navznoter, ampak tudi navzven, pred ostalimi državami oziroma v okviru mednarodnih organov, kot so, na primer, Moneyval, OECD, GRETA, GRECO in ostali organi, v okviru katerih tudi pripravljamo poročila, kjer podajamo poročila za uspešno oblikovanje rangiranja Slovenije na lestvicah v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, kjer smo tudi na ugodnih rating listah. Sodelujemo tudi z Eurojustom, z Europolom, Interpolom in vsemi ostalimi oblikami sodelovanja, ki so predvidena v okviru tega sodelovanja. Imamo pa tudi povečano število strokovnih prispevkov v okviru mednarodnih udeležb, glede na to, da gre za poudarek predstavitve delovanja Slovenije v okviru svojih strokovnih zalaganj s temu, da dvignemo nekakšno tudi strokovne standarde, ne samo doma, temveč tudi v tujini. Razvojna vizija Vrhovnega državnega tožilstva je tudi bila podana v tem, da smo končno po več kot desetih letih spet pričeli z izdajo tožilskih obvestil in brošur, katere pred tem ni izdajalo, tudi imamo uredniške odbore, / nerazumljivo/, ki se ukvarjajo tudi z visoko zahtevnimi strokovnimi članki, tako da tožilska obvestila niso samo, da bi obstala na nekakšnem povprečju, ampak so prispevki v teh tožilskih obvestilih na visoki strokovni ravni. Prav tako smo tudi začeli z informacijskim sistemom objavljati z namenom transparentnosti na naši spletni strani za državljane Republike Slovenije, tudi statistične podatke gibanja, kazalnikov učinkovitosti, katere osvežujemo vsake tri mesece, tako da si lahko tudi državljani Republike Slovenije pogledajo na spletni strani dinamiko poslovanja državnega tožilstva.  Kar se tiče pregledov postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj, ker vem tudi, da ne samo širšo javnost, tudi vas kot poslance zanima, ti sklopi seveda bi želel pač po nekem vrstnem redu, kar se tiče, tudi v lanskem letu, kjer sem poudaril v okviru politike pregona, torej so določene prioritete podane, bom začel z eno izmed njih. Kazniva dejanja kršitve pravic delavcev in ranljivih skupin ljudi je moč ugotoviti, da so očitno naša opozorila oziroma tudi usmerjena in tudi ustanovljena delovna skupina, ki deluje pri vrhovnem državnem tožilstvu, ki obravnava to problematiko, v zadnjih letih delovanja dosegla učinkovitost tako, da in pa tudi učinkovitost pri posameznih inšpekcijskih službah in pa tudi drugih organih, ki se ukvarjajo, saj je moč ugotoviti, zaznati trend upadanja, kar drastičen trend upadanja zadev na tožilstva. Tako smo v letu 2018 zoper polnoletne storilce prejeli 847 novih ovadb, med tem ko je bilo v letu 2017 teh 1.158, kar pomeni, kar za 27 % manj. Seveda mene veseli ta trend upadanja kazenskih ovadb kar se tiče v tem segmentu, kar kaže tudi da ostale institucije delujejo v okviru nadzorstvenih mehanizmov in pa tudi, da se delodajalci zavedajo svoje odgovornosti, kar se tiče te problematike.  Tudi kar se tiče glede obsodilnosti lahko rečemo, da glede na pripad in glede na podane output je bilo v letu 2018 prejetih 259 obsodilnih sodb, kar še vedno predstavlja visoko uspešnost deleža obsodilnih obsodb. In seveda je moč tudi ugotoviti, da so bile tudi obtožene pravne osebe spoznane za odgovorne, in sicer 26 pravnih oseb je moč kot en statističen podatek povzeti, da se vidi uspešnost delovanja državnega tožilstva. Sprejeli smo tudi v okviru tega, smo na Vrhovnem državnem tožilstvu tudi sprejeli v okviru medsebojnih sodelovanj prisluhnili tudi posameznim predstavnikom sindikatov in predstavnikom, ki se ukvarjajo s pravicami delavcev in skrbijo za njihove zahtevke v okviru tudi v civilnih zadevah. Tako da smo jim tudi prisluhnili in tudi mi njim, tako da smo dosegli konsenz in jim poudarili tudi na kakšen način deluje državno tožilstvo v okviru tega področja.  Kar se tiče bančne kriminalitete, v katerem bo kasneje podalo tudi specializirano državno tožilstvo še kaj oziroma osebe, ki so na Vrhovnem državnem tožilstvu tudi določene za to z letnim razporedom dela, bi samo v številkah želel poudariti, da so bile v letu 2018 vložene zahteve za preiskavo ali uvedene sodne preiskave oziroma se je nahajalo 21 kazenskih zadev zoper skupno 123 oseb, v 16 zadevah pa je bil zoper skupno 52 oseb vložen obtožni akt. Skupna vrednost povzročene škode pa je znašala 329 milijonov 518 tisoč evrov. To pomeni, da so že v letu 2017 oziroma 2018 smo že v bančnih zadevah prejeli prve pravnomočne obsodilne sodbe. V letu poročanja so sodišča tako izrekla v treh zadevah zoper osem fizičnih oseb obsodilne sodbe.   (nadaljevanje) Do konca januarja 2019 je bilo izdano 13 sodb, od tega 11 obsodilnih sodb za skupno 15 oseb. Smo zajeli konec januarja tudi 2019(?), ki ni poročevalno obdobje tako. Od tega je bilo deset bančnikov. Šest obsodilnih sodb za sedem oseb je že pravnomočnih, skupna protipravna premoženjska korist pa znaša 42 milijonov evrov.  Kaj več bomo lahko v nadaljevanju. Kar se tiče korupcijske kriminalitete, pa bi želel poudariti svojo zaskrbljenost. Ne zaskrbljenost iz naše strani, temveč zaskrbljenost nad povečevanjem tega trenda. Državna tožilstva so v letu 2018 sprejela ovadbe za 59 kaznivih dejanj več, kot v letu 2017 in je bilo tako prejetih kar za 170 kaznivih dejanj. Torej v letu 2018 beležimo dvig za 35 %, saj je bilo za skupaj, za fizične in pravne osebe vloženih kar 229 kazenskih ovadb. To pomeni, da je v primerjavi z letom 2017 trend 35 %. Če bi razmejili kazniva dejanja, se jih je nanašalo v 99 na nedovoljeno sprejemanje daril in seveda je moč ugotoviti, da je v primerjavi z letom 2017, da je bilo teh ovadb podanih samo v 66 primerih. Državni tožilci so vložili obtožne akte za 191 tovrstnih kaznivih dejanj, kar kaže, da se tudi državni tožilci pregona korupcijskih kaznivih dejanj, lotevamo učinkovitejše. Moč je tudi poudariti, da se v letu poročanja, da je bil v zvezi s temi zadevami tudi kar v 40 kaznivih dejanj, odrejen tudi pripor. Torej, sodišča so pa na podlagi obtožnih aktov zoper fizične osebe, izdale sodbe za kar 30 kaznivih dejanj. Med temi korupcijskimi je posebej poudariti ta trend izvršitvenih naravnanj na področju zdravstva, ki se kaže tudi pri zdravnikih in zdravstvenih uslužbencih. Za kar smo tudi do konca leta poročanja vložili obtožne akte v petih zadevah zoper skupno 38 obdolžencev, od tega 33 fizičnih in pet pravnih oseb. Vse to kaže tudi, da sistemske kršitve kot so v primeru javnih naročil, zdravstvene korupcije narašča in se ne zmanjšujejo. Tukaj je odstopanje podano v okviru pomanjkanja nadzornih mehanizmov v okviru regulacij pri javnih naročilih in pa bdenje nad tem, da se regulira tudi ta poudarek nad tem – ne bom izrekel kritične ocene, da nadzorstveni mehanizmi odpovedujejo oziroma niso na takšni stopnji, kot bi lahko bili. Seveda tožilci smo samo zadnji v verigi sankcioniranja oziroma pregona le-tega in porast kaznivih dejanj tudi kaže na to, da regulativnost ureditve tudi mogoče ni primerno urejena.  Kar se tiče sovražnega govora, ki je ves čas v polemiki, tako v javnosti, kot tudi v strokovni javnosti, tudi v delu kritih, katere smo v preteklem letu tudi sprejeli, posamezne ne. Je bilo že v letu 2018, omenjena problematika bila obravnavana že tretjič v zadnjih devetih letih na Vrhovnem državnem tožilstvu v obliki kolegijskega dela, stališče je ostalo nespremenjeno. Vendar po drugi strani pa je moč ugotoviti, da se po kazalnikih in priloženi tabeli, za katero smo vam priložili od leta 2008 do 2018, trendi obračajo na pozitivno smer. Pri tem kaznivem dejanju, ki se nanaša, torej spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, je moč zaključiti, da so bili povzeti vsaj s strani mene kot generalnega državnega tožilca, številni ukrepi. Eden izmed teh je bil, da je bil odrejen strokovni pregled v konkretni zadevi. Vrhovno državno tožilstvo je v eni izmed zadev vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper eno izmed sodb, kjer se pričakuje pomembna odločitev glede na nadaljnjo sodno prakso, a na kakšen način bo tožilstvo tudi obravnavalo tovrstna kazniva dejanja. Ustanovljena je bila v lanskem letu tudi posebna delovna skupina državnih tožilcev iz vsakega državnega tožilstva, kjer so predstavniki državni tožilci, ki se ukvarjajo s temi vprašanji oziroma s to problematiko kaznivih dejanj, tako da se bo obravnava, sodna praksa in dobre prakse, na ta način, da se glede teh sofisticiranih vprašanj tudi urejajo vprašanja primerne enovitosti kazenskega pregona. V zvezi s tem smo sodelovali tudi pri različnih vprašalnikih, sodelovali z zunanjo civilno javnostjo. Seveda, jaz pričakujem tudi pozitiven trend v naslednjih letih, vendar v enem letu, poročevalnem letu, obdobju, te premike ni moč naredit, pomembno je pa tudi na številu pripada kazenskih ovadb, ki se seveda, ki je tudi se stabiliziral, po drugi strani pa pričakujemo tudi normativno ureditev na drugih področjih, na katerih smo se zavzeli in smo tudi že seznanjeni, da se obravnavajo. Eden izmed teh je Zakon o medijih, po drugi strani pa tudi Zakon o prekrških zoper javni red in mir, kjer to področje - obravnavanje sovražnega govora - sploh še ni urejeno, kar se kaže na, nadaljnjo delo se kaže tudi na to, da se tudi usmeritve državnih tožilcev na posameznih zadevah, bolj določne usmerjajo in seveda statistični podatki kažejo, da so vsi trendi v pozitivni smeri, kaj več, bo tudi vodja kazenskega oddelka kasneje na posamezna vprašanja lahko tudi odgovoril, ki je posebej določen za to, da se ukvarja s temi vprašanji. Kar se pa dotika, na koncu, bi želel poudariti trajanja postopkov in starejših nerešenih zadev, po politiki pregona, sprejel sem politiko pregona, izključno zaradi tega, da vsekakor nekako, ki se nanaša na starejše nerešene zadeve, prikazuje poročanje, urejeno poročanje, tudi v okviru informacijskega sistema, tako da vodje državnih tožilstev tako vidijo, imajo svoje podatke, vsakodnevno ažurirane, tako da se lahko tudi spremlja dnevno ažurirane podatke, na kakšen način so starejše nerešene zadeve nerešene, državni tožilci morajo poročat vodjam državnih tožilstev, Vrhovnemu državnemu tožilstvu. Seveda, je moč ugotoviti, da so ti ukrepi, ki so bili sprejeti v okviru analiz, kažejo na to, da se implementira sodoben sistem v zvezi z analitiko in seveda, lahko rečem, da ti ukrepi prispevajo k pospešitvi reševanja tudi starejših nerešenih zadev, kajti omogoča večji pregled nad posameznim spisom.  Kar se tiče izvrševanja pristojnosti Vrhovnega državnega tožilstva – moramo reči, da smo kljub kadrovski stiski, povečali število rešenih zadev, tisoč 187 kazenskih zadev, torej, da smo rešili tisoč 187 kazenskih zadev, kar pomeni, da se je povečalo reševanje / oglašanje iz dvorane/ Skupno letno poročilo je na 254 straneh, tako da… / nemir v dvorani/
Kar nadaljujte…
Drago Šketa
Smo / nerazumljivo/
Malo, malo, malo miru, prosim. Saj jaz mislim, da smo že proti koncu, če sledimo, kajne?
Drago Šketa
Tako ja, tako, ja, v bistvu samo še zadnji odstavek, ja. V bistvo, kar kaže, glede obremenjenosti državnih tožilcev, je moč ugotovit, da so bila tožilstva še bolj obremenjena, glede na kadrovsko problematiko, tako vseh kazalcev uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti, je moč zaključiti, da so bili državni tožilci oziroma državna tožilstva uspešna in pa tudi, da se v skladu s predstavljeno in postavljeno politiko pregona, ta pregon uspešno nadaljeval in seveda, bi lahko delo kot, državnih tožilstev in državnih tožilcev za leto 2018 ocenil kot uspešno. Seveda, bi sledili svoji zavezi, da bomo tudi v prihodnje z veliko mero prizadevnosti in učinkovitosti prispevali k temu, da bo delo državnih tožilstev in tožilcev uspešno in učinkovito, tako kot v letu 2018. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Mislim, da smo si lahko vsi dobili direkten vpogled v poročilo državnega tožilstva. Zdaj pa bi dala naprej besedo predstavniku Državnotožilskega sveta, gospod Robert Reiner / izklop mikrofona/ / vklop mikrofona/ Postopkovno, izvolite, gospod Möderndorfer.
Hvala lepa, predsednica. Jaz sicer spoštujem vse goste in, bom rekel, z veseljem poslušam poročila, vendar, vsi znamo brati.  (nadaljevanje) Ta poročila smo dobili, so obsežna in mi smo zdajle poslušali 45 minut – poglejte, koliko je tukaj gostov. mi smo lahko do šestih popoldne samo na poročilih. prosim, če se to omeji, zato ker potem ne bo niti več časa za razprave. To tako ne bo šlo. Se opravičujem z vsem spoštovanjem, ampak ne bi rad imel zdaj tukaj ponovno bralnih vaj, ker to nikamor več ne pelje. Malo spoštovanja tudi do Državnega zbora. V končni fazi znamo sami brati poročil, poročila, se opravičujem.
Hvala lepa za opozorilo. Jaz pa sem vendarle mnenja, da je potrebno vsaj enkrat na leto slišati tudi zaradi javnosti… / oglašanje iz dvorane/ ja, lahko dokončam? / oglašanje iz dvorane/ Zato sem dala besedo državnemu tožilcu, gospodu Šketu, ker se mi zdi, da vendarle Državni zbor in tudi vsi, ki nas spremljajo, imajo nek vpogled v to. Verjamem, da znajo vsi brati. Mogoče nekateri težje berejo, pa mislim, da je prav, da se v Državnem zboru enkrat na leto seznanimo s poročilom državnega tožilstva. Na tem sloni potem celotno delo našega odbora, pravosodja in seveda tudi občutek javnosti kaj se dogaja na tem delu. Imate postopkovno, gospod Möderndorfer.
Predsednica, ne zavajati pa ne obračati besed. Tukaj nismo za to, da bomo ugotavljali, da je fino, če slišimo, da poslušamo branje poročil ali pa povzetkov nekih poročil. običajna praksa je, da se naredi uvod v poročilo in seveda se opozori na najbolj pomembna področja in pa da seveda na nek način tudi poda poročevalec v nek uvod nekaj kar bi rad posebej izpostavil. Drugače pa vsi poznamo ta poročila. Na nekih področjih so statistični podatki, se ponavljajo iz leta v leto in pravzaprav ne dobimo nič novega. Smo pa dobili v nekem delu del poročila, kjer, na katere je seveda državni tožilec seveda posebej opozoril in smo na njih posebej pozorni in bo verjetno o njih tudi danes tekla beseda. To pa ne pomeni, da porabimo za uvod poročila več kot pol ure. Oprostite, to nikamor ne pelje. Na to sem želel opozoriti. Če pa kdo težje bere, oprostite, potem pa ne more biti poslanec. Jaz to tako ne gledam na to, da zdaj bomo imeli pa še posebne postopke, zato ker nekdo težje bere. Naloga poslanca je, da prebere vsa poročila, če hoče o njem razpravljati, drugače niti razpravljati ne more. Če pa je kdo sposoben na podlagi uvoda razpravljati kar tako v tri krasne, oprostite, to nikamor več ne pelje. Dajmo mi imeti malo dostojanstva tudi sami do sebe kaj delamo. Če pa priznamo, da ne beremo poročil, to ni moj problem. To je problem vsakega posameznika. Na to sem želel opozoriti, pa tukaj nič slabega ne mislim, ampak glede vodenja – to se opozori na začetku in stvar je rešena in ni nobenih težav. Saj verjetno bi bilo krajše poročilo, če bi bilo že na začetku opozorjeno.
Postopkovno Franc Breznik.
Ja. Glejte, jaz bi predlagal. Vsaj mislim, da do zdaj ni bilo nič kaj narobe. Mislim, da je vedno, da je tisti uvodni čas, kot je bil danes vrhovni državni tožilec, torej, da je predstavil širše. Ampak tu se pa, v drugi fazi se pa strinjam s predlogom kolega Möderndorferja, da pa morda pri ostalih omejite čas, ker je morda res… Zadeva je, lahko rečemo zelo velika, zelo dolga in da se tisti, ki bodo naslednji razpravljali, ki bodo svoj del poročila predstavljali, da se nekako omejijo in da poskušajo izluščiti samo bistvo. Informacija kot tako poročilo je javnega značaja, tako da tisti, ki so zainteresirani, si te podatke lahko pogledajo tudi… torej zainteresirana javnost, na spletnih straneh. Bi pa seveda ta predlog dal predsednica, da morda naslednje razpravljavce nekako omejite, zato, da potem tudi ostane kar nekaj časa še za morebitna vprašanja poslank in psolancev. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Gospod, besedo dajem predstavniku Državnotožilskega sveta, gospodu Renierju. Njegovo mnenje je dano po zakonu. Izvolite, imate besedo.
Robert Renier
Hvala lepa. Vsi spoštovani! Bom poskušal biti čim bolj kratek. Ne bom bral, kajti mnenje ste dobili.  Želel bi pa izpostaviti nekatere ključne stvari, katere se Državnotožilskemu svetu zdi pomembno, da se jih sliši. Vrhovno državno tožilstvo je za leto 2018 pripravilo res obsežen dokument, 254 strani z maso   statističnih podatkov, tabel, za kar je bilo porabljeno res veliko veliko dela in truda in ob vsem tem, ko je Državnotožilski svet to analiziral, se je postavilo prvo vprašanje ali je res nujno potrebno, da je skupno letno poročilo Državnega tožilstva, zajema tako veliko število statističnih podatkov kjer so razdelana, vsako tožilstvo zase, potem pa so navedeni seveda izvodi, pojasnila tožilstev, sploh v splošnem statističnem delu, izostane pa potem seveda vsebinske analize morebitnih razhajanj in teh razlogov, in da se postavlja vprašanje o morebitnem razmisleku ali ne bi to kazalo nekoliko omejiti in tudi spremeniti metodologijo poročanja.  Nadalje, ko smo ocenjevali poročilo, seveda nismo ogli mimo tudi ocenjevanja letnih načrtov dela. To sta dva povezana dokumenta, kjer se iz planiranja skozi letne načrte dela bi moralo to planiranje evalvirati skozi letno poročanje. Dejansko, že lansko leto smo na tem mestu, istem, opozorili da bi bil potreben razmislek, skrben razmislek o eventualnem izboljšanju in zajema statističnih podatkov, kjer so za oba pravilnika zajemali statistični podatki po različnih merilih, potem pa se skupaj to evalvira, kjer je včasih zelo težko postaviti vse skupaj na skupni imenovalec. Tako, da ponovno tudi v tem mnenju opozarjamo na potrebnost v razmisleku o spremembi obeh pravilnikov, tako pravilnika o sestavi letnega poročila kakor tudi pravilnika, se pravi, v obliki letnega poročila o poslovanju Državnega tožilstva, kakor tudi pravilnika v obliki navodil za pripravo letnih programov dela državnih tožilstev.  Kar pa se tiče kadrovskega dela, je potrebno, čeprav je bilo danes izpostavljeno, nujno izpostaviti, Državnotožilski svet je zaskrbljen in izraža resno zaskrbljenost nad kadrovsko sestavo državnega tožilstva, kjer je v letu 2018 bilo zasedenost državnotožilskih mest celo nekoliko nižja kot leto poprej in je praktično še samo na 81 %. To je neka skrajna meja, ki pravzaprav vzbuja veliko zaskrbljenost in mislim, da Državnotožilski svet ocenjuje, da je to stanje treba nujno v čim krajšem času izboljšati in v to absolutno podpira vsa prizadevanja generalnega državnega tožilca, da bi se takšno stanje popravilo, pred čemer pa je potrebno opozoriti, da seveda hitrih ukrepov skoraj ni moč izvesti, kajti postopki za imenovanja so izredno komplicirani, izredno dolgotrajni in terjajo veliko časa, hitreje odhajajo ljudje kot pa uspemo skozi te postopke dobiti nove tožilce.  Na tem mestu moram se zahvaliti Ministrstvu za pravosodje, ki je pokazalo izreden angažma im pripravljenost, da poiščemo neke skupne poti kako nekega kratkoročnega, nekih kratkoročnih rešitev, predvsem pa tudi sprememb na normativni ravni katere pa veste sami, da so dolgotrajna in terjajo svoj čas.  Če se vrnem na to slabo kadrovsko zasedenost, je ta podatek v neustrezni zasedenosti treba pogledati tudi s številom rešenih zadev in tukaj se morda postavlja lahko tudi napačno vprašanje, da v kolikor je ta kazalnik pozitiven, pa pravzaprav ni potrebe, neke posebne zaskrbljenosti, da bi v resnici bilo stanje na kadrovskem področju tako slabo, pa temu seveda ni tako. Tožilci vlagajo izredne napore in izredno pripadnost svoji organizaciji in Državnotožilski svet je resnično zaskrbljen nad nevarnostjo tako tožilcev kot administrativnega osebja katero je prav tako podhranjeno, da bo prišlo v prihodnje do izgorelosti, to že prihaja. Ta izgorelost se kaže tudi v povečanemu številu bolniških, namreč, statistični deli ne prikazujejo realnega stanja prisotnosti državnih tožilcev na delu, prikazujejo zasedenost delovnih mest, kar je seveda eno in drugo je realno stanje, koliko ljudi od teh delovnih mest, to izvršuje in takšno stanje, nedvomno, vodi v izgorelost, kar bo imelo znatne posledice, seveda, v, lahko v naslednjem oziroma v naslednjih letih. Če seveda nadaljujem kar tu, pri splošno statističnem delu. Državnotožilski svet v svojem mnenju seveda opozarja na visok in ponovno višji delež zavrženja kazenskih ovadb iz bagatele in o umiku predloga oškodovanca, kar po svoji naravi sicer ne predstavlja pravega vsebinskega dela tožilstva in tu predvsem pogreša neko resnejšo analizo, kako navedeno dejansko vpliva na učinkovitost in gospodarnost državnih tožilstev v realnosti. Iz tega razloga je Državnotožilski svet sam naredil posebno analizo, obsežno analizo. Še pred podajo tega mnenja, je Državnotožilski svet sam analiziral vsa mnenja vseh tožilstev, naredil analizo po vseh merilih in kazalnikih, ki so sprejeti za doseganje ciljev in seveda, prišel do ugotovitev, da ta segment nima nezanemarljivega dela na takšne rezultate državnih, se pravi, rezultate učinkovitosti in gospodarnosti državnih tožilstev, ki pridejo na podlagi kazalcev kot so trenutno določeni po obstoječem pravilniku. Kar se tiče, delež obtoževanja, je razvidno, da gre za dolgoletno konsistentno politiko na tem področju, kar kaže na izredno kvalitetno delo državnih tožilcev in tožilstev na dolgi rok, tako da, tukaj ne gre posebnih odstopanj, tudi v zvezi deležem kaznovanja, je pohvalno, da se veča delež denarnih kazni, da je tudi prikaz deleža zapornih kazni, ki morda brez alternativnega načina prestajanja, pušča napačno sporočilo, koliko ljudi pa v resnici gre v zapor, kar je tožilstvo seveda v svojem letnem poročilu, s posebnim deležem, s posebno tabelo prikazalo in tudi analiziralo, nedvomno pohvalno. Kar se tiče »konsenzualnih« postopkov, se pravi, pogajanj, Državnotožilski svet ugotavlja da, državni tožilci učinkovito uporabljajo ta mehanizem, da so uspešni na tem področju, seveda pa, to, po drugi strani je potrebno poudariti, jemlje potreben čas in se seveda z, določene aktivnosti iz sodišča na ta način pravzaprav prelagajo na delo državnih tožilcev oziroma prelagajo v delo državnih tožilstev. Tako kot je lansko leto že opozoril v svojem mnenju, pa tudi letos, opozarjamo, da pač, pogrešamo podrobnejšo analizo stanja glede različnih oblik kazenskega, alternativnih oblik kazenskega pregona - se pravi, neko poglobljeno in bolj vsebinsko analizo na področju odlaganja kazenskega pregona in poravnavanja ter problematike v zvezi s tem. Na tem mestu je potrebno izpostaviti, zaradi morda jasne predstave o tem, zakaj je morda potrebno metodologijo tudi zajemanja podatkov in samega poročila, spremeniti, Državnotožilskemu svetu se postavlja vprašanje tudi ustreznosti zakonsko postavljeni izjemno kratkih rokov reševanja, je v tabelah, recimo, poročila med 37 in 43 boste našli množico nekih podatkov, ki so tako razdelani v potankost do najmanjše faze postopka, kar je popolnoma neživljenjsko, tudi popolnoma neživljenjsko pričakovati, da bi se lahko v normalnem to na tak način, kot je predpisano, tudi odvijalo. Postavlja pa se državnotožilskemu svetu tudi smiselno vprašanje ali je potrebno sploh tako zajemati, analizirati in prikazovati te podatke in predvsem čemu ti podatki služijo. Državnotožilski svet, ko je pregledal letno poročilo in se seznanil, pozdravlja izčrpen del tako v delu analiz po posameznih področjih kaznivih dejanj tudi v delu, ki se nanaša na sodelovanje in izobraževanje, pa tudi v delu, ki se nanaša na državnotožilsko in pravosodno upravo(?). Državnotožilski svet je seveda dal soglasje, da je določeni racionalizaciji manjših oddelkov, pri čemer pa je posebej izpostavil, da pa odločno nasprotuje kakršnikoli reorganizaciji državnotožilstva kot takega, z morebitnim ukinjanjem državnih tožilstev, posameznih državnih tožilstev brez predhodne uskladitve mreže sodišč in brez temeljite analize kaj bi to prineslo in po naših ocenah, ko smo izdelali neke analize gospodarnosti, smo ugotovili, da tudi morebitna reorganizacija na področju gospodarnosti kot take in gospodarnosti, ki jo prikazujemo, se pravi stroškovne posledice dela glede na posamezno zadevo se ne bi v ničemer spremenila.  Državnotožilski svet tukaj mora posebej seveda poudariti in podpira napore Vrhovnega državnega tožilstva in vse vloženo delo pri izvajanju samega nadzora glede na izredno kadrovsko podhranjenost, tako vrhovnih tožilstev, kot tudi oddelka za nadzor. In je bilo nedvomno v letu 2018 opravljeno veliko delo v tem segmentu. Prvič letos, seveda, je letno poročilo dobilo tudi neko analitičen del. In ravno zaradi tega analitičnega dela razumevanja tega, zaradi lažjega in kvalitetnejšega ocenjevanja teh rezultatov je državnotožilski svet, kot sem že prej omenil, naredil celovito analizo delovanja vseh tožilstev v skladu z veljavnimi merili, tako da je lahko tudi s tem opravil neko kvalitetnejše vrednotenje. In tudi na podlagi te naše lastne analize ocenjujemo, da bi bil ustrezen razmislek glede morebitne dopolnitve oziroma spremembe kazalnikov učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti kot so trenutno določeni zato, ker gre za izredno velika odstopanja v deležu za del v posameznih tožilstvih, ki imajo bagatelne zadeve, se pravi in umike predlogov oškodovanca, med 9 in skoraj 30 % so te razlike, kar seveda ruši prava razmerja in prikaz neke učinkovitosti med tožilstvi. Zato smo opravili analizo in ugotovili, da bi bil smiseln razmislek, da se tovrstne zadeve, ki nimajo nobenega pravega vpliva na tožilsko delo, ker se pravzaprav tehnično rešujejo tudi po načrtih dela, je predvideno to, izločijo iz tega ocenjevanja in bi dobili na ta način realno primerljivo sliko učinkovitosti, gospodarnosti tožilstev, ki bi temeljila na enakih kazalcih. Prav tako smo opravili tudi analizo obremenjenosti, ki je nekoliko drugačna in predlagamo, da bi se tudi ta uporabila, se pravi smiselno uporabiti kazalcev obremenjenosti na način kot je to naredil Državnotožilski svet. Se pravi, tudi po metodologiji kjer smo uporabili število tožilcev, pripad zadev v določenem, se pravi, v časovnem obdobju enega leta, kjer je nadgrajen tudi z analizo, tovrstno analizo po ključnih vsebinskih delih, ki so jih tožilstva naredila, se pravi, obtoževanju, pripornih zadevah, obtožnih predlogih, ker ocenjujemo, da bi na ta način prikaz tožilskega dela bil bistveno bolj bogat in pa seveda tudi primerljivost med tožilstvi in tožilci na ta način primernejša.  Kar se tiče izvajanja letnih programov dela, je v tem delu po našem mnenju izostala, žal, izostalo pojasnilo, da so podatki v teh letnih programih dela, tako kot sem že uvodoma omenil, zajeti po drugačni metodologiji kot so podatki v letnih poročilih, zardi česar je evalvacija teh medsebojnih podatkov pravzaprav na nekaterih delih skoraj nemogoča oziroma tam pa, kjer so seveda ti podatki na pogled ujemajo, je potrebno poudariti, da seveda so zajeti po različnih metodologijah in to kar samo statistične tabele ponujajo, seveda ne daje pravega odgovora kaj verjetno javnost zanima, tako da predlagamo, da se v tem delu v nadaljevanju v naslednjih letih to poročilo o skupnem delu izboljša. Vsako leto smo priča kvalitetnemu izboljšanju dela sestave tega poročila. Žal zardi te mase statističnih podatkov postaja vsako leto večji, zahteva bistveno večjo porabo resursov, ki so omejeni na strani tožilstva in se seveda postavlja realno vprašanje, čemu služijo taka obsežna statistično-prenormirana poročila. Kakorkoli že, ne glede na to, Državnotožilski svet sprejema oceno generalnega tožilca in tudi sam ocenjuje, da so državna tožilstva in državni tožilci v letu 2018, svoje delo kljub temu, da so bili močno kadrovsko podhranjeni, opravili kvalitetno, dobro, zakonito in učinkovito.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Želi besedo Ministrica za pravosodje, gospa Andreja Katič. Izvolite.
Andreja Katič
Hvala. Ministrstvo za pravosodje pozdravlja skupno poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2018 in ocenjujemo, da izkazuje napredek v primerjavi s preteklimi leti. Tožilstvo kot celota že peto leto zapored obvladuje pripad ovadb, odloči o več ovadbah kot jih prejme, ne glede na to, da je pripad vse večji. Navkljub porastu pripada so tožilci rešili več ovadb kot prihodnje leto in dosegli znižanje števila nerešenih zadev na koncu leta za 3,3 %.  Glede same vsebine skupnega poročila menimo, da analitične zmožnosti so tiste, ki omogočajo institucijam tudi, da izboljšajo svoje delovanje, zagotovo pa smo v preteklosti že pokazali, da znamo prisluhniti pobudam in zagotovo je nekje drugje tudi mesto, da se ukvarjamo s tem kaj naj bo vsebina tega skupnega poročila in verjamem, da tako kot je predlogov Državnotožilski svet, so vedno priložnosti, da se lahko poročila izboljšajo. Mogoče tudi razmislek, kaj je potrebno za lastno uporabo za izboljšanje dela, kaj pa je tisto kar je namenjeno Državnemu zboru oziroma javnosti.  Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z vrhovnim državnim tožilstvom zagotavlja ustrezne materialne, organizacije, ne nazadnje tudi normativne pogoje za delo državnih tožilstev. Tukaj bi tudi sama izpostavila in se ponovno zahvalila za sodelovanje pri pripravi novele ZKP, se pravi, Zakona o kazenskem postopku N, ki bo z uveljavitvijo uvajala obsežne spremembe.  Naj se dotaknem samo tistega kar se nanaša na problematiko oziroma na vlogo Ministrstva za pravosodje.   (nadaljevanje) Se pravi vprašanja, ki so vezana na postopek državnih tožilcev. O tem smo v preteklosti že razpravljali. Sama sem najprej, ko sem prišla na ministrstvo, pogledala, kej se lahko skrajšajo postopki na samem Ministrstvu za pravosodje, kaj je možno narediti na Vrhovnem državnem tožilstvu, kaj na Državnotožilskemu svetu in predlagala sem tudi pobudo, da se kratkoročne rešitve čim prej oblikujejo. Zagotovo pa je tisto kar bo pomenilo uspeh na dolgi rok, dolgoročna rešitev, se pravi novela Zakona o državnem tožilstvu, ki se že pripravlja skupaj z VDT in tudi z Državnotožilskim svetom. Kar se tiče ustreznosti pogojev za delo državnih tožilcev. Na Ministrstvu za pravosodje smo v letu 2018 sledili potrebam glede posodobitve voznega parka; težili(?) smo k reševanju prostorske problematike; Specializirano državno tožilstvo in Državnotožilski svet je dobil dodatne prostore, v letu 2019 pa bomo pristopili tudi k izvedbi razpisa za najem novih prostorov z izkazanimi potrebami, kar bo omogočilo tudi razrešitev prostorske problematike Specializiranega državnega tožilstva in posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva. Kar se tiče same vsebine skupnega poročila. Res je, da so prvič podane tudi ugotovitve glede doseganja ciljev državnih tožilcev letnih programov. Tukaj vidimo še možnost, da se preuči zakaj so dostopanja med posameznimi tožilci in da se v sklopu tega navedejo tudi ukrepi in to je izziv, ki bo ostal tudi za v prihodnje. Lahko pa zaključno ugotovimo, da ostaja prostor za izboljšanje poročila, da bomo to skupaj naredili. Da so nekatera odstopanja med posameznimi tožilstvi, da bomo ugotovili kje, kaj je možnost narediti tudi tukaj. Predvsem pa, kar je naloga Ministrstva za pravosodje, da ponudimo učinkovito sodelovanje v okviru zadev upravljanja pravosodne uprave, zlasti pa tudi v delu priprave zakonodajnih sprememb. In na koncu bi dodala to, da največ lahko za krepitev ugleda naredi organizacija sama, z dobrim in učinkovitim delom in da k temu lahko pripomoremo tudi vsi ostali organi, s tem, da dosledno spoštujemo tudi načelo delitve oblasti in verjamem, da bomo vsi skupaj naredili tiste potrebne korake, da bo tožilska organizacija še bolj uspešna tudi v prihdnje.
Hvala lepa, spoštovana ministrica. Želi besedo predstavnica Državnega sveta? Izvolite, gospa državna svetnica Bojana Potočan.
Bojana Potočan
Ja, najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav tudi iz moje strani vsem navzočim! Torej, Državni svet se je seznanil s skupnim poročilom državnih tožilstev na Komisiji za državno ureditev, 29. maja. Naše poročilo je poslano v pisni obliki, tako da bi podala samo nekaj poudarkov. Prva stvar, ki jo je komisija seveda izpostavila je, da je državno tožilstvo pomemben del pravosodnega sistema, ki ga je treba podpreti v njegovem delovanju. Da se mora pa tudi samo prizadevati za doseganje čim boljših rezultatov in da v primerih anomalij, ki se pojavijo v sistemu državnega tožilstva, da se ukrepa z zakonom in določenimi postopki na način, da se te stvari uredijo. V razpravi je bil poudarek tudi na vprašanju državnotožilske etike in pa kako dosledno spoštujejo državni tožilci, se pri načinu ravnanj v službi in izven nje na način, da so nepristranski in v smislu distance do političnih strank in političnega udejstvovanja. Predstavnik predlagatelja je poudaril, da je seveda ustavna pravica vsakega posameznika, da ima svoj svetovni nazor, je pa jasno, da ta nazor ne sme in ne more biti vnesen v profesionalne odločitve. Da je vsak posameznik seveda individualno odgovoren za svoje odločitve in da v odločitvah ni mesta za uveljavljanje svojih nazorskih in ideoloških prepričanj. V nadaljevanju smo se dotaknili torej problemov, ki so v zvezi z delovanjem in predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva je na komisiji poudaril, da so zadovoljni z delom in sodelovanjem Ministrstva za pravosodje, ki podpira delovanje tožilstva v okviru realnih možnosti. Da so v zadnjem času vidni premiki glede dodelitve proračunskih sredstev in izboljšanje materialnega stanja državnih tožilcev – tako glede računalniške opreme, prostorov, voznega parka, kar smo glede na to, da je bilo to večkrat tudi že obravnavano v predhodnih letih, pozdravili   Tudi je bilo rečeno, da je Vrhovno državno tožilstvo aktivno sodelovalo pri spremembi zakona o kazenskem postopku N in da so tudi nasprotovali temu, da bi se izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov že po dveh letih izločili iz spisov, kar zahteva trenutno veljavni zakon in je bilo glede tega tudi pojasnjeno, da je generalni državni tožilec vložil zahtevo za ustavno presojo. Dotaknili smo se tudi kadrovskih težav, kar je bilo danes že obširno tudi pojasnjeno. In komisija je poudarila, da je nujno izboljšati status dela v državnem tožilstvu, kar bi pripomoglo k temu, da se bodo mladi kvalitetni pravniki odločali za delo v tej instituciji in v njej tudi ostali, da bo pač primerno delo ovrednoteno in podprto s strani vseh družbenih dejavnikov.  Povedano je bilo, da je samo 81 % zasedenost tožilskih mest, da se je to celo še zmanjšalo v primerjavi z letom 2017. In, tako kot je bilo že danes pojasnjeno, je bila tudi omenjena ta okorelost in togost sistema in postopkov imenovanja novih državnih tožilcev. Povedano pa je bilo tudi, da si skupaj z Ministrstvom za pravosodje prizadevajo, da bi te postopke olajšali in nekako bolj naredili enostavne.  Komisijo je zanimalo tudi, kako poteka udejanjene Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, in sicer predvsem v luči odločbe Ustavnega sodišča. Tudi kakšna škoda je nastala državi zaradi tega. Poudarjeno je bilo tudi, da je že v času, ko se je sprejemal ZOPNI bilo v Državnem svetu z mnogih strani slišati opozorila o neustavnosti posameznih členov. Predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva je komisiji pojasnil, kot je bilo tudi že danes rečeno, da je bilo potrebno umakniti postopke v desetih zadevah, da se povzročena škoda trenutno ocenjuje na okoli 200 tisoč evrov. Da pa, seveda, odškodninski zahtevki v tem trenutku še niso vloženi, tako da bo verjetno ta znesek še večji. Ravno tako smo obravnavali pomen poenotenja tožilskih praks, kot je bilo že danes rečeno, in glede tega je predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva tudi poudaril, da so na področju poravnavanj(?) sprejeta navodila in veljajo že dlje časa, tako da bi zagotovili enotne kriterije tudi za vložitev pregona, tako da nekih hudih ali najhujših kaznivih dejanj po teh pravilih ni mogoče poravnavati, prioriteta pa je, da se povrne škoda. Glede poenotenja so pač povedali tudi to, da se spremlja redno tudi odločbe Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in da se okoli tega pač vlaga napor glede poenotenja. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. S tem smo izčrpali predstavnike, ki so podali mnenje k državnotožilskemu poročilu.  Besedo dajem članicam in članom odbora. Kot predsedujoča si bom vzela to besedo prva. Imam pa seveda prijavljene gospoda Bakovića in gospo Meiro Hot. Proceduralno? Razprava? / oglašanje iz klopi/ Naj povem, da resnično tudi sama vidim državno tožilstvo ko pomemben del je zame pravosodnega sistema v naši državi. In se mi zdi, da je potrebno, da ga podpremo in da je potrebno, da državno tožilstvo zagotovimo vsaj tisto kar je potrebno, da tudi s tega vidika pravna država deluje.  V Novi Sloveniji smo v prejšnjem mandatu vložili predlog zakona, mislim, da smo ga trikrat vložili, celo enkrat je bil v prvi obravnavi celo podprt in govori predvsem, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu. Specializirano državno tožilstvo smo, rekli, je v Republiki Sloveniji pristojno za soočenje z najzahtevnejšim oblikami kriminala. Zato je bilo potrebno za zagotavljanje varnosti in reda v naši državi zagotoviti nekatera določena specifična znanja ali kakorkoli bo rekla lahko temu neke specifične oddelke. Zato smo predlagali, da zakon po zgledu ustanovitve civilno finančnega oddelka ustanovili tudi oddelek za pregon bančnega kriminala. Predlog zakona je dobil na javni razpravi oziroma širšo podporo in je bil v prvi obravnavi podprt, potem pa se zadeve niso znotraj koalicije dogovorile. Takratni minister gospod Klemenčič je rekel, to bomo zadevo rešili znotraj samega Državnega tožilstva in bom zagotovil 20 dodatnih zaposlitev. To je bilo v tistem času, ko je bilo obljubljeno, da se bo za delovanje državnega tožilstva tudi na področju pregona bančnega kriminala, gospodarskega kriminala, kjer se je ugotavljajo v preteklih letih največjo pomanjkljivost ali pa, bom rekla, manko državnih tožilcev, ki bi preganjali to kriminaliteto, enostavno reklo, ja zagotovili bomo 20 novih državnih tožilcev, 20 novih delovnih mest. Danes po poročanju gospoda Škete, ugotavljamo da je bilo teh zaposlitev 6, če sem si prav zapomnila. Dolgi, dolgotrajni postopki v imenovanju, lahko rečem, kadrovske težave, mogoče delo in poklic državnega tožilstva ni več toliko zanimiv, izgorelost, tako kar poslušamo tudi na področju zdravstva, enostavno nas, lahko rečem, lahko nagovarja k temu, da se sprašujemo kaj se bo zgodilo v prihodnje, če ne bomo ukrepali takoj. Kakšne so tiste rešitve? Jaz si želim, da bi vendarle prišlo tudi s strani odgovornih, kaj in kje vidijo, da bi bilo potrebno spremeniti, da bi vendarle poklic državnega tožilstva postal zanimiv, da bi poklic državnega tožilstva bil na nekem visokem nivoju. Jaz verjamem, da vse zgodbe, ki se dogajajo in ki medijsko odzvanjajo, kako določene zadeve, bom rekla, velike zadeve v Sloveniji padajo, delajo tudi ta poklic z vidika stresa, z vidika odgovornosti, z vidika, ne nazadnje medijskega pritiska ali linča, mogoče nezanimiv in potem enostavno verjamem, da je težko priti do dobrih kadrov. In verjetno tudi glede nagrade oziroma finančne spodbude, da je vse to neka zadeva, ki dejansko je vezana od ene do druge. zelo podobno se srečujemo, še enkrat rečem, tudi na področju zdravstva in dejansko me skrbi.  Kar vidim eno svetlo luč in pa korak v pravo smer je to, da vendarle prihajajo po petih letih, šestih letih do evropskega tožilca. Se mi zdi, da je to krak v pravo smer, tudi pri pregonu najtežjega gospodarskega kriminala in tudi pri bančnem kriminalu, vendar to ne bo rešilo zadev v Sloveniji. To, da opozarjate, katere zadeve se povečujejo, lahko rečem, da me je zaskrbelo povečevanje kriminalitete mladoletnih oseb, da se to povečuje, se pravi, da je nekaj tudi v tem sistemu nekaj narobe oziroma, saj res, da določeni druge nadzorne funkcije mogoče ne delujejo v zadostni meri, pa vendarle, se moram dotakniti področja zdravstva. Javna naročanja, že vsi govorimo, da je tukaj nekaj vendarle narobe, pa kar nekako ne moremo ven iz tega, pa to ni enoletna zadeva, ampak je to že kar nekajletna zadeva. Preskakovanje čakalnih vrst, če se ne motim, dava primera, devet vpletenih, izkupiček še vedno, lahko rečem ne. taki dolgotrajni, resnično dolgotrajni postopki, ki na koncu, ko se že vse nekje zbere, padejo na nekem procesni napak ali pa na neki zadevi, ki mogoče, da znotraj našega sistema, da ni bilo dovoljeno ali kakorkoli. Se mi zdi, da to meče slabo luč in zaupanje v pravosodje tudi vseh državljanov, zato mislim, da v naslednjem letu bo potrebno tudi mogoče dopolniti tudi s kakšno tako zadevo, poročilo, da vemo, da se zavede premikajo v prvo smer.  Še ena zadeva je, ki bi jo rada izpostavila, je državnotožilska etika. Državni tožilci niso samo tistih osem ur v službi, ampak mislim, da je to neko poslanstvo ali pa poklic, ki govori o temu, da si 24 ur državni tožilec, 7 dni v tednu, na vseh prireditvah in na vseh zadevah in mislim da, je potrebno tudi tukaj morda naredit korak naprej, da se zaupanje v državno tožilsko etiko ne omaja in da je to zame neka pokončna oseba, vredna zaupanja na vseh ravneh, vsak dan, vsak trenutek. Kako to doseči, je verjetno izziv generalnega državnega tožilca, zato pričakujem, da tudi v prihodnje, da bi bilo mogoče na tem kaj več povedanega. Kar pa je moja vsakoletna ali pa vsakoletno vprašanje in rak rana, seveda, pa je Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Mi se v tem zakonu vrtimo že od leta 2011, 2012 - pa dopolnitev, pa popravek, pa nova novela in tako naprej, pa to ne gre, pa, kajne? Čas hiti, beži in enostavno, mi tega zakona nikakor ne moremo speljati ali pa spraviti v življenje. Se mi zdi, da je še vedno velik odstotek nezakonitega premoženja, nezakonitega izvora, od zunaj, katerega še nismo ustrezno preiskal, katerega še nismo ustrezno, ne nazadnje, zasegli, če lahko tako rečem, poenostavljeno in se mi zdi da, to da, so zadeve določene na Ustavnem sodišču, me čudi, kako lahko ta zakon uspešno izvajajo v Republiki Hrvaški, Srbiji, Italiji… Kaj je tam drugače, kar mi v Sloveniji ne zmoremo, ne želimo, ne znamo? Kje smo tukaj, na tem področju? Mislim, da je Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora zelo pomemben zakon, na katerem sloni tudi delo državnih tožilcev, kjer se dokaže učinkovitost države, učinkovitost pravosodja in da je potrebno v temu zakonu in seveda pregonu bančnega in gospodarskega kriminala, izjemno velik in pomemben. Še enkrat, žal mi je, da v preteklosti ni bil res podprt zakon Nove Slovenije. Mogoče se kaže zdaj pomanjkljivost ravno na tem področju. Mogoče je razmislek, da bi se nekaj podobnega vseeno ustanovilo, da bi imeli okrepitev oddelka za pregon bančnega kriminala z dodelitvijo državnega pravobranilca, želim si pa vendarle na koncu da, bi imeli močno delujoče pravosodje za vse ljudi enako. Seveda dajem besedo naprej, gospodu Bakoviću, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovana ministrica, državna sekretarka, spoštovani vrhovni državni tožilec in ostali. Tudi sam na nek način izražam zaskrbljenost zaradi tega nizkega odstotka zasedenosti državnotožilskih mest, ki se vsako leto nekako niža in je – kot smo slišali – trenutno 81 odstotna zasedenost. To vam pravzaprav lahko že kaže na nek alarm, pri temu da, se je potrebno, še bolj aktivirati in povprašati, zakaj prihaja do teh težav, kljub temu, da je tožilstvo že izrazilo oziroma potrebo po enainštiridesetih novih delovnih mestih in nekako dobila tudi sredstva, vsaj za polovico le teh, pa v letu 2019 na nek način ne bodo mogli teh novih zaposlitev realizirati. In tukaj me pravzaprav zanima, kako bo potekalo to delo vnaprej, zlasti v luči, morda, nekih novih reorganizacij okrožnih državnih tožilstev, v smeri ukinjanja manjših okrožnih državnih tožilcev ali njihovih zunanjih oddelkov. Torej bo in seveda zaradi take situacije pri sistemizaciji teh delovnih mest, torej podhranjenosti, lahko pride do ukinitve nekih novih tožilstev. To je moje prvo vprašanje. Drugo vprašanje pa je, torej tudi izražam zaskrbljenost glede na visok odstotek zavrženih ovadb zaradi umika predloga oškodovanca. Zdaj, morda za širšo javnost, da malo pokomentiram - jaz verjamem, da veste, če ne bom prav, pa, me popravite, kaj to pomeni pravzaprav predlog oškodovanca. To pomeni, da je oškodovancu, ki je žrtev nekega kaznivega dejanja, dana pravica, izključna pravica, da sam odloči o temu, ali bo podal predlog za pregon, torej prijavo ali je ne bo podal. To se nanaša na neka mala kazniva dejanja kot so tako imenovana mala tatvina, mala goljufija, zatajitev, poškodovanje tujih stvari, lahka telesna poškodba v osnovni obliki in tako naprej. In če vidimo številke, da je bilo zavrženih ovadb zoper 2535 oseb polnoletnih, 17 pravnih oseb, 107 mladoletnih oseb, to ni več tako majhna številka. In nenazadnje kot je že tudi navedeno postane delo policije in pa tožilstva nekako vrženo stran, torej resursi se porabljajo brez nekega učinka. In tukaj sprašujem, spoštovani vrhovni državni tožilec, kako vi komentirate prakso nekaterih sodnikov, ki v konkretnih kazenskih postopkih pisno pozivajo oškodovance naj se izjasnijo o tem ali vztrajajo pri predlogu za pregon ali ne, kajti kot se jaz spomnim je neka usmeritev iz daljnih let nazaj, ki jih je vrhovno državno tožilstvo izdalo, da je pravzaprav nedopustno, da so oškodovanca torej oškodovanec poda prijavo in s tem tudi hkrati predlog za pregon že na policiji ali tudi na tožilstvo, je nedopustno, da se ga še kasneje po tem povprašuje ali sugerira mu ali bo prijavo podal ali bo umaknil, ker kaj se zgodi, ko oškodovanec dobi tak poziv. Torej vsi vemo, da nihče rad ne hodi po sodiščih, vsi vemo, da se le izogibamo na vsak način, če je oškodovanec že dal voljo, da pride na sodišče in prijavi to dejanje in potem tudi pri tem vztraja, ko dobi nek takšen poziv ali ustni ali pisni, se potem začne spraševati in v strahu, da ne bo tam srečal storilca, da ne bo zopet izpostavljen nekim povračilnim ukrepom tega storilca, umakne, zlasti umakne, če ga še sodišče ali sodnik konkreten pozove, da to umakne. In kakšno sporočilo potem damo oškodovancu? Damo tako, da sodišče nekako poskuša zadevo spraviti iz postopka zaradi takih in drugačnih razlogov, še bolj pa je problematično kakšno sporočilo dajemo tukaj nekemu obdolžencu. Eno je to, da dobi občutek, da je nedotakljiv. Drugo je ta, da dobi občutek, da se ga vsi bojijo in zaradi tega se bilda in kar je najbolj pomembno nima kriminalne preteklosti in vseh naslednjih ostalih, če gre za povratnika, potem nima kriminalne preteklosti in vsakič znova je to oseba, ki nima nekih preteklih kaznivih dejanj in tudi ne povratništva. Zato se mi zdi ta zadeva precej problematična, zlasti zaradi tega in pozdravljam tukaj analizo državnotožilskega sveta, ki je pripravljal to analizo glede umika predloga oškodovancev pa morda bi pokomentirali tudi to kar sem izpostavil. Hvala lepa.
hvala lepa. Besedo dajem gospe Meiri Hot.
Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica. Spoštovana ministrica, spoštovani generalni državni tožilec, spoštovani vabljeni, kolegice in kolegi! Torej, vsekakor tudi sama bi na začetku najprej izrazila skrb zaradi kadrovske podhranjenosti o kateri smo danes že večkrat slišali in seveda posledično preobremenjenosti državnih tožilstev. Torej, po podatkih v poročilu je skupen odstotek zasedenosti celo nižji kakor leta 2017 in ne presega 81 % zasedenosti, ki jo določa odredba. Kljub temu pa iz poročila izhaja, da državna tožilstva rešijo celo več ovadb kot jih prejmejo in s tem obvladujejo pripad zadev. Ampak to, da nekdo učinkovito in odgovorno izvaja svoje delo ter obvladuje zadeve seveda ne more biti izgovor, da se ne bi aktivno lotili reševanja problematike, kajti tovrstna kadrovska podhranjenost ni alarmantna samo zardi preobremenjenosti tožilcev, ampak tudi zaradi bodoče učinkovite politike pregona. In zato bi podprla in pozdravila vsa prizadevanja tako generalnega državnega tožilstva kako Ministrstva za pravosodje pri reševanju kadrovske podhranjenosti, pri iskanju dodatnih finančnih sredstev za morebitne nove zaposlitve ter seveda pri prizadevanju za povečanje privlačnosti državnega tožilskega poklica za mlade pravnike kakor pri nastavitvi postopkov za imenovanja. Dotaknila bi se pa popolnoma drugega vprašanja. In sicer pred kratkim je bilo objavljeno poročilo Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti v Sloveniji, v katerem so sicer pohvalili napredek Slovenije na marsikaterem področju, vseeno izpostavili, da določena področja ostajajo nerešena, predvsem pa so izpostavili skrbno področje nekaznovalnosti sovražnega govora. In sicer ugotavlja, da od zadnjega poročila v Sloveniji je bilo sproženih le nekaj sodnih postopkov proti avtorjem sovražnih izjav in še to v primerih zelo očitnega sovražnega govora in izključno na podlagi ogrožanja javnega reda in miru. In žal poročilo nasprotno od vašega današnjega izvajanja, spoštovani gospod Sketa, ugotavlja, da je sovražni govor v Sloveniji redko predmet sodnega pregona, in sicer zaradi razlage, da je potrebno izkazati uveljavitev kazenske odgovornosti izkazati določene pogoje, ki se potem ne izpolnjujejo. Potrebno je tudi izpostaviti, da se nevarnost za porast nestrpnosti in sovražnega govora seveda še veča s pojavljanjem novih tehnologij, s socialnimi omrežji, z nezadostnim pravnim okvirjem za pregon le-tega. Ponekod še vedno menijo, da internet ni javni prostor in da se naj ga ne bi moglo preganjati. Morda tudi tukaj komentar. Torej, številni pravni strokovnjaki in raziskovalci nevladne organizacije pa ugotavljajo, da zaradi zakonske določbe o motenju javnega reda in miru in strožjih pogojih iz pravnega stališča kolegija Vrhovnega državnega tožilstva iz leta 2013 v izvajanju 297. člena Kazenskega zakonika, da je torej prišlo do pomembne vrzeli, ki vodi v nekaznovanost in v opustitev pregona. In Socialni demokrati resnično menimo, da je vprašanje nekaznovanosti sovražnega govora potrebno posvetiti posebno pozornost, seveda ob absolutnem spoštovanju pravice do svobode govora. Ne govorimo, da je potrebno omejiti pravico svobode govora, a menimo, da to ne sme biti izgovor, da se ne bi ustrezno sankcioniralo sovražnega govora, bodisi kot prekrškovnega, bodisi kot kaznivega dejanja. Ker razvoj, ki smo mu priča v zadnjih letih, torej pojav sovražnega govora vsekakor škoduje celotni družbi.  Poročilo EKRI slovenskim organom priporoča, da organi pregona ne bi smeli uvajati posebnih pogojev za uveljavitev kazenske odgovornosti v primeru dejanj, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje oziroma sovražni govor, če ti niso zakonsko določeni. Mislim, da ste tudi vi, spoštovani gospod Šketa, ob samem prevzemu mandata izpostavili kot prednostno nalogo učinkovit pregon sovražnega govora, zato me zanima ali se boste v prihodnje državi priporočil EKRI in spremenili stališče kolegija vrhovnega državnega tožilstva, ki oži izvajanje 297. člena Kazenskega zakonika? Hvala.
Hvala tudi vam. Gospod generalni državni tožilec Drago Šketa, želite pokomentirati ali opravimo razpravo, pa potem na koncu? Lahko naprej? V redu.  Besedo dajem gospodu Möderndorferju. Izvolite.
Hvala lepa. V poročilu na 269 straneh je seveda zelo obsežno poročilo, samo če bomo natančni in če bomo pogledali prejšnja poročila pravzaprav bomo videli, da so prav tako obsežna, število je podobno, sistem poročanja je popolnoma enak, praktično copy paste. Spremenijo se samo številke in pa uvodni nagovor je malce spremenjen, ostalo pa pravzaprav že kar nekaj let poteka enako. Je to dobro, je to slabo, jaz se okoli tega ne bom opredeljeval. Bolj pomembno je to, kaj izvemo iz tega poročila.  Ne bom se ponavljal v tistih deli kjer pravzaprav so moji predhodniki že omenili, razen na enem področju, ki sem si ga izbral in ga želim posebej obdelati. Bi pa rekel seveda naslednje. Tisto, kar je za mene pomembno je predvsem in tukaj se strinjam z enim od uvodničarjev, ko seveda ugotavlja eno so številke, statistika, težave, ki jih omenjajo, drugo pa so seveda malo poglobljena analitična vsebinska poročila, ki pravzaprav dajejo tudi neke določene čisto konkretne predloge. Pa ne govorim samo o materialnem smislu, pa z vidika kadrov in tako naprej, ampak predvsem tisto kar seveda nas lahko zanima kot Državni zbor. Kje lahko izboljšamo zakonodajo zato, da bodo imeli tožilci lažje delo pri pregonu oziroma pri svoji osnovni funkciji? To je za mene ključno vprašanje, kajti vse ostalo je pravzaprav stvar izvršne veje oblasti, ki mora zagotavljati pogoje zato, da lahko tožilstvo sploh lahko   (nadaljevanje) dela. Seveda pa je ena splošna informacija za Državni zbor in to je tudi praksa z vsemi ostalimi organi, ki so po zakonu seveda dolžni poročati Državnemu zboru – potrebna je nujna, zato da dobimo eno širšo sliko, zato da sploh vidimo, kako pravzaprav zadeva funkcionira v sklopu celotnega sistema, če govorimo danes o tožilstvu, jutri se bomo pogovarjali o sodiščih in zato, da vidimo to primerjavo in pa predvsem še pred tem, da omenim tudi policiste, da lahko seveda jasno in tudi normalno razpravljamo in tudi ne nazadnje odločamo kadar imamo pred sabo seveda odločitve. Iz tega poročila – pred mano je kolegica omenila sovražni govor, pa je seveda tema pri kateri bi pa jaz rad seveda povedal tudi nekaj drugega, zaradi tega, posebej naj opozorim, ker sem s prihodom generalnega tožilca pričakoval, da se bodo tukaj zgodile spremembe – to je pa sovražni govor. Zakaj? Zato, ker se je osebno zavzel za to pred prihodom na to funkcijo. In v resnici ne gre za neko novo stvar, gre za zadevo, ki se vleče že več kot deset let zelo intenzivno v slovenskem prostoru in zgleda, da preprosto tožilstvo – vsaj moja izkušnja je, nekaj let pa sem že v Državnem zboru in tudi nekaj let že opažam, kako se pravzaprav popolnoma nič ne spremeni, že deset let. Deset let samo govorimo, govorimo, imamo javne razprave, predsednik države sklicuje razprave, kjer pravzaprav se srečajo imanentni gostje in dobimo seveda zanimive razprave, ki mene v resnici zelo skrbijo. Problem pa je ne v to, da mene skrbijo, problem je, da vedno bolj in bolj iz leta postajamo imuni. Mi smo se kar nekako sprijaznili, da svoboda govora je seveda eno, sovražni govor je drugo, meja je pa tako tanka in tako spolzka, da pravzaprav tega prehoda nočemo videti. Jaz se spomnim enega tožilca, ne bom ga niti imenoval, dolgoletni tožilec, ki mi je jasno dal vedeti, da te teme ne bo odpiral. To smo doživeli leta 2014, ko je… z njim sem se pogovarjal zaradi tega, ker smo želeli narediti spremembo znamenitega člena v KZ, zato da bi olajšal delo tožilcem in ne nazadnje, da bi bil seveda izplen potem kasneje tudi bolj učinkovit. Jasno je dal vedeti: »Ne, ne bom tega podprl« in bojim se, da v strukturah tožilskih vrst seveda obstaja še mnogo takšnih tožilcev, ki se preprosto s tem nočejo ukvarjati oziroma upajo, da bo ostalo temu tako. Pa en zaradi tega, ker bi imeli željo, da je sovražnega govora čim več – daleč od tega, ampak, ker se bojijo v bistvu neuspeha v nadaljevanju in se jim zdi to Sizifovo delo, da pravzaprav ne bodo uspešno zaradi tega, ker bodo glasovi o svobodi govora vedno močnejši in to seveda dokazuje tudi razprava, ki je bila pri predsedniku republike, kjer je v resnici bila zanimiva diskusija, namreč – in tukaj imam jaz zdaj seveda problem, ker vidim, da ministrstvo pa tožilstvo razmišlja lahko na trenutke sicer zelo podobno, ampak v bistvu pa s svojimi izjavami vidim razliko, ker pravzaprav razmišljajo drugače. Dam primer – mi je všeč, ni je več, bila je prisotna državna sekretarka Dominika Švarc Pipan, ki reče, citiram: »Sama sicer menim, da je zakonska ureditev ustrezna, težavo pa vidim predvsem v njenem izvajanju, saj se je v tožilsko sodni praksi praktično ne uporablja.« To ni hec, če to reče državna sekretarka. Potem pa na drugi strani seveda izvaja, da kazenski pregon sovražnega govora v Sloveniji je povsem zastal, je opozorila tudi vodja pravne službe pri Zagovorniku načela enakosti, Neža Kogovšek Šalamon. Težava je v restriktivnem tolmačenju Vrhovnega državnega tožilstva, zato so po njenih besedah vrata do pravosodja zaprta in v zadnjih letih s tega področja nimajo nobene sodne prakse.  Potem reče na tej isti razpravi odvetnica Nataša Pirc Musar, namreč po njenih besedah mora praktično teči kri, da bi tožilstvo izpeljalo postopek. Med udeleženci seveda niso manjkali tudi nasprotniki tisti, ki razmišljajo pa popolnoma drugače in je to treba tudi na glas povedati. Naj omenim gospoda vrhovnega sodnika Jana Zobca, on pravi tako: »Sovražni govor lahko po njegovih besedah rodi nasilje a le v družbah, kjer ni svoboda govora«, ne pove pa ali je to naša država. Mene to zelo skrbi kadar to pove celo vrhovni sodnik, ker se sprašujem kaj bodo tožilci počeli, če to pride v njegove roke, potem imamo znamenitega gospoda Žiga Turka, ki pravi, da svoboda govora za fašiste naredi manj škode kot nesvoboda, ki jo kontrolirajo fašisti. Ali kdo odreagira v slovenskem prostoru? Nihče. Vsi gledamo preprosto kot da se nič ne dogaja v tej slovenski družbi. Mene, oprostite, skrbi, če vas ne, mene zelo. In to so vprašanja vsebinske narave, o katerih bi mogli resno razpravljati. In za božjo voljo jaz bi rad videl v tem poročilu konkreten predlog kaj je treba spremeniti na zakonodajnem področju, da se bo to spremenilo oziroma če pravi ministrstvo, da je zakonodaja ustrezna, zakaj potem tožilci ne ukrepate. Te dve stvari se tepeta tukaj. In jaz imam tukaj resen problem. Saj so pomembni podatki, jaz verjamem, da delo tožilcev ni enostavno. Jaz verjamem, da se matrate, trudite, delate, pripravljate, procesi tečejo, potem vam pa tako pade vse skupaj na tisti inštanci, kjer v bistvu pričakujete, da se bi naredil ta izplen in trud, ki ga vlagate v to.  Potem, če grem naprej. Zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič reče: »Obstaja nevarnost, da o sovražnem govoru govorimo izključno iz pravnega vidika, pozabljamo pa na družbenega«, kot je poudaril, »je glavna odgovornost na civilni družbi, da izolira govor, ki je neprimeren, pretiran poseg države kot nadomestek za to regulacijo pa utegne biti zelo kontra produktiven.« Noben nič ne reče na to. Gospod odvetnik Rok Čeferin je denimo opozoril, da če bo sovražni govor eskaliral v nasilje, zato krivi tako tiste, ki so spodbujali k nasilju kot tisti, ki niso ničesar storili, da se to ne bi zgodilo in so molčali, ko bi se morali oglasiti. Nočem biti eden tistih, ki molči in gleda, če me razumete kaj hočem povedati. Namenoma opozarjam na ta segment, ker se je preprosto v 10-i letih kar ga jaz spremljam, ne zgodi popolnoma nič. Na to kar je opozorila moja predhodnica EKRI, kjer v bistvu s svojo delegacijo opozarja na to, da smo nekatere stvari uredili v naši slovenski družbi in se premikamo na bolje, na področju sovražnega govora pa ne opažajo popolnoma nobenega premika. Imamo člen zakona, ki v bistvu zelo jasno govori in je skorajda zelo podoben nemškemu modelu pa vendar tam imajo rezultate pri nas pa ne, tako ugotavlja EKRI ne jaz. V intervjuju, ki ga je dal gospod Drago Šketa se je zelo zavzel, da se bo nekaj premaknilo. Zdaj sami pa v tem poročilu 724 ugotavljate v resnici, sami ugotavljate, da se pravzaprav sploh nič ni spremenilo od leta 2013 in 2015, ne vem katera leta vsa omenjate, na pamet ne vem, razen to, da znova in znova ugotavljate, da se stvari ne morejo premakniti. Moje vprašanje je naslednje. Koliko sprememb oziroma posvetov bo še potrebnih predvsem v strokovnih krogih, v strokovni javnosti, da se bodo kakšne stvari premaknile in danes želim tudi odgovor na moje vprašanje ali so potrebne zakonske spremembe oziroma ali je res problem samo ta člen oziroma ali je problem tudi poročanje, način poročanja, kajti sovražni govor ni nujno, da je samo sovražni govor, ampak je lahko prepleten tudi z drugimi kaznivimi dejanji in tega potem danes mi ne vidimo, kje se seveda vse to odraža? Ali je potrebno še kakšen drug člen spremenit? Gospod Šketa, vi sam ugotavljate in ste seveda poročal o tem, da bi bilo treba naredit spremembe. Zato jaz mislim, da bo ta razlika med ministrstvom in tožilstvom, treba čim prej spravit na skupni imenovalec. Jaz mislim, da se bo tu ministrica z veseljem pridružila predlogu spremembe ustrezne zakonodaje, če boste le podali konkreten predlog - samo ne čakat do konca mandata, svojega. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima mag. Dejan Kaloh, izvolite.
Predsedujoča, hvala za besedo. En lep pozdrav tudi iz moje strani generalnemu državnemu tožilcu, ekipi, predstavnikom ministrstva ter seveda poslanskim kolegom. Zdaj, če se malo pošalim, na tisti kratki izpad elektrike – ni še očitno povsem padla tema na slovensko državno tožilstvo, so nekateri dobri vsebinski zaključki, pa vendarle, bi rad najprej referiral na opozorilo kolegov Breznika in Möderndorferja, da kaj se tiče samega poročila. Zdaj, to je sestavljeno v skladu s pravilnikom, s pravilnikom v obliki letnega poročila, ki ga nekako predpiše Ministrstvo za pravosodje. Zdaj, oba, tako gospod Šketa kot gospa Katičeva sta rekla da, je očitno zaznana bila potreba po izboljšanju tega poročila. Zdaj, v tem poročilu vidimo na desetine tabel. Verjamem, da je iz tega tako na hitro težko potegnit kakšne vsebinske zaključke, ampak seveda je to bistvena zadeva. Zdaj, jaz sprašujem gospoda Šketo, če ste vi že do zdaj na te spremembe pravilnika že pripravili zdaj od, nazadnje smo se pred devetimi meseci srečali, kajne, če ste jih pripravili in če ste jih posredovali na Ministrstvo na pravosodje in »vice versa«, če je seveda gospa Katičeva oziroma njeno ministrstvo, to proučilo in v zvezi s tem kaj naredilo? Da se ne bomo kar naprej lovili okrog tega poročila. Zdaj, jaz tudi pogrešam, da to poročilo bi moralo zajemati nekako, neke konkretne predloge, res konkretne predloge. Zdaj, mi v Slovenski demokratski stranki smo že večkrat opozarjali na področje nadzora med samimi zavrženimi ovadbami državnih tožilstev. Menimo, da tega nadzorstvenega instituta namreč še vedno ni. Zdaj, gospod Šketa, mislim da, pri predstavitvi lanskoletnega poročila, ste omenjali tisti 169. člen in ga nekako enačili z sopodpisom predstojnika, ampak, v tem členu jaz ne vidim eksplicitnega instituta sopodpisa - se pravi, ko tožilec zavrže ovadbo, ta je v bistvu brez vsakršnega nadzora, zdaj, zakon sicer napotuje, da lahko potem tožilec prevzame zadevo, ampak za vseeno neke eksplicitne odgovornosti tožilci v naši državi, pri zavrženju ovadb še vedno nimajo. Kaj se tiče kadrovske podhranjenosti, kot so že kolegi omenjali, pa tudi vi sami, zdaj je iz 83 procentov zasedbe padlo na 81 procentov zasedbe, od 262 mest. Zdaj, nekaj gotovo korenini, po mojem, tudi pri plačah – pri tistem osnovnem stimulu, se pravi, za opravljeno delo… Pa vendarle, me tudi vaše mnenje zanima. Dve kolegici gospa Dimic in gospa Hotova sta omenjali, zdaj vseeno pa bi morali tudi vi sami nekaj naredit, če rečem v navednicah, za popularizacijo tega dela, se pravi opravljanja javno tožilske funkcije, zdaj pa, nič še danes nismo šli, smo bili seveda v tem poročilu tako, kajne, ker je to nekak, bi rekel, v tem, tekočem letu zaokrožilo po medijih, kakšni so dejansko delovni pogoji samih tožilcev. Zdaj vsi poznamo to zgodbo gospoda Nika Pušnika, našega mariborskega tožilca, ker če, so na eni strani plače, kajne, je problem, po drugi strani pa tudi delovni pogoji, da se tožilci počutijo pri svojem delu, celo ogroženi, da se na njih vršijo pritiski, tako s strani tožilskih kolegov, kot domnevno tudi s strani drugih državnih organov, Sove. Kdo pri zdravi pameti bo pa potem takšno službo sprejel? Tu me zanima vaše videnje, ker krepitev ogleda tožilske organizacije, kot pravi gospa ministrica, predvsem ustvarjate tožilci sami. Zdaj, ko ste omenjali pregled po posamezni, po kaznivih dejanjih, (nadaljevanje) jaz zdaj pogrešam v, nekaj poročil sem si že prebral, za nazaj, opazil sem, da v letih 2013, 2014, je bila posebna rubrika prepovedano prehajanje meje in seveda ozemlja države. Zdaj, to kaznivo dejanje je potem nekak umanjkalo že v letu 2015, ne vem zdaj, če gre za »koincidenco«, z tistim velikim migrantskim valom, kasneje se je to kaznivo dejanje sicer resda umestilo v podpoglavje organizirana kriminaliteta, ki se mu namenja tam, en odstavek. V prejšnjih poročilih je temu kaznivemu dejanju bilo namenjenih tam po dve, tri strani. Me zanima, zakaj je bila ta sprememba, že, ko ste vi načelovali Vrhovnemu državnemu tožilstvu, iz samega poročila pa izhaja, da zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, so na državna tožilstva v letu poročanja, so prejela tožilstva kazenske ovadbe za 51 kaznivih dejanj. To se mi zdi vseeno zelo malo, ker vemo da, pa po drugi strani statistika, policijska, s strani ministra Poklukarja pravi da, so pa v letu 2018, policisti obravnavali 9 tisoč 149 ilegalnih prehodov meje. Tako da, tu vas prosim, zakaj ta diskrepanca? Ne vem, zakaj tako malo obravnavate teh kaznivih dejanj in, še nadalje, zdaj, če sem vas prav poslušal, je v letu 2018 bilo pritožb nad nestrokovnostjo tožilcev 18 obravnavanih. Tako ste rekli, 9 upravičeno, 9 pa nekako delno upravičeno, zdaj ste rekli, pa vendarle, gospod Šketa, zdaj, v letu 2017 pa je bilo takšnih primerov 7, če sem prav tisto poročilo iz predpreteklega leta bral, se pravi, gre za, nekak, 150 procentno povečanje te nestrokovnosti pri tožilcih – čemu to pripisujete? Se pravi, 7 uradnih primerov, sedaj na 18, pravite. Pa še, pereča problematika kadrovskih postopkov. Zdaj vemo, da so nekateri postopki imenovanja vrhovnih državnih tožilcev od leta pa do treh let, kajne? Po drugi strani pa imamo tudi neka ekspresna imenovanja. Z nami je tudi danes gospod Furlan, ki ga bomo kasneje slišali. Zdaj, na predlog ministrice, je bil, potem, v prejšnjem tednu, imenovan zelo hitro. Zakaj pri nekaterih tako hitra imenovanja, pri nekaterih pa traja več let? Čemu takšni različni vatli pri tem? Pa, dovolite mi še besedo ali dve o ZOPNI – smo ga že v lanskem letu, bi rekel, precizno analizirali, da je Ustavno sodišče razveljavilo tisto, 57. člen zakona in da zdaj tudi imajo na nek način tožilci s tem hendikep, naj pa vendarle, zdaj, še vedno je nekaj odprtih primerov, po letu 2012 in tukaj bi me zanimalo, seveda, koliko je teh odprtih zadev, v kakšni vrednosti in zoper koliko oseb? V tem delu, za enkrat toliko, hvala.
Hvala tudi vam. Maša Kociper, imate besedo.
Hvala lepa, predsedujoča. Danes na tej seji obravnavamo tri pomembna poročila. Trenutno, Skupno poročilo o delu državnih tožilstev, nato tudi Letno poročilo o poslovanju Specializiranega državnega tožilstva. Zame, kot za poslanko in verjetno za tiste, ki nas gledajo in v tem je tudi vse skupaj verjetno namenjeno, je razlikovanje med tema dvema poročiloma, na določen način nepomembno no, zato oprostite, če bom večji del razprave, ki sem si jo danes zamislila, opravila pri tej točki, bom pa glede kakšne specifike se morda oglasila tudi pri naslednji. Zame je ta tematika, ki jo danes tukaj obravnavamo, izrednega pomena, pa bom tudi povedala, zakaj. Namreč, državno tožilstvo ima seveda najpomembnejši del svojega dela vezan na kazniva dejanja, »valda« in znano je in tudi sama osebno prepričana, da ljudje ocenjujejo uspešnost dela pravosodja največ skozi kazniva dejanja in to skozi uspešnost pregona odmevnih kaznivih dejanj – tako organiziranega kriminala, kot recimo temu, političnih kaznivih dejanj, zlasti kaznivih dejanj, vezanih na gospodarski kriminal, zlorabo položaja in tako naprej in zato je zame ta seja in delo tožilstva izjemnega pomena. Kajti, če pogledamo ta poročila, prvo najprej to, najbolj obsežno v  (nadaljevanje) obsegu 260 strani, je zaključek tega poročila, da Državno tožilstvo dela učinkovito, uspešno in gospodarno. Jaz se pa sprašujem - in mislim, da je to namen današnje debate -, ali vas tudi državljani vidijo na ta način. Jaz današnje razprave ne vidim samo kot svojo dolžnost, da kaj povprašam v zvezi s tem poročilom, ki sem ga prebrala, ampak tudi kot neko izmenjavo mnenj med zakonodajno oblastjo in vašim področjem dela, v sistemu zavor in ravnovesja. Zato bom povedala, da večina ljudi - in imamo tudi redno, saj veste, raznorazne seje v tej hiši - delo pravosodja kot takega ne ocenjuje kot uspešno, daleč od tega. Ocenjuje ga kot neuspešnega in so prepričani, da ima velike težave. Kdor morda spremlja mene in mojo stranko, ve, da se od nekdaj zelo zagreto in dosledno borim za to, da se zadeve obravnavajo na način, kot to določa naša ustava, da ne prihaja do vmešavanja ene veje oblasti v drugo, da se ne diskreditira posameznikov, ki se nimajo pravice braniti. Da se ne diskreditira ugleda pravosodja, da posamezna politična opcija ne zlorablja posameznih primerov za to, da diskreditira delovanje cele pravosodne veje oblasti. Vse to delam in bom delala še naprej. Vseeno pa mislim, da je to danes ena od prilik, da se pogovarjamo o resničnih težavah, ki pa so in očitno bodo še nekaj časa, pač glede na ta poročila, in če ne bodo dosledno na te izzive odgovorili pravi organi ali pa mi vsi skupaj, potem bo takih populističnih sej, ki jih bo neka opcija vedno znova odpirala, vedno več. In vedno več bodo ljudje zahtevali nekih takih rezov, nekih takih zelo grobih morda posegov v pravosodje, ki si jih pa jaz ne želim. Zato se mi zdi, da je danes prav, da opozorimo na nekatere zadeve, ki so se v tem času pojavile. Ko govorimo o odmevnih zadevah, kot rečeno, ljudje v principu ne vedo, koliko in kako veliko delo je narejeno pri manjših kaznivih dejanjih ali pa pri tako imenovanih bagatelnih kaznivih dejanjih in koliko gre tudi tu energije in dela. V tem smislu tudi pozdravljam predlog Državnotožilskega sveta, ki je v svojem poročilu izpostavil, da bi bilo tudi za analizo dela Državnega tožilstva morda ustrezno, da se pri analizi obremenjenosti državnih tožilstev uporabi drugačna metodologija in da se poleg osnovnega kriterija, to je števila prejetih zadev na državnega tožilca, raje upošteva tudi to, kakšni so bili kazalniki opravljenega dela glede na opravljene zahteve za preiskavo, vložene obtožnice, obtožne predloge, priporne zadeve in tako naprej, kar bi pokazalo realnejšo sliko. Ampak ne glede na to, jaz bom danes govorila o tem, da ljudje presojajo pravosodje, tožilstvo, sodstvo po odmevnih kazenskih zadevah. In celo za mene kot pravnico s pravniškim državnim izpitom je težko nekatere zadeve razumeti, kaj šele za povprečnega državljana, ki ni pravnik, ki se ne ukvarja s tem področjem. Kako naj človek razume, da smo imeli ogromen kazenski proces, kjer so obdolženci zvezani, zamaskirani, v verigah, z najstrožjim varovanjem hodili na prvi postopek, nato pa imamo isto zadevo, kjer so bili oproščeni, nato pa imamo ponovno sojenje v isti zadevi, kjer ti obdolženci prihajajo svobodno, ni več nobenih ukrepov, nekaterih celo ni, nekaterih ne najdemo (to je zadeva Balkanski bojevnik, mislim, da vsi vemo, o čem govorim), in potem na koncu celo preberemo, da proti glavnemu obdolžencu pa zdaj ne velja več ta odvzem nezakonitega premoženja oziroma kar je bil ta ukrep začasnega odvzema premoženja v kazenskem postopku. Tega ljudje ne morejo razumeti. Ljudje tudi ne razumejo, da je nekdo pravnomočno obsojen na dveh instancah, praktično na treh, za umor, potem pa pride zadeva nazaj v sojenje in je oproščen. In, seveda, kaj je boljšega za eno politično opcijo, kot da začne o tem, kako so vsi skorumpirani, pokvarjeni, kako je pritisk na sodnika in tako naprej.  Namenoma bom omenila še dve morda malo bolj politični zadevi iz dveh različnih spektrov.   (nadaljevanje) Ena je zadeva Kangler, desna opcija, absolutno ne opcija, ki ji jaz pripadam. Ne vem, koliko kazenskih zadev, ki so se vse končale brez obtožbe, in zdaj prihaja pred nas na zahtevo Državnega sveta zahteva za parlamentarno preiskavo. Jaz imam resne pomisleke o tem, kako se ta parlamentarna preiskava lahko izpelje brez resnega vmešavanja zakonodajne veje oblasti v sodno. To ne gre, to je nemogoče izpeljati. Ampak kako bomo pa razložili ljudem, ker ta parlamentarna preiskava bo zahtevana, da je tu vse v redu, če je bilo 23 ali koliko zadev, ki so vse padle! Jaz vam hočem samo povedati, da če si ne boste sami pomagali, vam tudi mi, ki verjamemo v pravno državo, v sisteme, ki morajo delovati, demokratične sisteme, ne moremo pomagati, ker je to težko obrazložiti. Pa še iz drugega dela političnega spektra, obtožba moje predsednice, kazenski postopek, zato ker je glasovala zase na Vladi, da lahko kandidira za komisarko. Tako kot vsi glasujejo oziroma ne, tu se je izločila, ampak zato, ker je sodelovala v tem postopku, kjer so bili trije predlagani; dvoletni kazenski postopek. Da ne omenjam vseh drugih zadev, ki se potem končajo tako ali drugače, z nekim slabim občutkom, da stvari ne delujejo. In to je treba spremeniti, če hočemo vsi skupaj potem biti uspešni, zato da bo tožilstvo dobilo več kadrov, boljše materialne pogoje in tako naprej. Jaz tudi vsa leta se absolutno zavzemam za to, da če pride odvetnik v kazenski zadevi pred sodišče in pove, da je vse narobe, da je tožilec nesposoben, sodnica skorumpirana in tako naprej, da se postavi poleg tega odvetnika tudi tožilca, ki pa seveda pravilno, tako kot se za njegovo funkcijo spodobi, pove svojo plat zadeve. Ljudje morajo slišati obe plati zadeve, drugače si ne morejo ustvariti objektivnega mnenja. In potem seveda verjamejo tistemu, ki je glasnejši in bolj agresiven. Tudi zadnjič sem bila v eni veliki družbi staršev v razredu, kjer je eden od mojih otrok, kjer mi je neka mamica, ki sploh ni pravnica, rekla: »Pa poslušajte, Maša, ali samo ena tožilka obstaja v tej državi? Ali samo Blanka Žgajner v tej državi zna velike zadeve delat, poleg tega, da ji vse padejo.« To je tudi nekaj, česar ljudje ne morejo, pa tudi jaz ne morem razumeti. Pa toliko tožilcev, pa tako velika obremenjenost.  Skratka, prosim, vzemite to mojo razpravo dobronamerno. Ampak povem vam, če ne bomo spremenili uspešnosti in učinkovitosti pri teh velikih odmevnih kazenskih zadevah, se percepcija delovanja pravosodja ne bo spremenila. In tudi vsi dobronamerni poslanci v tej hiši ne bomo mogli ubraniti tega, da bo prihajalo do čudnih posegov v pravosodni sistem, ker bo pritisk ljudi in večine vedno bolj močan.  Če zdaj preidem na to poročilo. Saj veste, preobširna poročila so res kontraproduktivna, zato ker se izgubi bistvo, ampak mislim, da smo zdaj ta bistva nekako uspeli izluščiti. Spet leta in leta poslušam o kadrovskih težavah, pomanjkanju materialnih sredstev in tako naprej. Jaz podpiram učinkovito delovanje tožilstva, še desetkrat bom to poudarila, in se mi zdi izjemno pomembno, vendar se počasi tudi sprašujem, kje so naši problemi. Ravno zadnjič smo imeli na Brdu predstavitev ministra za zdravje o hudih problemih zdravstva, kjer je minister povedal, da je v zadnjih desetih letih - pazite, mi imamo pomanjkanje družinskih zdravnikov, teh zdravnikov, onih zdravnikov, vse živo -, da se je v desetih letih število zdravnikov v Sloveniji povečalo za 50 %, pa vse je narobe, pa premalo zdravnikov. Zakaj to govorim? Ker odkar sem v politiki, to je zdaj deset let, zvišujemo število tožilcev. Zakaj se potem zgodi, pa kakšna je zasedenost, to je drug problem, o katerem bom še govorila. Ampak kar naprej, vsako leto je problem, da je treba povečati število tožilcev in dati več materialnih sredstev. Ko je takrat naša Vlada pod vodstvom Alenke Bratušek prišla na oblast, vem, da je bila prva stvar - in jaz sem se za to absolutno in z vsemi močmi borila -, da smo dali 20 novih tožilcev ali 40 ali koliko, pa ne vem koliko denarja takrat. Zdaj, čez osem let, imamo isti problem. Jaz ne obtožujem nikogar, ampak ne razumem teh problemov. Ker kaj pa jaz mislim, če dovolite, moje mnenje pa je, in isto govorim tudi za sodnike, dokler ne bomo mi povečali učinkovitost dela, ampak bomo probleme reševali z vedno večjim številom sodnikov ali tožilcev ne bomo prišli do tistega kar bi vi radi in kar bi jaz rada. To pa je, da bi sodniška funkcija in tožilska funkcija postala ena najbolj plačanih funkcij v pravosodju. Ker dokler bo masa velika ne bo toliko denarja in dokler bo ugled tako slab nihče ne bo upal dati več denarja, to so stvari, ki se pokrivajo. In če bo masa tako velika bo denarja vedno premalo, če se bo pa masa postopoma zmanjševala, zato si jaz prizadevam samo za nadomeščanje tistih, ki odpadejo pri isti količini ljudi, se bodo pa, taka je neka moja logika, tudi plače postopoma poviševale in prišlo bo do pozitivne selekcije, ki je zdaj absolutno ni. pozitivna selekcija je pa to, da se bodo najboljši kadri odločali za delo v tožilstvu in za delo na sodiščih, najboljši. Tukaj sedite s tožilstva večinoma, poglejte, samo gospodje, ampak vemo, da je taka spolna sestava samo na najvišjih funkcijah tako kot na pravosodju, bolj gremo visoko več je moških, bolj smo nizko več je žensk, to vsi vemo, da je tako. Saj ne rečem, da je kdo kaj kriv, ampak tako je. Oba poklica sta totalno feminizirana razen na najvišji stopnji, kjer so običajno moški, taka je pač usoda nas žensk, ampak nič hudega jaz se borim za ženske, ampak nekaj pa kaže ta struktura spolna. Pri odvetnikih recimo pa absolutno več moških. Pravite, da odhajajo na bolje plačana delovna mesta tožilci, katera pa so bolje plačana delovna mesta. Saj nimamo več dobrih gospodarskih družb, ki bi imela pravne službe z dobrimi plačami. Če gredo gredo verjetno v odvetništvo, kjer pa je kruh težko zaslužen, to vam pa povem iz svojih izkušenj, iz izkušenj kolegov, mojega moža, ki dela to že 15 let in analize Odvetniške zbornice. Tako, da ni toliko po moje problem to, da bi imeli tožilci pa tudi sodniki toliko enih bolje plačanih možnosti, da bi šli, problem je verjetno v organizaciji dela, v tem kako delati, kako si organizirati delo in tako naprej. Jaz spet berem v poročilu, 10 let že opozarjam, jaz tega pač ne morem razumeti, oprostite, da ne zastopa obtožbe vedno tisti tožilec, ki je napisal obtožni akt. Jaz si ne znam zamišljati, da bi jaz začela eno zadevo kot odvetnica delati potem bi pa vsakič drugi šel iz naše pisarne, pa to je takšna izguba časa človeškega resursa smiselnost dela in tako naprej. Če se to ne da organizirati potem pa res ne vem, to je pa vendarle osnovno, ne more vsakič nekdo, in to smo potem odvetniki deležni, priti, ko se na novo spoznava s spisom pa malo lista vmes pa glede, seveda da ni mogel pred vsako obravnavo si natančno pogledati kaj se je zgodilo niti nima občutka niti nima zgodovinskega spomina kaj so priče rekle niti nima tega / nerazumljivo/ nastavljenega na ta način, da bi lahko učinkovito deloval. In pa seveda poenotenje prakse in tako naprej, nekatere stvari so bile že rečene, zato ne bom več jih ponavljala. Samo še dve stvari bi ja izpostavila, ker vem, da sem nekoliko dolga. Dve letni rok po katerem se ni mogoče več uporabiti dokazov, ki so bili pridobljeni s posameznimi preiskovalnimi dejanji, skratka, glejte zadeva Janković, da bomo vedeli o čem se pogovarjamo. Če v dveh letih tožilec v takšni zadevi pri prikritih preiskovalnih ukrepih ne more nekaj narediti, to je zame katastrofa. 6 mesecev je rok za zaključek kazenske preiskave. Kdo se ga drži* In kakšno breme je to za tistega, ki je v postopku? Mi smo vsi pravniki, ki so nas na pravni fakulteti najprej naučili kakšno breme je kazenski postopek in kako šibek je posameznik proti močni državi. Tukaj so pa ljudje razno razni ne govorim zdaj samo o politikih, daleč o tem, da govorimo o Jankoviću, s katerim sem se politično razšla, ki so leta in leta v nekih postopkih brez da bi se naredilo tako kot je treba, če so krivi naj se jih obsodi in zapre zaradi mene, ne pa da po dveh letih ena tožilka ugotovi »ups,   (nadaljevanje) nič nisem pri take vrste dokazih naredila. In potem »smak« države in Državni zbor sprejema ne vem kaj vse, zato ker v dveh letih nekdo ni ničesar naredil, da bi prekinil rok, dveletni. In zdaj se vsi zavzemamo, da se ta rok podaljša. Oprostite, jaz sem totalno proti. Če ne znate določiti, katere so prioritetne zadeve, pa ne mislim samo teh, ampak take, ki zahtevajo take ukrepe, v principu so, pa jih ustrezno preganjati, potem morate imeti nek rok, ki vas preganja, ne pa da je to vse odprto.  In predzadnja zadeva, ZOPNI. Jaz absolutno obžalujem, da se je zgodilo to, kar se je zgodilo, zato ker se zavzemam za to, da bi čim več premoženja, premoženja neustreznega izvora ali pa pridobljenega v kaznivih dejanjih, pridobili. Tu je povedal gospod Šketa podatke o 42 milijonih evrov, ki bi jih na ta način lahko dobila država. Veste, kaj lahko za 42 milijonov naredimo? S tem so lahko vsi pokojninski problemi rešeni, za kar si moja stranka prizadeva. Kaj 42 milijonov pomeni, za obnovo domov za upokojence, za obnovo psihiatričnega oddelka, kjer ljudje živijo v nezavidljivih razmerah, in tako naprej. Vsak tak denar je, še posebej, če izvira iz kaznivih dejanj, izjemno dragocen. In bom samo povedala, kaj so mi zanesljivi viri povedali o ZOPNI. Sodnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani je takrat mnogo let nazaj, ko je zakon prišel na sodišče, ko je bil sprejet, ob prvi uporabi zakona opozoril in dal zahtevo na Ustavno sodišče, da ponovno preveri, ali je ta retroaktivnost prava ali neprava. Ne bomo zdaj obremenjevali ljudi, ampak ni vsaka retroaktivnost sporna, bom samo to rekla, imamo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in tako naprej. In je opozoril, »ali je to sporno, prosim, da to pregledate, preden začnemo s sojenjem,« govorim tudi za ljudi, da bodo razumeli. Ni dobil odgovora, to se da preveriti. In ta njegov dopis obstaja, in jaz vem, da obstaja na Ustavnem sodišču. Šest let kasneje, ko so se vsi ti postopki začeli - nihče od vas ni tu nič kriv, saj vemo -, šest let kasneje je naše Ustavno sodišče - in prav malo me briga, če sem tu kritična do Ustavnega sodišča, kar sem -, ups, pa ugotovi, da je protiustavnost. In zdaj se kot država - gledam, prej sem si vse nastavila, pa seveda ko človek rabi, ne najde - pogovarjamo o stroških 200 tisoč evrov za državo, pa vam povem, da to ni še nič. 200 tisoč evrov ni nič! Poleg vse izgube denarja, ki bi ga tu lahko dobili, pa ga nikoli ne bomo, bodo tu od teh ljudi - točno veste, kakšni so - odškodninske tožbe, in to kakšne. In tu nas bo še zelo bolela glava. In ko je vprašala predsednica, kaj je razlika med nami in državami, ki imajo ZOPNI na podoben način urejen - Ustavno sodišče je razlika. Bom kar povedala naglas, pa naj si misli kdo, kar hoče, Ustavno sodišče je razlika.  In zdaj, oprostite, še zadnja tema, sovražni govor. Kolegica Hot in kolega Jani sta o tem obširno razpravljala, povedala marsikaj, kar sem hotela povedati tudi jaz, ampak bom ponovila tudi sama. Ta tema se mi zdi izjemno pomembna. Prebrala sem tudi to primerjalno analizo, ki jo imamo v Državnem zboru, o sovražnem govoru. In samo to bi rekla, veliko beremo o nacizmu, fašizmu in tako naprej, in povsod piše, vsak zgodovinar napiše »začelo se je z besedo in potem so sledila dejanja«. In časi, ki smo jim priče zdaj, niso tako zelo različni od časov v letih 1930, 1940 prejšnjega stoletja, niso tako različni. Vedno se je začelo najprej z besedo. Zdaj bom pa na to, kar sta že kolega povedala, še iz te analize jaz povedala, kaj tu piše. Ta analiza je med drugim analizirala Splošno deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah in tako naprej, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Listino Evropske unije o človekovih pravicah, prakso primerljivih držav, pa seveda Ustavo Republike Slovenije. In ena od ugotovitev, do katere sem jaz prišla, posredno pa tudi ta analiza, je, da smo pri nas v neustavnem položaju glede tega, in to zaradi prakse Državnega tožilstva. Ker je bilo glede tega že veliko rečenega, ne bom šla v detajle, ampak bom samo za ljudi, ki nas morda poslušajo, še ponovila, kaj je pri nas   (nadaljevanje) problem. Pri nas je Državno tožilstvo se je v svoji praksi, po mojem mnenju in po mnenju tudi mnogih drugih strokovnjakov, postavilo na stališče, ki je ožje od ustavne prepovedi. In sicer je poudarilo, da je sovražni govor podan samo, kadar je ogrožen ali moten javni red in mir, pri čemer je Vrhovno državno tožilstvo v svojem stališču dodalo, da mora obstajati konkretna nevarnost za javni red in mir. To je mislila gospa Pirc Musar, ko je rekla, da mora praktično kri teči, da je to sovražni govor. In to je zame nesprejemljivo. Vi veste, da večina sovražnega govora poteka zdaj po internetnih omrežjih, po elektronskih povezavah in tako naprej ali pa na javnih mestih, kjer ne prihaja do konkretnega ogrožanja javnega reda in miru. In dokler imamo tako definicijo, smo tu nemočni. In se strinjam s tistimi, ki pravijo, da že na sedanjo kazensko ureditev in to, kar imamo zapisano v ustavi, bi bila možna popolnoma drugačna praksa. In vi, gospod Šketa, ste to obljubili, jaz sem tudi našla to vašo izjavo, ki ste jo dali. In potem, ko sem pogledala to politiko pregona kaznivih dejanj, sem pa videla, da pač tega tam kot prioritete ni več napisanega. V politiki pregona imate javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, vendar ne poudarka na sovražnem govoru. In tu tudi od ministrstva pričakujem, da se bo na tem področju kaj zgodilo, zato ker časi so taki, da se nekaj absolutno mora zgoditi.  Bom zaključila. Kot rečeno, upam, da je ta moja razprava vzeta dobronamerno in v skrbi, da bi naše Državno tožilstvo delovalo še bolj učinkovito, da bi lahko res tudi državljani, ki so uporabniki naše države, prišli do istih zaključkov, kot ste prišli vi. Nekaj mojih razmislekov je šlo v to smer in upam, da niso naleteli na gluha ušesa. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima kolegica Nina Maurovič.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Moji predhodniki so bili v razpravah zelo obširni, tako bom jaz lahko jedrnata, ker so povzeli kar nekaj tega, kar sem želela povedati.  Najprej bi rada izrazila zadovoljstvo, glede na to, da že kar nekaj let zapored je stopnja obvladovanja pripada višja kot 100 %. To je dobra novica, sploh glede na to, da imamo najmanj državnih tožilcev na prebivalca v Evropi, hkrati pa zelo veliko število zadev, ki se obravnavajo na sodiščih. Ampak ne želim tu zveneti brezčutna, vendar v gospodarstvu se zaposlenemu naloži točno toliko, kot lahko podela oziroma še malo več, in od njega se po »defaultu« vedno pričakuje popolna predanost in pripadnost podjetju in poslu, ki ga opravlja. Da se razumemo, tudi jaz želim, če res zaznavate veliko težav v tem, da je državnih tožilcev premalo, da bi jih bilo več, vendar pa ljudje, ki delajo v strukturah gospodarstva, izven javne uprave, pa te zadeve vidijo drugače, če vsako leto poslušajo, da jih je premalo, hkrati pa statistika kaže zelo pozitivne rezultate dela. Navezala bi se na razpravo kolega Möderndorferja. Tudi mene pravzaprav kot poslanko zanimajo predvsem tista področja, kjer lahko mi kot poslanci s sprejemanjem neke ustrezne zakonodaje pomagamo in tako pripomoremo k boljšemu stanju. In sicer, želite si hitre in preproste obravnave preprostejših oblik kriminala, na kakšen način bi to izpeljali, kje lahko pomagamo. Več časa za učinkovito spopadanje z najzahtevnejšimi oblikami kriminala, predvsem gospodarskega. Tudi to, o čemer je govorila kolegica Kociper, raziskave kažejo, mislim, da nekje 42 % Slovencev ne zaupa sodstvu, ravno iz razloga, ker velike zadeve padajo. Se pravi, na kakšen način ste si zamislili, da bi te zadeve lahko izboljšali, izpeljali. Kaj se dogaja z informacijskimi rešitvami, ponovno berem o tem, da zadeve še vedno niso optimalne. Lani smo tudi poslušali o tem.  Sovražni govor, absolutno, tudi po mojem mnenju se svoboda govora konča točno tam kjer se začnejo pravice drugega. Sovražni govor, treba mu je postaviti bistveno nižje mejo, pa mislim, da je to čisto po zdravi pameti pravzaprav nam vsem in tudi prebivalcem jasno, ampak dokler je neka taka vsesplošna toleranca, v javnosti se zadeve ne bodo boljšale, se bo stanje samo slabšalo. Državnotožilski svet je opozoril tudi na zaposlene postopke imenovanja, kako, kje se lahko zakonodaja poenostavi, kako daleč smo s tem, če je zadeve nujno potrebna za izboljšanje stanja, absolutno se bomo potrudili, da zadeve čim prej gredo skozi Državni zbor.  Glede poročila se pa tudi meni poraja eno zelo realno vprašanje. Se zavedam, da je sestavljeno v skladu s pravilnikom, ampak takšna obsežnost je mogoče zdaj že res bolj kot ne sama sebi namen. Pravzaprav od enega takega poročila, če je namenjen nam in javnosti, bi pričakovala neke osnovne, bistvene statistike, analize, opombe glede teh statistih, da si jih pravilno tolmačimo, na primer, da trend rešenih zadev ne pomeni nujno, da je državni tožilcev dovolj. In pa čisto konkretne rešitve pa predloge za rešitve težav, da bi potem na razpravi v Državnem zboru na delovnem telesu, tako kot danes, se pravzaprav samo še pogovorilo o eventualnih vprašanjih, nejasnostih in to bi bilo to.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Besedo dajem naprej, Tini Heferle. Izvolite.
Hvala za besedo, gospa predsednica.  Jaz bom čisto kratka in se bom dotaknila samo enega segmenta tega poročila, ki me je nekako zbodlo v oči, pa ne toliko negativno, da ne bo pomote. In sicer, bi izpostavila to dejstvo, ki je zapisano v poročilu. Čas trajanja večine procesnih faz v katerih odločajo državni tožilci se skrajšuje. To je hvalevredno, saj vemo, da je kazenski in že predkazenski postopek zelo obremenilen za osumljenca in so morebitni dolgi, predolgi kazenski in predkazenski postopki lahko izjemno naporni za posameznika. Poseže se v njegove temeljne človekove pravice in svoboščine in seveda je hitrost predkazenskega postopka pomembna, izjemno pomembna tudi zardi učinkovitega kazenskega postopka in učinkovitega varstva interesov, ki so bili prizadeti s storjenim kaznivim dejanjem. Torej še enkrat pohvalno, da se procesna faza tožilstva v predkazenskem postopku krajša. Zelo dobri so tudi rezultati o času pri odločanju o pobudah za nujna preiskovalna dejanja. Drugačne pa so vaše ugotovitve glede časovne komponente od prejema do zavrženja ovadbe, predvsem pri okrožnih zadevah pa tudi pri okrajnih zadeva. Glede tega v poročilu lahko preberemo, da sta deleža ovadb v okrožnih zadevah v katerih je bil v trajanju nad 120 dni izdan sklep o zavrženju oziroma je bila vložena zahteva za preiskavo odločno prevelika. Točno tako piše - odločno prevelika. Nadalje tudi delež okrajnih zadev v katerih so bila preiskovalna dejanja zahtevana šele po 120. dneh od prejema ovadbe je prevelik, tako v poročilu. Vzroki za te številke so v poročilu navedeni in sicer ugotavljate, da je dolgotrajnost ene in druge faze v predkazenskem postopku verjetno zaradi tega, ker so v predkazenski postopek vključeni tudi drugi organi odkrivanja in je zato treba nadaljnje ukrepe pri skrajševanju tega časa poiskati v sodelovanju z njimi, ker je popolnoma razumljivo. Vas pa v tej vezi, glede na to kar sem povedla, sprašujem.  Ali imate morda že oblikovane kakršnekoli konkretne predloge za izboljšanje tega sodelovanja z ostalimi organi pregona? Kako vam lahko pri tem pomagamo poslanke in poslanci pri tem reševanju problema? Hvala.
Hvala tudi vam.  Besedo predajam gospodu Francu Brezniku.
Najlepša hvala, predsednica. Zanimivo je bilo poslušati skupno poročilo o delu državnih tožilstev za preteklo leto. Seveda bo zanimiva predvsem 2. točka Letno poročilo poslovanja specializiranega državnega tožilstva. Jaz bom vsaj v tem prvem delu poskušal biti splošen, tako kot ste tudi nekateri kolegice in kolegi imeli nekatere pomisleke tudi na neke dele poročila. Vsekakor se mi zdi, da je generalni državni tožilec relativno mlad. Jaz bi rekel temu ambiciozen in da si je tudi takrat vsaj na začetku postavil neko ambiciozno smer delovanja vrhovnega državnega tožilstva. Ob tem pa je seveda vedno problem, da danes delujejo lahko samo timi in sam si lahko toliko dober kolikor imaš pa ekipo, ki si jo nekako podedoval od predhodnikov in jo tudi morda nadgradil.  Sedaj pa, da bomo kar konkretni, tista smer, ki mene najbolj zanima, vidim, da je največji problem v Sloveniji sovražni govor in da je vse okoli tega zapeto. Ste opazili kaj drugega danes? Nič, samo sovražni govor. Sedaj pa gremo končno v neke smeri, ki so odprte. Korupcija nas vsako leto stane 3,5 milijarde evrov. To so Nemci ugotovili v Sloveniji. Nemški kriminalisti so ugotovili, da se v Sloveniji vsaj tisoč 500 kilogramov kokaina letno konzumira, samo kokaina tisoč 500 kilogramov, da ne govorimo o ostalih drogah in ostalih preparatih. Torej, tako je druga raziskava, ki jo je naročila poslanska skupina Zeleni v Evropskem parlamentu pokazala sistemska korupcija naša država, vsako leto stane 3,5 milijarde evrov. To je za primerjavo za tri druge tire denarja, 16-krat več od zneska, ki ga država nameni za podporo brezposelnim oziroma toliko kolikor znaša vsakoletni proračun. Želim povedati, da tukaj so problemi. Tu je neka smer, kjer bi vrhovno državno tožilstvo moralo zarezati in o čem statistika seveda ne govori. Statistika govori približno nekaj takega kot sem jaz, kot moj bratranec, ki je znani ortoped, pa bi se kot predstojnik oddelka na ortopediji odločil, da bo operiral, recimo, minirne zadeve nekih manjših poškodb kolen, pa bi sedaj imel tu poročilo, pa bi povedal, veste, jaz sem imel v svojih operacijah 99 % uspešnost mojih operacij, niti en pacient mi ni umrl, kljub temu, da operira morda paciente med 20 in 30 letom z minornimi poškodbami na kolenu. Na drugi strani pa bi sedel nek zdravnik, ki pa je hotel reševati paciente, ki so bili akutni bolniki, v visoki starosti, zmanjšanim imunskim odzivom, težjih operacijah hrbtenice in vsega ostalega, in bi rekel, jaz sem pa imel, recimo, v moji statistiki umrljivost približno 80 % pri izredno zahtevnih operacijah. To sta sedaj dve približni statistiki. Torej, najbolj zanimiva statistika je tista, ki je danes niso predstavili. To je statistika zakaj v neko smer vrhovno in specializirano državno tožilstvo, če sedaj govorimo, zakaj je neka smer, kjer so nedotakljive ribe. Zakaj se ukvarjamo v zdravstvu z minornimi zadevami? Zakaj smo oprali milijardo evrov iranskega denarja, nakazovali v tujini Miki miškam, na račune Miki mišk, Walt Disney in vse ostalo in nimamo nobenih rezultatov. Kje so banksterji? Jaz upam, da se bo kolega malo bolj s tem ukvarjal in tako naprej. 3,5 milijarde približno ponikne denarja. Pogledamo sedaj »creme de la creme« Vrhovnega državnega tožilstva, torej ljudi, ki jih je generalni državni tožilec pač podedoval, si jih pridodal in pač z njimi mora nekako delovati in sodelovati. Prva zadeva, ki jo danes zjutraj čitam, pa sem dvakrat preveril ali je ta dokument avtentičen ali ni ali se mi zdi. Torej, Vrhovno državno tožilstvo podpisani mag. Andrej Ferlinc je pisal Alojzu Kovščci, predsedniku Državnega sveta, glede, da obstajajo pomisleki, da prav udeleženci v kazenskih postopkih na posredni način terjajo ugotovitev politične odgovornosti nosilca pravosodne oblasti, torej tistih, ki jim položaj in poklic in s tem delitve oblasti narekuje, da delujejo po ustavni funkciji pregona ali sojenja. Torej, skrbi neko zaskrbljenost, ena preiskava zoper politika, kjer je padlo 22 kazenskih ovadb, politika ki so mu sodili v slovenskih sodiščih, ne boste verjeli, v času sodnih počitnic med 15.julijem in 26.avgustom, in zdaj celo vrhovni državni tožilec pritiska na Državni svet, naj zavre sistem preiskave tukaj v Državnem zboru, zardi tega, ker bi naj bili »creme de la creme« vrhovnih državnih tožilcev pač niso politične osebnosti, torej po vsej verjetnosti se, kdor je to napisal, jaz sem si to trikrat prebral. Zdaj, zelo zanimiva je bila, jaz bi to kar poslal v Španijo vaši predpostavljeni pred desetletji, gospe Veri Mejak, upam, da bo dala kakšno izjavo. To je res, tukaj se res vprašam ali v Sloveniji imamo Demos, ali je to vladavina ljudstva ali še obstaja demokracija, itn.  S tem bom zaključil. Če pustimo, nepravilno upravo materialno-kazenskega prava zoper mojega predsednika, pa se tega jaz vedno distanciram, ne poskušam tega uporabiti, s tem bom zaključil.  Nadaljeval bom z oddajo Tarča, z drugim »creme de la creme«, Harij Furlan. Del javnega zdravstva, govorim o javni rabi, televiziji in o izjavah, ki so jih dali na javni Radioteleviziji v oddaji Tarča. Dej javnega zdravstva na vezi z dobavitelji medicinske opreme in pripomočkov deluje kot združba organiziranja kriminala, je razkrila oddaja Tarča. Kot del te mreže je tudi podjetje Primsell, proizvodnja in trgovina, d. o. o., ki ga upravlja vaš brat gospod Harij Furlan, Aleš Furlan, ki je ekskluzivni dobavitelj umetnih kolkov za splošno bolnišnico Nova Gorica. Harij Furlan je potem razkril, da pač tega niste vedeli, da on to deluje, torej kot brat, verjamem, ne morete biti krivi za brata. To verjamem. Ampak kot državni tožilec o Zakonu o državnem tožilstvu govorimo o nekem etičnem kodeksu, transparenci, o videzu nepristranskosti, o tem danes govorim, v to smer, če želim razpravljati. Potem je kolega Rado Pezdir ugotovil, da bi naj bili celo član SDV. Ali je to res? torej, bil ste pripravnik na SDV. Ali je to res, ni res? Tega do zdaj niste zavrnili. Ne bom vas obtoževal. Nadaljujejo, da je Primi Strel ustanovila družba podjetje Primorje Eksport in Lagoon Trening Limited, podjetje iz davče oaze iz otoka Man. Kasneje je Lagoon Trening izstopil iz Primisell, tako da je Primorje export prevzelo njegov delež…
Gospod …
…torej govorila sta, vaš oče…
Gospod Breznik,…
…brat, sestra, kot dobavitelji…
Jaz pustim zelo širšo…
…pripomočkov, / nerazumljivo - govorita oba hkrati/…
…ampak nismo na preiskovalni komisijo, no. Prosim, držite se, vseeno, nismo na preiskovalni…
…poglejte, želim…
…se da tudi z drugačnimi besedami.
Spoštovana predsednica, zdaj govorimo, zdaj še svoboda govora obstaja, zdaj razen, če ste vi prevzeli mantro kolegov iz Levice, ki govorijo o sovražnem govoru, in če je resnica sovražni govor. Zdaj, o tem govorimo. Poglejte, za enkrat sem še jaz poslanec, bil sem vsaj trikrat izvoljen, vsaj z več kot 35. procenti, jaz upam, da neko besedo svobode govora imam.  Gremo naprej, o »creme de la creme« / nerazumljivo/…
Jaz bi samo rekla, govorimo o poročilu, poročilo specializiranega državnega… / oglašanje iz ozadja/ - to je skupno - ampak vseeno bi želela, res prosim, kolega Breznik, določene zadeve se mi zdi, da res ne pašejo sem, pa ne glede na, kam uvrščate, spadajo na kakšno preiskovalno komisijo kjer boste imeli verjetno kot član ali nadomestni član možnost ljudi spraševati. Ampak, da bi pa tako pavšalno pa res ne morem dovoliti, no.
Samo da vas spomnim, kolegica, če ste spremljali delo v preteklem obdobju, je preiskovalna komisija zaključila en del in zadeve so jasne in glasne, v Sloveniji samo na podlagi žilnih opornic smo preplačali več kot 100 milijonov evrov. Torej, ta del paše v ta del statistike, ki je ni v tem poročilu. Govorimo o tistem delu vrhovnega državnega tožilstva, katero smer bi morali iti in jaz pokažem katera smer je tista, kjer imamo, kjer nimamo kurjih tatov, ampak imamo sistemsko korupcijo z najhujšimi posledicami, ki močno vplivajo na življenje, ne nazadnje tudi na standard naših ljudi in ne nazadnje, spoštovana kolegica,   (nadaljevanje) tudi na standard naših otrok, predvsem tistih, za katere zbiramo plastične zamaške, zato da jih lahko pošljemo na operacije v tujino, ker v slovenskem sistemu zmanjka denarja. Mi pa nakazujemo kam ta denar in v deset, stomilijonskih zneskih odhaja. In zdaj sprašujem v okviru splošnega poročila, zakaj ta smer ni zajeta? Govorim o drogah, o tonah drog v Sloveniji. Ne nazadnje, a veste, da je bila statistika ravno Ljubljane – iz njihovega kanalizacijskega omrežja so zbrali, da je ena najbolj, največje število kokaina je bilo odkrito, seveda v promilih v kanalizacijskem omrežju Ljubljane recimo. To je že nek podatek, ki nakazuje v katero smer bi morda lahko preiskovali, seveda Specializirano državno tožilstvo, skupaj s policijo, z organi pregona. Recimo Luko Koper, kje so te poti in tako naprej. Zdaj recimo najbolj znana zgodba tako zvanega mednarodnega prekupčevanja z ljudmi in vse ostalo, ki sledi. Cela vrsta mednarodnega kriminala je vpeta v migracije, milijardni posli tudi na tem področju. A ste kaj ugotovili? Nič.  Torej, zdaj gremo naprej na crčme de la crčme. Naslednji vrhovni državni tožilec, ki je izjavil na podlagi česar smo imeli tudi seveda sejo, gospod Kozina. Bom še enkrat prebral njegovo izjavo: »Kapitalistom treba odvzeti moč, jih obdavčiti, naj se jokajo in naj odidejo v tujino.« To izjavi vrhovni državni tožilec, ki potem seveda nadaljuje z zgodbo, da je zelo vesel, da je Levica končno v parlamentu in tako naprej. Zdaj se nam zdi – veste in tukaj sočustvujem z generalnim državnim tožilcem, da s tako ekipo nekako mora delovati. Ni sam kriv, bodimo realni, rabi podporo, ni sam kriv in to je prevzel, s takimi mora delovati in to mora zagovarjati. In zdaj si vi predstavljajte s to ekipo in to je videz nepristranskosti, to je visoki etični moralni standard, to so visoke zasluge za to, da je ta država ponovno padla na lestvici korupcije – za dve mesti smo padli od lanskega leta ponovno. Glejte in danes se ukvarjamo s statistiko kurjih tatov in tisto kar so želeli preiskovati – to je največji problem. Saj statistika je boljša, problem pa je tista statistika, kjer nam tuje mednarodne organizacije z resnimi kazalci nakazujejo, kje nam odhaja ta denar – v 100 milijonih, celo številka po vsej verjetnosti je pretirana, jaz celo govorim o… jaz sem sam kritik teh številk, verjamem, da ni toliko, ampak 3, 5 milijarde.  Zdaj lahko nadaljujem potem s poročilom: »Korupcija v Sloveniji je večji problem kot smo si ga pripravljeni priznati.« To že vsa leta pišejo, tudi govorijo o teh indikatorjih tveganja, ki so tudi neizdelan sistem javnega naročanja, šibkim nadzorom, politizacija, ne transparentna privatizacija in tako naprej. Glejte, mi smo pred nekaj dnevi recimo, spoštovani vrhovni državni tožilci, sem jaz na mojem odboru, ki ga vodim, Odbor za kmetijstvo, imeli – a ste vi videli javna naročila Ministrstva za kmetijstvo v preteklih letih? Človek, podjetje je davčni dolžnik. Podjetje, ki nima nobenega zaposlenega, dobi kar 50 tisoč evrov za tako zvano preiskavo, raziskavo glede ogljika v travinju. Študentska praksa Maribor in tako naprej. A ste vi videli že kaj takega? A ste vi videli kako se je recimo za našo dobro hrano delal javni razpis, pa kdo je vse sodeloval? 3 milijone evrov, veste gospod Ferlinc, 3 milijone evrov. gospoda Kanglerja ste pa preiskovali za traktor star – koliko, 45 let? Pa 500 evrov hčerki in potem na koncu se vaš kolega, vaš kolega na nižjem nivoju, dobesedno stopi pred kamero, pa reče, da se tega več ne gre. Tožilec mariborski pove, da ga je celo nadzorovala SOVA in da se tega več ne gre. A to piše v vašem poročilu tudi, da imate probleme? Da SOVA nadzoruje vaše tožilce. Pa recimo bivši udbovec, sodnik mariborski vrhovni, okrožni, se opravičujem. Sem ga že večkrat imenoval, sodeloval celo pri eni neuspešni likvidaciji političnega nasprotnika, pa je danes še okrožni sodnik. To je vse skupaj, to je to, to je crčme de la crčme. To je crčme de la crčme.   (nadaljevanje) Torej, pričakoval bi – bom zaključil, ker vidim, da ste zelo nervozni, ampak pričakoval bi, da bo poročilo za leto 2019, da bo nekoliko drugačno. Da bo evropsko, da bo tu sedelo nekaj novih obrazov, nekaj mlajših pravnikov, ki so se mogoče izobraževali malo v tujini, ki ne bodo govorili, da so veseli, če pride ena stranka in se ne bodo izkazali. Imajo svojo politično usmerjenost, vsak jo ima, nekateri pravijo, da jo celo prenesejo s materinim mlekom – o tem ni nobenega problema, ampak, ko je sedelo tu nekaj kolegov, ki niso obremenjeni s SDV, pa niso obremenjeni z bivšo nekdanjo totalitarno državo, pa z nekimi – lahko bi rekel z nekim vrednostnim sistemom, ki ne sodi v demokratično državo in v 21. stoletje. In tudi vi kolegi veste, tudi vi boste imeli, pa vaši starši, pa vaši otroci bodo imeli manjše pokojnine, če boste vsaj delno se strinjali z mano, pa boste teh 3, 5 milijarde poskušali usmeriti, da jih skupaj odkrijemo kam so poniknile. V katere davčne oaze, na katere račune, na katerih jahtah zdaj nekateri dobavitelji v zdravstvu ali pa banksterji gostijo nekatere politike v Primorju, Dalmaciji. Zdaj v poletnih mesecih si boste lahko to pogledali in tako naprej. Tu je crčme de la crčme, zaradi tega, če bomo to odkrili in če bomo generalnemu državnemu tožilcu morda pomagali s kadri, ki so neobremenjeni, da bomo pridodali še nekaj kadrov, da bo lažje delal z neko drugo ekipo, potem morda bomo vsaj polovico od tega denarja, ki letno ponikne posredno iz našega proračuna, pri različnih proračunskih porabnikih, nekako bo ostalo seveda v sistemu in bo potem morda ostalo več za pokojnine, več bo ostalo za tiste recimo kmečke pokojnine, ki so 200 evrov, pa za vaše otroke, pa za tiste mlajše bolnike, pa starejše bolnike, pa manj bo vrst pri 35 stopinjah, pa mora bo kakšna zdravstvena bolnišnica si vsaj lahko privoščila klimatsko napravo, če že ne kaj ostalega in glejte, tukaj se začne delovanje neke države, nekega sistema in neke pravičnosti. In sovražni govor, o katerem govorite, za katerega se je zahodni civilizacijski krog boril skoraj tisočletje, zaradi česar so ljudje nekoč goreli na grmadah in vse ostalo. Če ste si malo zgodovine prava pogledali, potem boste ugotovili, da sovražni govor in da je ta meja izredno tanka in tu se moram strinjati z neko smerjo vrhovnih državnih tožilcev, da je nad tem še vseeno, tudi nad Ustavnim sodiščem še neko sodišče, ki se imenuje Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in da kakorkoli bi mi to želeli na veliko priganjati, bi te sodbe dobili hitro v povratni smeri nazaj in hitro bi šli v popravo nekaterih krivic.  Tako da, jaz mislim, da sovražni govor ni tako veliki problem v Sloveniji. Da je vseeno svoboda govora ena izmed temeljnih pravic vsakega posameznika, institucije in zaradi svobode govora deluje tudi svoboda tistih parlamentarnih – ponavljam, parlamentarnih orožij. In zaradi tega obstaja neko ravnovesje v resnih demokracijah, med levico, med desnico, med resnico, med lažjo in te zadeve, ta »balance«, ta »check and balances« v nekih državah deluje in kjer demokracija deluje, tam seveda ljudje živijo boljše, živijo lažje, živijo predvsem svobodno, svobodno izražajo svojo voljo in svobodno se tudi ne nazadnje, resno se preganjajo pa tisti, ki odpeljejo iz države, torej iz vsakoletnega slovenskega proračuna, 3, 5 milijarde evrov. Najlepša hvala.
Hvala tudi vam. Postopkovno, gospod Möderndorfer.
Mene osebno ne zanima razprava in se tudi v samo razpravo ne bom zdaj vtikal, ampak med to razpravo, predsednica se velikokrat pojavijo zmote ali pa neke načrtne laži in na to je treba opozarjati. To se snema in to je javno dostopno vsem gledalcem in na koncu bodo mislili glede na to, da to gledajo po televiziji in da gledajo to v Državnem zboru, da je to celo res.  Preplačane žilne opornice za 100 milijonov delite s 471, pa boste videli, koliko žilnih opornic je. Lepo vas prosim, nehajmo govoriti neumnosti, ker to pomeni, da pri nas praktično vsak Slovenec ima žilno opornico vgrajeno. Dajte poslušati kaj govorijo posamezniki in dajte opozoriti. Malo verodostojnosti pa moramo imeti v Državnem zboru. Poročilo preiskovalne komisije govori o preplačanih sto milijonov na podlagi 20 tisoč različnih artiklov. Veste, to je pa čisto nekaj drugega. Dajmo malo verodostojnosti. Prosim predsednica, opozorite razpravljavce, da naj navedejo podatek kje citirajo te številke.
Hvala lepa. Jaz sem prepričana, da gledalci, ki spremljajo današnjo sejo znajo ločiti zrnje od plev, tudi kar se tiče podatkov. O tem sem prepričana.  Proceduralno, gospod Breznik? Izvolite.
Tudi vi opozorite kolega Möderndorferja, to je tipičen njegov klasičen način zavajanja. Seveda je preiskovalna komisija kolegice Jelke Godec seveda ni mogla preiskovati obdobja samostojne slovenske države, ampak določeno obdobje. V tem določenem obdobju je ta podatek, ki ste ga vi povedali, kolega Möderndorfer, častnik Finance je razkril, mislim da predem smo sploh začeli, kar je bilo prvič objavljeno, da v tem obdobju, govorimo 15, 20-ih let je bilo točno več kot sto milijonov preplačanih žilnih opornic, točno ta številka. Samo žilnih opornic plus vse ostalo. Jasno pa je, da preiskovalna komisija tega ni mogla ugotoviti za / nerazumljivo/ kolega Möderndorfer, to dobro veste, sami vodite eno komisijo, ker ste omejeni na določen rok in na določeno obdobje. To je pa ta resnica o kateri se morava strinjati. Zato bi prosil, da ga tudi opozorite.
Hvala lepa. Zaključujem obravnavo in ugotavljam, da se je… Aha, sem hotela ker zaključiti… Dajem besedo generalnemu državnemu tožilcu gospodu Šketi. Izvolite.
Drago Šketa
Poskušal bom odgovoriti vsem na kratko, ker je bilo kar precej vprašanj postavljenih. Mislim, da si poslanci zaslužijo tudi odgovore na njihova vprašanja iz tega spoštovanja tudi do njih. Kolikor bom lahko, bom na hitro odgovoril.  Pa bom začel z gospodom Bakovićem, ki mi je postavil vprašanje kot prvi. Kar se tiče kadrovskih težav skupnega kadrovskega načrta v letošnjem letu sem svoj dopis naslovil na samega ministra za finance, da bi se tožilstvo izvzelo iz skupnih kadrovskih načrtov po zakonu, torej po ZIPRO, torej zakon o izvrševanju proračuna, kjer je bilo šest ljudi odobreno zaposlenih in teh šest ljudi ni samo tožilcev. Mislim da sta bila samo dva tožilca, ki sta bila predodeljena na specializirano, vse ostalo so javni uslužbenci. Mi predlagamo kvote oziroma drugačen način reševanja zaposlovanja v državnem tožilstvu. Po drugi strani denar je, hkrati pa je prepoved zaposlovanja v tej obliki kot je dovoljeno do tistega 1 % na vse zaposlene, torej 212 tožilcev plus še tisti ostali okoli 600 zaposlenih na državnih tožilstvih in ta odstotek pride na 6 ljudi. Upam, da se bom srečal tudi z ministrom za finance, kajti že v lanskem letu sem tudi poskušal doseči to, da poskušamo te kvote spremeniti.  Kar se tiče tudi teh kadrovskih težav, ki se vežejo tudi na en del vprašanja gospe Kociprove, smo hvaležni za tistih 30 mest, ki smo jih dobili v letu 2015, da smo lahko popolnili specializirano državno tožilstvo. In če tega ni bilo prej tega ukrepa v zadnjih 20, 25. letih ni bilo na specializiranem državnem tožilstvu, ki je bilo zadnje oblikovano na Balkanu, je bilo izključno zaposlenih samo 9 tožilcev, ki ne bi mogli obvladovati takšnega/ nerazumljivo/ pripada in tako velikih procesov. Sedaj jih je 29. Seveda se tudi zahvaljujemo za tista dodatna mesta in finance.  Kar se tiče umikov predlogov za kazenski pregon, poglejte, pretežno umiki izhajajo iz trgovskih tatvin in tatvin goriva na bencinskih črpalkah pretežno, bomo rekli ker 90 %. In če je umik mora biti zavrženje. Lahko spremenimo Zakon o kazenskem postopku, ampak tožilstvo mora obravnavati tudi umik, četudi se ta umik z žigom obravnava. Posamezna državna tožilstva imajo tudi umik, ker ni vsebinske odločitve, ampak so tudi zajeta v to bagatelno reševanje kazenskih zadev.  Potem je bilo nekaj glede, če sem vas prav razumel, v zvezi s kadrovskimi zadevami, nadaljevanju in pa obdelovanje okrožnih državnih tožilstev in pa če je bilo v zvezi s poročanjem… Ne. Potem je bilo to drugo…  Potem gospe Meiri Hot poslanki spoštovani, o Ekriu bomo tudi še slišali, samo odgovarjamo, smo seznanjeni, dali smo obširne pripombe, večji del jih ni bilo upoštevano. Državno tožilstvo obravnava kaznivo dejanje, na več vprašanj odgovarjam, kaznivo dejanje javnega spodbujanja in sovraštva vnesel v sovražni govor, zato tudi sovražnega govora ne more biti v politiki pregona, ker ni kaznivo dejanje. V politiki pregona so lahko samo kazniva dejanja i v te primeru je 297. člen vključen, pričakujemo od predlagateljev tudi od poslanskih skupin kot predlagateljev zakonov, eden izmed takšnih je že v pripravi kolikor mi je znano, Zakon o medijih, pogrešamo pa celovito ureditev, čeprav je veliko nasprotnikov na drugi strani Zakona zoper javni red in mir. Sam osebno se ne strinjam, da splet ni javni prostor in prekrškovnih postopkov imamo nič v Sloveniji. Ker me je nekdo spraševal tudi v okviru EKRI-ja zakaj jih je pa v Avstriji 600 ali koliko, ker tam tudi sodišča prekrškovna sodijo, sem rekel, da s tem podatkom nisem seznanjen in tudi nimamo podatka, nihče ni vprašal koliko je teh zadev in ni, vsi se sklicujejo samo na kazniva dejanja, ki so težja po svoji obliki. Kazniva dejanja v primerjavi z Nemčijo, kot je bilo prej primerjalno, opis ni enak, opis sem tudi EKRI-ju predložil, tudi večjim skupinam, tudi lahko poslanskih skupinam pošljemo, opis tam je tudi poskus kaznivo dejanje tudi obveščam, torej tudi seznanjanje mladoletnikov, tudi določene oblike so tako, da opisa sploh niti nista primerljivo identična. V zvezni Republiki Nemčiji, kot izhaja iz ene izmed sej Vrhovnega državnega tožilstva, kjer je bil tudi povabljen mislim, da dr. Ambrož, v Republiki Nemčiji, kaznivih dejanj in sovražnega govora katera šteje 80 milijonov je 197, v Republiki Sloveniji pa 6 samo tako, ampak to so samo številčni podatki. Moja želja glede na to, da gre za stališče Vrhovnega državnega tožilstva, katerega sem samo član, gre za kolegijsko mnenje, poskušamo pridobiti kar je tukaj zelo pomembno izostalo in spregledano, odloča se o enem pomembnem vprašanju zoper eno izmed oprostilnih sodb, ki jih bila edina sodna praksa v Republiki Sloveniji / nerazumljivo/ se je vse sklicevalo, ena sodba višjega sodišča v Ljubljani, smo v lanskem letu vložili zahtevo za varstvo zakonitosti. In iz te sodbe oziroma iz tega mnenja ali pa odločitve sodišča Vrhovnega bo gradilo tožilstvo tudi vse nadaljnje postopke takšne kot so. Stališča, ki so bila trikrat sprejeta in obstaja takšna kot so so za enkrat v okviru kolegijskega dela. Kar se tiče gospoda poslanca gospod Möderndorferja je bilo več, prvo vprašanje je bilo glede tega, da so neke pomanjkljivosti oziroma kar se tiče vsaj letnega poročila. V letošnjem letnem poročilu so dodani analitični del in pa opredelitev do letnih programov /nerazumljivo/. To smo v bistvu naredili, to tudi državnotožilski svet ugotavlja, mi širimo. Še bi želel glede samega poročila pojasniti kako je v tujini, moja želja, pravilnik je takšen kot je, je bilo tudi prej eno izmed vprašanj, mislim, da bo še do konca tega meseca se obravnavalo na Vrhovnem državnem tožilstvu in bo predlog spremembe pravilnika predložen Ministrstvu za pravosodje, izključno iz tega dejstva, ker sam sem osebno mnenja, da so ta poročila preširoka in tudi niso potrebna vsa za javnost, saj statistične podatke javnost že ima, da ne rabim, tako kot je gospod Möderndorfer dejal, da nimamo bralnih vaj tukaj pa ponazarjamo neke številke pa se ponavljamo, ker smo toliko transparentni postali, da vsi ti podatki že analitično so dostopni tudi na javnem spletu, bi pa želeli poudariti, da so neke analize potrebne samo zaradi notranjega delovanja, notranje organizacije in ne toliko kot za vas poslance, po drugi strani pa se strinjam, da bom pa med politiko pregona oziroma med poročanje tudi do nezakonite migracije, ker moramo slediti sodobnim trendom, v lanskem letu je bil dvig porasta, odgovarjam gospodu Kalohu, razlika med nezakonitim sprovajanjem in ilegalnimi prehodi čez državno mejo, ilegalni prehod ni kaznivo dejanje, sprovajanje pa je, zato je ta diskrepanca med 51 in 1600 kar se tiče tega. neke oblike, ki so zanimive tudi sovražni govor ostaja gor med prioritetami te oblike v okviru delovnih skupin. Zavedamo se in tudi moja odgovornost je in se zavedam tega, z veliko skrbnostjo in resnostjo, zaradi tega smo tudi v tabelo, ki jo imate notri v letnem poročilu ne samo dali za 2018, ampak smo dali od 2008 statistično gibanje, da transparentno pokažemo. V letu 2012-2013, kjer vidite tudi številke so malo drugačne, ker se je način računalniške obdelave podatkov drugače zajemal in je bil prenos migracij iz enega računalniškega sistema v drugi računalniški sistem in pa dopuščamo, da je bilo tudi zaradi protestov, leta 2012 in 2013, je bilo obilo protestov in so se obravnavala pač kazniva dejanja tako kot so se, ker so pač eskalirala. Tam se vsekakor zavezujemo, v nadaljevanju potem tudi gospod Ferlinc glede EKRI-ja.  Kar se tiče zakonodajnih, izboljšanje pogojev, na vprašanje gospoda Möderndorferja in tudi posameznih. Ja. pričakujem, morebiti tako kot sem že dejal, Zakon o javnem redu in mir, Zakon o medijih. Naj se sprejmeta tudi in naj se tudi preganja, samo da ne bo vsa teža na državnem tožilstvu, pa tudi odgovarjamo. Potrebno je tudi. Zakaj zdaj javni red in mir? Sovražni govor, ki ni kaznivo dejanje, koliko imamo športnih prireditev, kjer so sovražne besede, kjer ne prihaja do prekinitev športnih igrišč, kjer se eskalira, skandira, karkoli. Imeli smo en primer v Mariboru, ki je že pravnomočen, ki se je nanašalo na bosanske državljane, / nerazumljivo/, Žiča, Srebrenica, so bili pravnomočno obsojeni, smo obvestili tudi bosansko veleposlaništvo, ampak takšnih eskalacij na športnih prireditvah, zavez vseh nas in družbe je, da izkoreninimo sovražni govor, po drugi strani pa damo svobodi govora tudi določeno širino, ampak da ne preide tiste meje, ki je dovoljena.  Kar se nanaša na vprašanja… potreben zakonske spremembe. Da. Določen sovražni govor se nahaja v, določene sovražne oblike govora se nahaja, so subsumirana v drugih kaznivih dejanjih, lahko tudi ogrožanje varnosti, ampak tožilstvo ne vodi teh evidenc. V nekih besedah izrečenih, ki pomenijo napad na posameznikov samo pri ogrožanju varnosti in se skrivajo pod drugimi kaznivimi dejanji, zajem podatkov pa ni takšen, da bi ga lahko izluščili, ker tudi ne zajemamo podatkov po spolu, narodnosti in pa tem, ker ne smemo, ker pomeni to diskriminatorni kazalnik za vse posamezne ali pa posameznika.  Kar se tiče na vprašanje gospoda Kaloha. Glede pravilnika sem že odgovoril, da bo šel in je stvar ministrstva in tudi poskušam zaobseči. Poglejte, govorim sem z različnimi generalnimi državnimi tožilci, na kakšen način poteka poročanje v tujini. Avstrija. 30 strani, pa še tisto na zahtevo Državnega zbora, v kolikor ne, gre samo Ministrstvo za pravosodje, preostali del je samo bistvo statističen, s katerim lahko razpolagajo tudi državljani na spletu.  Kar se tiče umikov, sem že odgovoril. Isto kot gospodu Bakoviču. So pač predlogi in predlogi so kot takšni. Bagatela je kot takšna in po ZKP jo obravnavamo. 169. člen, obvestilo vodjem, ste tudi izpostavili. Zavrženi nadzor nad delom strokovnih državnih tožilcev, katere imajo vodje. Vodje so sprejeli svoja notranja navodila v katerih primerih za katera kazniva dejanja, ker to je v pristojnosti vodij državnih tožilstev, bodo dajali svoj sopodpis pri zavrženih umikih obtoževanja, da se strinja s tem. In seveda, vsi imajo svoja navodila in tam je nadzor vodij, tudi nad zavrženjem, tako da tudi en del kontrolinga je tam, sicer pa, kot ste videli, tudi iz oddelka za nadzor, je bilo tudi povečano število strokovnih prijav in tudi nekoliko večji v primerjavi kot ste prej ugotovili, med 2017 in 2018, ampak del je pa bilo deloma ugodenih, v polovici primerov, tako da v tistih primerih so državni tožilci tudi upoštevali napotila pregledovalcev oziroma postopali, kot je bilo ugotovljeno.  Kar se tiče… prepoved… Ja, glede imenovanj vrhovnih državnih tožilcev. Je v pristojnosti Državnotožilskega sveta. Ne bi se želel spuščati v dve vprašanji zakaj, kdo, kaj je napredoval. Posamezniki napredujejo v skladu s tem in ne bi želel, da bi se tukaj izvajala nekakšna vrsta lustracije zoper posamezne moje kolege, ker ta ni umestna, ker potem bomo se umestili nekam drugam. Kolegi na Vrhovnem državnem tožilstvu na Državnih tožilstvih so izbrani s strani Državnotožilskega sveta po zelo strokovnih merilih in po dolgotrajnih postopkih, ki obsegajo različno vrsto stopenj, od ugovorov do pritožb do podajanja mnenj do upravnih sporov, tako da je umeščanje vseh kolegov, ki kandidirajo na postopkih ob drugih kolegih, strokovno zahtevno.   (nadaljevanje) Kar se tiče gospe Maše Kociper. Strinjam se, kazalniki so nastavljeni, uspešnost, gospodarnost, ekonomičnost. So velike zadeve, kar ste izpostavili, tudi jaz se večkrat vprašam, na večjih zadevah se kaže obraz Državnega tožilstva, ne na tistih v okviru 29 tisoč, lahko pa na preostalih 83 zadevah. In vsa luč je usmerjena, hipotetično, v tistih 83 zadev, govorim karikirano. Seveda, ugled Državnega tožilstva je tam nekje na nivoju ugleda sodišč, zelo nizek v naši državi. Sami smo odgovorni za to tudi s svojim delom in tudi s svojim strokovnim delom. Sam poskušam v okviru strokovnih usklajevanj in tudi strokovnih usmeritev in zbira sodne prakse prispevati k strokovnemu delu državnih tožilcev. Vendar ne gre mimo dejstva, da so državni tožilci, tako kot sodniki, samostojni in neodvisni pri svojem delu. Tako tudi če pride, kot sem prej dejal, do strokovnih napak, lahko imamo to možnost v tistem delu, kjer je možnost še reakcije državnega tožilca, po pregledu, da je naredil strokovno napako, da to strokovno napako popravi.  Danes je bilo veliko govora tudi o velikem številu odprtih postopkov. Kot generalni državni tožilec zaradi etike in distance ne govorim o odprtih primerih. Ti odprti primeri so tako ali drugače, ali pa posameznih državnih tožilcev, ki jih obravnavajo, vendar ne gre mimo dejstva, da državni tožilci smo vsi kot posamično dokaj imensko na tnalu, vsaj tu nas ali pa jih sedi nekaj, ki so vedno na tnalu, pa še kje drugje tudi so ves čas na tnalu. Pri državnem tožilcu, če je razveljavljena sodba ali pa je na prvi stopnji, je to etiketa, ne vem, za ne dobro delo ali dobro delo, ki se pač upošteva pri oceni tožilske službe. Na drugi strani, če je pa sodniku razveljavljena sodba, drugostopenjska ali pa tretjestopenjska, pa se ne vodi evidence, kolikokrat je bilo kateremu sodniku razveljavljeno na prvi ali drugi stopnji, teh podatkov nimamo državni tožilci. Pa bi se bilo treba tudi vprašati, kaj naredijo, ali višja sodišča večkrat vzamejo, če vidijo, da prvostopenjski sodnik - to je bil eden izmed predlogov, mislim, da tudi ZKPN -, da sami vzamejo v obravnavo na drugi stopnji in zaključijo zadevo, da prispeva k višjemu nivoju strokovnosti dela in odločitve sodišč. Pri posameznikih tudi, da imajo večje število zadev, da je na sodiščih toliko zadev padlo, ampak v enem izmed primerov so izpostavili 23 primerov ali nekaj takega, ampak ne, mislim, da v 23 primerih je tožilstvo zavrglo kazenske zadeve, v treh odstopilo, sedem zadev je bilo obtoženo. In ta podatek, kot je že prej eden izmed poslancev poudaril, moramo pravilne podatke prikazovati, ne smemo operirati z drugimi podatki, kajti ni bilo 23 različnih glavnih obravnav v eni izmed zadev; pa ne bom izpostavljal, v kateri.  Strinjam se glede nosilcev obtožb, na vprašanje gospe Kociper. Poglejte, tudi v lanskem letu sem poudaril, en sodnik razpiše osem glavnih obravnav od osem različnih državnih tožilcev. Mi imamo »numerus clausus« državnih tožilcev, ki so sočasno pri več državnih. Pri težjih zadevah je ta udeležba mogoča, pri ostalih, srednje težjih ali pa manjših, pa ni mogoča, ker ne moremo razpršiti tožilcev, ker že zdaj težko zagotavljamo v kadrovski strukturi udeležbo na glavnih obravnavah. Morate vedeti, državni tožilec je »all in one«, bi rekli, multipraktik. Hkrati dežura, isto kot preiskovalni sodnik, hkrati je na glavni obravnavi, po drugi strani pa še piše pritožbe za višje sodišče. V bistvu je ena oseba v enem /?!/. In težko zagotavljamo vse strukturne oblike. V zadnjem času vsi državni tožilci tudi dežurajo, eni tudi tako, da so na glavnih obravnavah, pa hkrati dežurajo. In si ne predstavljam, da je nujno treba iti na ogled, pa hkrati dežurati, ker jih je na nekem tožilstvu samo štiri ali pet, pa še ti so vsi na glavnih obravnavah. Zato je ta kadrovska stiska. In zaradi objektivnega poročanja smo dali tudi primerjalno analizo v članicah Evropske unije. Kajti prej je bila kritika, da smo dobili, pa kljub temu obvladujemo, pa da vseeno se pritožujemo, da nas je malo. To ugotavlja Državnotožilski svet in tudi mi ugotavljamo. To so dejstva, to so številke, brez katerih ne moremo. Državni tožilci smo od leta 2012 prevzeli za 60 % več opravil.   (nadaljevanje) Po novem, ne vem, eni so pobude oziroma predlogi za hišne preiskave, predlogi za podaljšanje začasnih zavarovanj, prikriti preiskovalni ukrepi, ki so se že prej pisali. In ta opravila nikjer niso zapisana, zajemajo pa daljšo, obsežno zadevo. Samo v enem izmed korupcijskih primerov je bilo 350 strani, pa so si štiri sodišča podajala, kdo bo, samo ena hišna preiskava. Po drugi strani tudi, kar se tiče vseh teh opravil, državni tožilci izgubijo časovnice, ki so nam določene. Še nekaj, velikokrat se je pojavilo, državni tožilci so počasni ali pa da prekoračujejo neke časovne okvire. Državno tožilstvo smo edini, ki imamo 90-dnevni rok. In zdaj bom odgovoril na tisto vprašanje, zakaj dolgotrajnost v nekaterih primerih. Poglejte, dobimo s strani policije, da bodo pristopili k reševanju šele čez tri, štiri ali šest mesecev, da bodo začeli obdelovati zadevo; to je tisti bruto čas, ki smo ga zajeli v tisto leto. In, seveda, državni tožilec ne more drugače, kot da počaka na organ odkrivanja, policijo, tistega, ki mu odkriva, da mu pripelje na mizo ovadbo, poročilo ali karkoli je. In to so tisti okviri, ki so potrebni.  Kar se tiče ZOPNI-ja, je bilo odgovorjeno, kolegica lahko odgovori. ZOPNI je čista napaka zakonodajalca in tu Državno tožilstvo s tem nima ničesar. Zakaj ni bil javni interes razložen, zakaj ni bila možna retroaktivnost, to ni vprašanje za Državno tožilstvo, ampak za zakonodajalca. Mi smo pri tem zakonu podali kot tožilci neke predloge za spremembe, tudi z znižanje finančnega okvira, s 50 tisoč, mislim, da celo na 5 tisoč, da bi bil ta finančni limit. Žal se je pač divja privatizacija pokrila, ne morem drugače reči, z odločbo Ustavnega sodišča, tako od leta 2012 v bistvu ne moremo ničesar odkrivati, tudi ne zasegati premoženja po Zakonu o premoženju nezakonitega izvora.  Blazne probleme imamo tudi pri ocenjevanju teh škod. Tudi kolegica je prej govorila o specializiranem tožilstvu, oddelku za bančno kriminaliteto, iz Nove Slovenije, Iva Dimic, je v bistvu govorila tudi o tem oddelku, ta oddelek da ali ne. Jaz kot generalni državni tožilec še vedno zastopam eno stališče - mi imamo samo štiri oddelke na sodiščih, ki se ukvarjajo s to organizirano kriminaliteto. Še vedno sem mnenja, da bi bilo potrebno specializirano sodišče, in specializirano sodišče ne za posamezna kazniva dejanja, ampak specializirano sodišče. Poglejte, policija se je organizirala v slovenski FBI, Nacionalni preiskovalni urad, tožilstvo se je organiziralo v Specializirano državno tožilstvo. Na drugi strani sodišča nimamo. Tudi na Balkanu pretežno, vse države imajo specializirana sodišča. Zdaj, koliko so kvalitativne te odločitve in na kakšen način, v kakšnem številu. Zato so tudi zaostanki teh imenovanih X zadev največji, najtežjih zadev. Seveda je zdaj šel predlog zakona v tej smeri, da bi posamezne zadeve na okrožja odstopali. Mi smo se strinjali samo za nove zadeve, za starejše ne, da naj sodijo v te zadeve, ampak potem bodo specializirani državni tožilci ne samo sedeli na oddelkih specializiranih sodišč, ampak tudi na okrožnih sodiščih pri klasičnih sodnikih, tiste zadeve, za katere bodo odločili, da gredo nazaj na okrožja. Takšna rešitev je bila, če bi bila kompromisna odločitev, ampak imamo teh zadev dosti.  Kar se tiče vprašanj gospe Maurovič. Sprejeli smo rešitve za hitrejše reševanje zadev, »fast trecki« so, sploh pri ilegalnih migracijah. Moram pa reči, da je čez državne meje blazen pritisk, to kazalniki tudi kažejo, ne samo na policijo, ne samo na državljane v določenih oblikah, ampak na takšen način tudi na dežurno službo državnih tožilstev, kjer je opazen porast. Mi smo imeli samo na Vrhovnem državnem tožilstvu že v lanskem letu in v letošnjem letu, mislim, da dva ali tri posvete glede enotne kaznovalne politike, torej restriktivne kaznovalne politike, od višine zapornih kazni, izgona tujcev iz države in tudi izrekanja denarnih kazni, zaradi tega, da poskušamo tudi z našo kaznovalno politiko prispevati k temu.  Kar se tiče vprašanja informacijskega,  (nadaljevanje) državno tožilstvo ima organiziran in se popolnjuje, informacijski oddelek, ki obvladuje analitično obdelavo in lahko rečem, vse pohvale tudi ministrstvu, ki zagotavlja res, v zadnjem letu, informacijske tehnologijo, tako da smo lahko napredni, je pa res problematična prostorska ureditev, samo da vam povem karikirano: posamezni specializirani državni tožilci, ta trenutek sedijo verjetno pri 30 stopinj, tudi po dva skupaj. To moramo uredit, ker tega ni nikjer. Bil sem tudi v Makedoniji, v Srbiji, na Hrvaškem ali pa na severu ali pa še južneje ali pa na vzhodno ali pa zahodno – videl sem boljše pogoje dela. Res, ministrstvo je pristopilo k temu, iščemo nadomestne prostore, tudi tako, da bi Vrhovno tožilstvo šlo iz svojih prostorov, tudi ena izmed opcij, pa da bi popolnili tudi oddelek za posebne, pridružili oddelek za preiskovanje posebnih pooblastil za policiste in pa specializiran, v en prostor.  Kar se tiče spoštovane poslanke Tine Heferle – časovne komponente. Časovne komponente imajo tudi sodišča, tudi so določena zavrženja, posamezna odstopanja navzgor, sploh kot ugotavljate pri okrožnih, to je tisti bruto čas, ki mi govorimo in mi na bruto čas nimamo vpliva, ker si tudi od drugih deležnikov odvisen. Mi poskušamo po drugi strani razumet tudi policijo, ki je tudi v kadrovskih omejitvah in krogih, da nam dostavlja neke zadeve na državna tožilstva in seveda, mi bi si želeli, da dobimo čim prej na mizo tudi določene zadeve, da lahko o njih odločamo. Zakaj je neodvisnost državnih tožilcev tako pomembna in tiste zadeve, kot poudarjamo, tudi skupaj z sodniki? Mi bomo dostavljali, seveda, sodišča bodo sodila samo toliko zadev, kolikor mu jih bomo mi dostavili, paritetnih in tudi tistih, ki bodo učinkovito prispevale k temu, da bomo čim prej, sploh v teh težjih zadevah dobili, tudi, bomo rekli, izboljšano podobo v javnosti in tudi pripeljali do konca. Naša procesna zakonodaja, ne moremo mimo tega, je, pač za veliko / nerazumljivo/ in mislim, da se tudi sami, s pravniških rokov prihajate in veste kazensko procesno zakonodaja, kako je pri nas urejena, od prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so vzorčen primer v Svetu Evrope, med oseminštiridesetimi državami, kako morajo biti s kavtelami urejene, ampak, med pogovorom tudi z ostalimi kolegi iz tujine, pri večjih procesih, kot ste enega iz med prej omenili oziroma, kolegica, pri večjih procesih, kjer je večje število udeleženo, se poslužujejo vsakih posameznih procesnih možnosti in tisti / nerazumljivo/ in gre in to zavlačuje postopke, da trajajo dalj časa in kljub temu so tudi, kot ste izpostavili posamezne primere, na vrhovnih ali pa na višjih stopnjah razveljavljeni, vrnjeni v ponovna sojenja. Vse to je tudi moja želja, da bi se ti procesi tudi hitreje zaključili, tudi zaradi »obdolženja«, ker ni prijetno biti, tudi kot obdolženec, pa čeprav smo na drugi strani in tudi nam ni v interesu, čim prej, ne da je 3 ali 5 ali 7 let nekdo v postopku in se vrti in je v negotovosti, po pravnomočnosti odločitve. Ugotavljamo, kot ste videli, število zapornikov se povečuje, ker, hkrati je povezano tudi število zapornikov v notranjih nastanitvah. Sicer je služba za probacijo tukaj tudi vključena z novim zakonom. Kar se pa tiče še posameznih vprašanj, ki so bila na bančno kriminaliteta, pa na / nerazumljivo/ pa lahko dam, predam, tudi besedo, če bo dovolj časa za razpravo in če je želja, tudi gospodu Ferlincu, pa gospodu Kozini, pa še komu izmed nas, glede na to, da še ima specializirano državno tožilstvo, da poda poročilo, pa oddelek za preiskovanje posebnih potrdil. Hvala.
Hvala lepa za vaše odgovore. Seveda bom dala besedo gospodu Ferlincu, vendar bi samo v opozorilo povedala, da danes moramo dvorano zapustit 10 do 13. Ure, se pravi 10 do enih, ah do dveh, se opravičujem, 13.50 no, tako da, dajmo v kakšnem okvirju smo. / oglašanje iz dvorane/ ali bomo prekinili sejo ja, pa bomo nadaljevali nekje jeseni, verjetno. Gospa ministrica je želela besedo pred gospodom Ferlincem ali…? Gospod Ferlinc, imate besedo, izvolite.
Andrej Ferlinc
Hvala lepa. Jaz bi, spoštovana gospa predsednica, spoštovani vsi poslanci, rad bi se dotaknil nekaj opomb v zvezi s temi vprašanji, v zvezi z nekaj mojimi mislimi, predvsem pa na področju sovražnega govora. Vprašanje je bilo, če naj bi bil kakšen dodaten zakon sprejet. Ne bom s tem začel, bom začel v bistvu s stanjem kulture v naši družbi, kajti vedeti moramo, in pri tem je potrebno začeti, da sovražni govor jemlje dostojanstvo človeku, ki ga uporablja in tistemu, ki mu je namenjen. In tu se vse skupaj začne. Tako kot je rekel generalni državni tožilec je potem ultima ratio pregon kot zadnje sredstvo. Rad bi povedal, da je zadeva vendarle malo bolj optimistična. Nekaj bom ponovi. Ta komparacija z Nemčijo ugotavlja, da je pri nas glede na odstotke prebivalcev enako število primerov že uspešno rešenih in nekaj ukrepov bi rad povedal. Že generalni državni tožilec je odredil strokovni pregled konkretne zadeve. Potem je bila zoper sodbo vložena zahteva za varstvo zakonitosti, kar smo slišali. Torej, če je tu pri EKRI je bilo to pravno stališče predmet neke posebne obravnave mora reči, da je bila ustanovljena delovna skupina državnih tožilcev, ki se poglobljeno, in ravno včeraj smo se s tem ukvarjali, ukvarja s temi vprašanji. Mi smo že na začetku pogledali mednarodno prakso na tem področju. Podrobno smo se ukvarjali z vprašanji, torej s sodbami mednarodnega sodišča evropskega sodišča, recimo, s primeri islam, Out of Britain, Protect the British People, ko je sodišče ocenilo, da neke celotne verske skupine ni mogoče povezati s terorističnimi napadi. … /nerazumljivo/ proti Belgiji, Lepen proti Franciji, Weiderland in drugi priti Švedski, Delfi proti Estoniji. To so samo nekateri izmed teh primerov, ki smo jih natančno analizirali in smo res videli, da se pravzaprav, ampak v okviru tudi prekrškovnega prava se ti primeri lahko odvijajo ustrezno. Seveda Vrhovno državno tožilstvo v tem primeru je sprejelo EKRI poročilo kot pripomoček tožilcem pri reševanju konkretnih zadev, ki nima obveznega učinka, saj so tožilci pri svojem delu popolnoma samostojni. To je res, vendar se trudimo, da bi sprejeli nekaj s sodišča, da bi bili pri tem uspešni. Jaz bi tudi rad poudaril, da je pokazala praksa pri uporabi inkriminacije kaznivega dejanja, da bi se tam pač morala postopoma izoblikovati merila. In mi nismo videli neke tragične situacije v zvezi s tem pravnim mnenjem, ki ni bilo spremenjeno, ker smo ugotovili, da bi tudi v okviru že sprejetega mnenja pravzaprav z neko ustrezno razlago, katero pričakujemo tudi od Vrhovnega sodišča, lahko dovolj selektivno, pa hkrati učinkovito porabljali tudi to inkriminacijo po 297. členu. Če pa bi bila ustrezna pravna ureditev tudi v okviri kaznovalnega prava in glede prekrškov bi lahko hitro kaznovalni sistem reagiral na take stvari, ki so bile že omenjene, da se že na neki nogometni tekmi kot tudi na hrvaškem, ko so zelo hitro reagirali z visokimi denarnimi globami na takšne pojave. To je glede tega in EKRI-a.  Jaz bi samo še, vprašanje je bilo tudi, kako izboljšati sistem, da bi, recimo, te velike zadeve se rešile. Jaz moram najprej povedati to, kar se mi zdi, da je v poročilu pozitivno, da so analize glede bančnega kriminala podrobno, ne bom se spuščal v vsebino, da so korupcijska dejanja, da smo tudi, recimo, tudi obravnavana v poročilu na področju zdravstva, ko so bile vložene obtožnice, tudi mi, recimo, je bil delno obsojen, da so bili tudi posamezni gospodarstveniki prav v zadnjem času potrjeni tudi na Vrhovem sodišču in tako naprej, da se tožilstvo vedno približuje nekemu določenemu cilju, s tem pač moramo tudi mi sami živeti, da se približuješ nekemu cilju, ki ga pač nikoli ne dosežeš, nikoli ne moreš biti popolnoma zadovoljen s situacijo, vendar toliko kolikor je bilo narejeno v letošnjem letu se mi zdi, da vseeno je bilo opravljeno ogromno dela, to lahko rečem. Tisto, kar bi bilo zakonodajo za predlagati, ko je bilo to vprašanje, mislim, da bi morala zadostovati vsaj v večini primerov ena pot skozi pravosodje in da bi recimo sistem kasacije, kot je predviden v našem Zakonu o kazenskem postopku, manj pa recimo v drugih državah, bilo pravzaprav zamenjati z refarmatoričnimi pooblastili, da bi zadeva šla skozi eno pot, skozi pravosodje in se bi čim manj vračala ali pa samo v izjemnih primerih na nižje stopnje v ponovno odločanje. Tako pa imaš včasih tudi kot stranski opazovalec kakšnega postopka občutek, da se prelaga odgovornost / nerazumljivo/ se neka stvar razveljavi in se potem rešiš skrbi za nekaj časa. To pa seveda ni v našem interesu in tu bi bile možne neke dodatne rešitve. Mislim, da bi to bilo vse kar sem zdaj za enkrat želel povedati v zvezi s temi vprašanji. Mislim, da pa druge stvari so bile že povedane. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa. Zdaj bi še vprašala mogoče kar se tiče tožilcev, če bi želeli, mogoče Kozina gospod besedo. Gospa Lipovšek, izvolite, imate besedo.
Barbara Lipovšek
Vsem skupaj lep pozdrav! Nekaj stvari je bilo iznesenih glede oziroma premoženje nezakonitega izvora.
Ali lahko, nisem slišal, ne vem, kdo ste vi, kdo, kaj?
Barbara Lipovšek
Se bom predstavila. Barbara Lipovšek, vodja civilno-finančnega oddelka na specializiranem državnem tožilstvu. Glede vprašanj, ki so bila postavljena v zvezi z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Najprej, da odgovorim glede statističnih podatkov za katere je povprašal mag. Dejan Kaloh. In sicer, kar se tiče odrejenih finančnih preiskav in glede postopkov, ki so sproženi na okrožnem sodišču v Ljubljani. Torej danes je bilo skupno odrejenih 50 finančnih preiskav zoper 155 fizičnih oseb in 82 pravnih oseb. S tem, da je trenutno odprtih 10 finančnih preiskav zoper 17 fizičnih in 2 pravni osebi. Kar se pa tiče tožb pa je bilo do danes vloženih 26 tožb in pa trenutno je odprtih 8 pravdnih postopkov zoper 13 fizičnih in 3 pravne osebe. Druga stvar, ki jo mogoče želim naglasiti je ta primerjava, ki se večkrat dela s postopkom, ki velja v Republiki Sloveniji in s tistim, ki veljajo v drugih državah. Danes sta bili omenjeni Srbija, Hrvaška. Potrebno je povedati, da naša ureditev ni povsem enaka z ureditvami v teh državah. V Srbiji in Hrvaškem imajo razširjeno konfiskacijo, mi imamo kar se tiče segmenta ZOPNI civilno konfiskacijo. Torej, nikakor teh zadev ni enačiti. Tretja stvar pa je in to tudi želim povedati zelo mi je bilo všeč kar je povedala gospa Maša Kociper, ko je izpostavila, torej dejstvo vendarle tožilci dajte si pomagati sami. Zakaj? Zato, ker na segmentu ZOPNI od leta 2012 dejansko delamo samo to in zdi se mi korektno, da izpostavim kateri vsi so bili tisti, bom rekla, kreativni ukrepi, ki smo jih vendarle podvzeli v okviru Specializiranega državnega tožilstva in na nivoju celotne tožilske institucije, ob podpori seveda vrhovnega državnega tožilstva. mi smo bili v letu 2012, dejansko postavljeni pred dejstvo, ko je začel veljati zakon z 58. členi. Vse drugo, način, izvedba, formiranje finančne preiskovalne skupine, izvedba finančne preiskave, to so bile neznanke s katerimi smo se spoprijeli in na tem mestu povem, da uspešno. Zakon sam predvideva, in to je mogoče pomembno, da razumete zdaj koliko je teh finančnih preiskav, zakaj jih ni več, mi v tem delu smo tisti, ki prejmemo predlog za odreditev finančne preiskave s strani drugih institucij in o njem odločimo. Odločimo na način, da če vidimo, da so podani pogoji za odreditev finančne preiskave, to finančno preiskavo odredimo in potem speljemo. Ker na začetku, govorim, da ne bo krivično, o tistem čistem začetku, teh predlogov v letu 2012, ko je zakon začel veljati, iz drugih institucij ni bilo, je bila tista glavnina, tista iniciativa narejena na način, da smo tožilci Specializiranega državnega tožilstva in tudi nekatera druga tožilstva, pristopili k temu, da smo samo identificirali zadeve kjer lahko in menimo, da je bilo potrebno, da smo odredili finančne preiskave. Že v letu 2014, je bil v okviru Specializiranega državnega tožilstva formiran, ustanovljen civilno-finančni oddelek. Menim, da je to bila dobra odločitev. Ne nazadnje smo na ta način sprovedli in vztrajamo na neki specializaciji tožilce na tem področju, ob tem pa pripominjam, da seveda ti tožilci, ki so oziroma, ki smo v tem oddelku, poleg civilnih zadev delamo seveda še tudi kazenske zadeve. tudi znotraj vrhovnega državnega tožilstva je bilo v segmentu ZOPNI, naklonjeno več pozornosti in sicer, znotraj formirane finančne sekcije se redno vršijo srečanja predstavnikov tožilcev, različnih tožilstev, ki se ukvarjajo s segmentom ZOPNI. To je bilo doseženo na ta način, da so vse pri vsakem okrožnem državnem tožilstvu, seveda tudi Specializiranem državnem tožilstvu, formirali in bili določeni skrbniki finančnih preiskav, ki bdijo nad tem področjem, spodbujajo in pomagajo ostalih tožilcem. Samo Specializirano državno tožilstvo je dalo iniciativo in tudi ta je bila sprovedena, akceptirana, kasneje tudi dosežena z zapisom v sam zakon, da smo tožilci Specializiranega državnega tožilstva, ki smo edini tisti, ki vlagamo potem tožbe, asistenca, tako imenovana pomoč tožilcem, ki na drugih državnih tožilstvih izvajajo finančne preiskave.  Ne samo ti inštrumenti, v okviru poslovanja po ZOPNI, gre omeniti, da smo v letu 2016, da je generalni državni tožilec izdal splošna navodila o finančnih preiskavah, ki dajo temu področju poseben pomen in v letu 2017, je bil sprejet in podpisan tripartitni sporazum med institucijami na podlagi katerih je točno določeno katere informacije lahko pridobiva tožilstvo ob tem, da ugotavlja ali so podani pogoji za odreditev finančne preiskave. Zdaj, ali je to prava pot ali je to povsem zgrešena pot? O tem mislim, da je potrebno pogledati iz drugega vidika. Dejstvo je, da je premoženje nezakonitega izvora v obtoku, in da ga je potrebno zaznati in uspešno odvzeti. Ker zakon nima jasne določbe in to je bil naš predlog, mi smo na to že opozorili, glede možnosti nadomestnega odvzema, to pomeni, da se odvzame tudi premoženje,   (nadaljevanje) ki ga trenutno več nima, s tem, da se naloži deležniku oziroma stranki v postopki, da ga vrne državi. S tem mi gubimo močno orožje. Posamezniki vejo, da – vejo, ko so že enkrat v kazenskem postopku in mi imamo tule osnovo, da mora biti nek kazenski postopek v teku, normalno svoje premoženje skrivajo. Ga nimajo pod svojim imenom in tako naprej. Zato samo, bom rekla vztrajati na tem, da v naših tožbah zahtevamo obstoječe premoženje, ki je marsikdaj že obremenjeno, ki ni v celoti – niti smiselno, niti možno za odvzem, na ta način ta postopek ne bo uspešen. Menim da si je potrebno pri celotni zgodbi prizadevati za to, da ob dejstvu ugotovitve obstoja premoženja nezakonitega izvora, tožilcu obstaja in je na razpolago več možnih orodij, on pa v okviru svojega znanja, določenih specifičnosti, ki jih ima vsak postopek – to ne gre vsepovsod za enake postopke. Enkrat je premoženje v tujini, drugič je premoženje, ki je razdeljeno med več posameznikov. Naj tožilec bo tisti in naj prosto, svobodno uporabi tisto opcijo, ki mu takrat najbolj parira oziroma tam, ko oceni, da je lahko najbolj uspešen. Kaj so te možnosti? Najprej, da se fokusira na odvzem premoženja, premoženjskopravne koristi v okviru kazenskega postopka, potem v primeru, da je povezan s pranjem denarja, odvzem tega denarja, še vedno v okviru kazenskega postopka. V nadaljevanju imamo zaupni postopek in tudi obdavčitev / nerazumljivo/ premoženja v davčnem postopku. Skratka, da ti postopki se ne bi nadaljevali ali pa, da ni na njih vztrajati, izhaja, da je to zmotno prepričanje tudi iz tega, da vsa zadnja priporočila in najboljše prakse, ki jih objavlja Eurojust, gredo ravno v tem, ampak tu bo potrebno še nadgraditi te zadeve z ustanavljanjem skupnih preiskovalnih skupin, to pomeni gitov, ki so na mednarodni ravni in na multidisciplinarih pristopih bo treba vztrajati na tem področju. Toliko za enkrat, hvala.
Hvala tudi vam. Besedo dajem ministrici, gospe Katičevi. Izvolite.
Andreja Katič
Hvala. Tudi sama bi se na kratko poskušala dotakniti tistega kar je v okviru pristojnosti Ministrstva za pravosodje bilo izpostavljeno v razpravi, pa bi nadaljevala kar pri zaupanju. Res je, da smo tudi že mi kot Ministrstvo za pravosodje z deležniki sedeli in se pogovarjali o morebitnih rešitvah, kaj lahko naredimo na spremembi zakonodaje naprej. Res pa je treba tudi poudariti, da tukaj ne govorimo o odgovornosti tožilstva, ampak, da je bilo takrat že ob sprejemu Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, opozorjeno na njegove nepravilnosti in da se žal takrat v zakonodajnem postopku to ni dovolj upoštevalo. Kar se tiče pripomb glede ustanovitve posameznega oziroma posebnega Specializiranega tožilstva za bančno kriminaliteto. Res je, da smo mi velikokrat že kot Ministrstvo za pravosodje opozarjali na to in naše stališče je, da ni potreben poseben zakon, ki bi to urejal, ampak, da že zdaj 191. člen omogoča ustanovitev posebnega oddelka, ampak takrat smo navedli tudi argumente, kako, zakaj, kakšen je tudi naš predlog na tem področju. Dotaknila bi se kadrovske problematike še enkrat. Povedala sem, da so nekaj kratkoročne rešitve, ki se nanašajo predvsem na to, na kakšen način pospešiti postopke tistih že dovoljenih, če tako rečem dovoljenih v okviru kvot sredstev in vsega ostalega, postopkov, kako jih pospešiti. Drugo pa je kar je na sistemski ravni, kar bo pa potrebno seveda sprememba Zakona o tožilstvu in ima rezultate na neko daljše obdobje. Bi se pa dotaknila tukaj tudi pogojev glede dela in tudi sami plač. Ne glede na to kakorkoli je, jaz lahko tukaj povem, da se pogovarjamo v okviru ministrstev, predvsem z Ministrstvom za javno upravo, kaj naprej glede ureditve tudi plač funkcionarjev. Tako sodstvo, seveda pridete tukaj tudi poslanci, ne nazadnje pa tudi tožilstvu in tu je potrebno reševati v paketu in neka zaveza Vlade je, da se tudi k temu pristopi. Upam pa, da v nekem doglednemu času, da se tudi to naslovi in tudi zaradi tega, da je potem poklic tožilca tudi zanimivejši.  Kar se tiče izpostavljenih prioritet danes med vami glede sovražnega govora, tudi sama čakam na rezultat zahteve za varstvo zakonitosti. Pozdravljam, da je to ena izmed prioritet dela tožilstva poleg seveda tudi vseh ostalih problematik, ki jih, žal, v Sloveniji ni malo. Tudi sama čakam na to, kaj bo prinesla na eni strani tako medijska zakonodaja kot tudi sprememba druge prekrškovne zakonodaje in potem v sklopu tega tudi vprašanje ali je potrebno, ko bomo odpirali Kazenski zakonik, popraviti tudi ta člen, ki ga imamo in ki ne naslavlja res sovražnega govora, ki je nekako lahko zajet tudi v drugih členih Kazenskega zakonika.  Kar se tiče očitkov glede razlike med imenovanji, zakaj so nekateri ekspresni, nekateri leta, mi na Ministrstvu za pravosodje vsepovsod sledimo enakim postopkovnim pravilom. Največjo vlogo ima tukaj državno tožilski svet. Zakaj nekateri postopki tečejo tudi tako dolgo pa je to odvisno tudi če so v postopkih vložene pritožbe neizbranih kandidatov, drugače pa nekako približno enako dolgo vse traja.  Nekaj je bilo govora glede informacijskih rešitev. Res je, da se je Ministrstvo za pravosodje v zadnjem obdobju tudi malce okrepilo, tako da mislimo, da bomo tudi na tem področju lahko še bolj zagnali vse postopke, ker je bilo že nekako tudi z odobravanjem s strani tožilstva sprejeto. Naredimo tukaj korak naprej.  Bi pa na koncu končala s tem, kar sem govorila že v uvodu, pa mogoče glede na to, da sem skrajšala, nisem dovolj poudarila, glede samega ugleda vseh pravosodnih deležnikov, res je, da za ugled lahko največ naredimo sami, ampak tudi tukaj je potrebno se zavedati, da imamo postopke znotraj sodnih postopkov. Se pravi, če kdo ni zadovoljen pritožbe in vse ostalo. Da so določeni postopki znotraj organizacij in da moramo izhajati iz spoštovanja načela delitve oblasti, spoštovanja samostojnosti in neodvisnosti in ne v bistvu govoriti o tem, da zaradi tega, če bomo spoštovali ta načela ljudstvo ne bo imelo več pri nas oblasti. In če se sami spomnit tudi vse razprave, ki je potekala pri sprejemanju novele N zakona o kazenskem postopku,takrat sem sama povedala, če želite, da bodo organi pregona tudi uspešno se soočali pri raznovrstnih posameznih postopkih, da jim je potrebno dati tudi primerna orodja. In tukaj je tisto, kar je v vaših rokah, spoštovane poslanke in poslanci, vi imate tisto končno moč, da sprejmete ali ne sprejmete rešitve zakonodaje, ki vam jo mi ponujamo.  In končala bi pravzaprav s tem, da podpiram razpravo, pobudo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je naslovil tudi na Državni zbor, da se naredi res neka poglobljena razprava ne na takšen način, ampak kjer bomo lahko enakovredni partnerji. O tem, kakšna pa je odgovornost posameznih nosilcev oblasti ali / nerazumljivo/ posameznih institucij tudi za udejanjanje načel pravne države v praksi in da se tudi takrat vsi pripravimo in govorimo o tem. Kajti, menim, da je Ustava jasna, samo interpretiramo jo izgleda vsi popolnoma drugače. Hvala.
Hvala tudi vam, spoštovana ministrica.  Imam še dve razpravi poslank in poslancev. Gospod Möderndorfer imate besedo.
Hvala lepa. Žal se oglašam zato, ker nisem dobil odgovora, ki je bil zelo jasen. Ali potrebujemo spremembe? Jaz tega odgovora nisem dobil. Dobil sem pa splošno razmišljanje o tem, kdo kaj kaj dela oziroma kako bi bilo fino, če bi se malo javni red definiral, pa da to je prekršek, prekršek tožilci ne preganjajo. Veste, to mene spominja na razpravo iz leta 2016, 16. 2. smo mi imeli Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, kjer sem predlagal zakon, ne boste verjeli, o varstvu javnega reda in miru. Takrat smo povabili vse zraven, notranje zadeve, pravosodje, za delo, generalna policijska uprava, Vrhovno državno tožilstvo, Varuh človekovih pravic in razprava je tekla o spremembi predloga zakona, ki sem ga predlagal in jasno definiral kaj se mora definirati. In definirati bi se moral 20. člen, kjer definiramo fizični prostor oziroma kaj je javni prostor, kjer se seveda opredeli ne samo to, kar danes govori JRM, ampak govori o, je bil predlog napisan tako: »Javni kraj je vsak fizični prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. Za potrebe izvrševanja 20. člena tega zakona, se za javni kraj šteje tudi svetovni splet v delu, ki je pod pogoji iz te alineje dostopen vsakomur, medij, vpisani v razvid medijev in reklamno oziroma propagandno gradivo.« Rezultat? Nič. Mogoče zato, ker sem to jaz predlagal. Saj poznate politično igrico, kajne? Če to Möderndorfer predlaga ali katerikoli posameznik, je treba pač zavreči, zato ker je to sistemska rešitev in bo to rajši Vlada naredila, ker bo to strokovno sistemsko, vgrajeno tako kot je treba, to pripravljen in tako naprej. 2016, danes smo 2019. Mi nimamo nič od tega in tudi nič ne bomo imeli 2020, 2021 in nič. To je bilo pripravljeno na podlagi preiskovalne komisije iz leta 2014, ko smo imeli izgrede, ko smo imeli zelo jasen pojav sovražnega govora. Danes izgredov nimamo, imamo pa migracije in ne boste verjeli, o migracijah imamo sovražnega govora na tone, na tone ga je, ampak noben ne reagira, noben ne predlaga spremembe zakonov. Jaz vas na to opozarjam. Tožilci bi morali, namreč, bom povedal konkreten primer – prekršek. V redu, torej policija naj to obravnava. Ko sem predlagal rešitev, da seveda, je svetovni splet javni prostor in da ga je treba zasledovat in tako naprej… ali veste, kaj je bil argument? Ne to, kar sem jaz govoril, kajne, da zdaj je pa problem osebni podatek pa IP naslov. Mi vedno iščemo, zakaj ne, ampak, ne kako pa. IP naslov. Kaj je bil problem? Problem je bil, da mogoče bo neka fizična oseba v službi na nekem računalniku to objavila na spletni strani in zdaj bo imel problem policaj ugotovit, najprej zahtevat za ta IP in potem bo ugotovil, da je to recimo, izmišljujem si, xy – da ne bom kakšne firme navedel, po nepotrebnem – in potem, ker je tam en strežnik, ne bomo vedli, v kateri pisarni se je, na katerem računalniku se je to zgodil in smo se zapletli in začel izgubljat v nepomembnih podrobnostih, nismo pa v bistvu začeli ugotavljat, kako bomo rešil ta problem in ga tudi sankcioniral. In ni hotela policija nič za to slišat, ker to pomeni nove kadre, novo usposabljanje, kako bomo to naredili, postopke in tako naprej in potem se mi je pojavil še ta tožilec, ki sem ga omenil in ga ne bom imenoval, je rekel: »Jani, ne, mi tega ne bomo počeli.« Ali veste, ko pa meni nekdo reče ne, potem meni je jasno, da je v bistvu vse skupaj ena farsa. Da ne gre za to, ali bomo mi zaustavili sovražni govor, ampak bomo rajši govorili, da je to omejevanje svobode govora. Kje so te meje? Jaz sem vedno za svobodo govora, ampak, veste, sovražni govor, dokazano, z vsemi raziskavami in ne nazadnje, tudi z mnenjem OZN, je jasno, da gre v bistvu za manipuliranje mase ljudi, tudi za potrebe volitev, tudi za potrebe nekih izvajanj nekih določenih politik, ki so prej nedemokratične kot demokratične in mi se tu vrtimo v začaranem krogu, kdo bo koga oziroma kdo ima to pristojnost, ali je to, ali to ni, dajmo še en posvet, dajmo še mal razmislit… Ob tem, da je pa recimo, generalni sekretar Združenih narodov, zelo jasno na tiskovni konferenci v mescu januarju letošnjega leta povedal, da njegova prva borba bo, seveda, na prvo mesto bo postavil boj proti sovražnemu govoru, ker ga je vedno več. To ugotavlja OZN, ne vaška skupnost, ne vem kje. / oglašanje iz dvorane/ Lahko? Ali je kaj narobe? In tisto, kar se mi zdi pomembno je predvsem pri tej zadevi in samo ena stvar – jaz želim odgovor, od ministrstva in od vas, ker se boste s tem morali slej ko prej ukvarjati v kombiniranem smislu. Kakšna bo sprememba oziroma če je sploh potrebna. Drugače vam danes obljubim spet bom vložil zakon in bom to počel brez kančka slabe vesti, jo boste pa lahko imeli vsi ostali. Pa mi ni do tega, da jaz to počnem zaradi tega, ker mislim, da je to naloga ministrstva in naloga vseh tistih, ki predlagajo ministrstvu rešitve, ki se bodo s tem neposredno ukvarjali. In to mora biti prioriteta, jaz ne vem kako naj to še razložim. In naslednjič vam obljubim, generalni tožilec, pri poročilu bo moja razprava drugačna. Bom počakal, jaz imam čas kot cerkev.
Hvala lepa. Preden dam besedo Franciju Brezniku, ki se je prijavil, bi sama samo gospo Lipovšek vprašala, ker ste govorili o finančnih preiskavah in tako naprej na vašem področju, me zanima, mislim, da je leto, dve, mogoče že tri, ker čas hitro beži nazaj, kako je mogoče, da pride, če je oseba zaradi ZOPNI-ja v preiskavi, v priporu pride odvetnik njegov in naredijo prenos premoženja, se mi zdi, da to je bilo precej odmevno, ampak se mi je zdelo tako skrajno, če te nekdo preiskuje, če si v nekem postopku lahko potem premoženje preneseš na neko drugo osebo, to mi je bilo tako malo. Ampak gospa ministrica, pred Francijem Breznikom, želite odgovoriti? Hvala lepa. Potem pa Franci Breznik.
Andreja Katič
Hvala. Tudi zaradi tega, ker v nadaljevanju bo ministrstvo zastopala državna sekretarka, bi povedala, ja potrebna je zakonodaja, potrebna je sprememba medijske zakonodaje in Ministrstvo za kulturo to že pripravlja in tudi ministrstvo za pravosodje se je aktivno vključilo v določene predloge kako oblikovati posamezne člene. Glede na vsebino tega kaj bo potem tudi v strokovni razpravi, bo potrebna sprememba tudi ostale prekrškovne zakonodaje. Jaz sem tukaj v svojem stališču povedala samo naše stališče glede 297 člena Kazenskega zakonika ali je ta člen tisti, ki potrebuje spremembo ali ne in kazenski postopek gledam tukaj kot tisti zadnji v vrsti, ki se mora soočiti tudi s tem kar mi danes govorimo kot sovražni govor. Tako, da zagotovo in ne glede na to kako dolgo postopki trajajo, mi v drugi polovici letošnjega leta začnemo odpirati Kazenski zakonik, že sedaj zbiramo določene pobude in verjamemo, da se bo sedaj čez počitnice ali če rečem čez dopuste oziroma prvi polovici jeseni oblikovalo tudi stališče glede prakse kaj bo vseboval medijski zakon, kaj bo potrebno narediti v Zakonu o javnem redu in miru ali mogoče v Zakonu o prekrških in ali je potrebno spremeniti tudi ta člen. Tako, da ja, v vsakem primeru je zakonodaja potrebna spremembe, res pa je, da moramo slediti tudi nekim ukrepom glede na težo in na kaznivo dejanje in tisto zadnje kot je. zdaj ne vem, če sem odgovorila, prvo kar pa je bilo sem si šla pogledat ta zakon, ki si ga tudi ti vložil v preteklosti in prej, ko sem končala svoj zaključek prejšnjega govora, ko sem odgovarjala na vprašanje sem končala z opozorilom na to kako je bilo težko sprejemati novelo N(?) Zakona o kazenskem postopku in da tudi tukaj, spoštovane poslanke in poslanci, ko govorimo o tem kako uspešno ali neuspešno preganjamo določena kazniva dejanja ali pa tudi prekrške in vse ostalo, je potrebno dati organom tudi primerno orodje in zagotovo kaj je javni prostor, kdo ima pravico odkrivati IP oziroma odkrivati kdo se skriva pod nekimi anonimnimi objavami na spletu, na vseh drugih družbenih medijih, če želimo učinkoviti pregon, moramo dati tudi ustrezna orodja, seveda ob upoštevanju varovanja vseh posameznikov, ki se znajdejo v takšnem ali drugačnem postopku. Hvala.
Hvala lepa. Zdaj dajem še besedo gospe Lipovšek za pojasnilo in gospodu Frlincu. Gospa Lipovšek, izvolite.
Barbara Lipovšek
V zvezi s hipotetičnim vprašanjem, ki ste ga zastavili mogoče zgolj pojasnilo, da sama odreditev finančne preiskave nikoli ni nujno, da sovpada z odreditvijo začasnega zavarovanja in kadarkoli v času, ko je sicer finančna preiskava odrejena, vendar premoženje še ni zavarovano, pride do prenosa premoženja na kogarkoli, to ne onemogoča tožilstva, da ne bi kasneje tako v fazi finančne preiskave, v fazi začasnega zavarovanja poseglo tudi po tem premoženju, če je preneseno na tretjo osebo. Ker odvzema se premoženje, ki je bilo last preiskovanca, tudi če v trenutku več ni njegova last.
Hvala lepa.  Gospod Ferlinc, imate besedo. Ja.
Andrej Ferlinc
Glede sovražnega govora. Direkten odgovor. Če bi prišlo do ustrezne razlage te določbe, ki pa že zdaj je takšna, da pravzaprav ni potrebna neka, da že s puškami ali pa, ne vem, stojijo s sredstvi pri krotenju javnega reda in miru, potem če bi bila razlaga primerna, o tem seveda ni potrebno sprememb ob ustrezni razlagi te zakonske določbe. Jaz se namreč bojim nečesa in napisal sem podroben članek tudi o tem kako to kaznivo dejanje umestiti v strukturo splošnega pojma kaznivega dejanja. Mi ne smemo po eni strani je to neko varovalo, ta javni red in mir. Mi bi se čez noč lahko znašli v milijonih ali pa tisočih kaznivih dejanjih zoper sovražnega govora, če bi tukaj nekako zakon ne imel določenih varoval ali so ta zdaj ustrezna bolj ali manj, to je zdaj drugo vprašanje. Nevarnost pa je seveda, da bi na koncu koncev, če gledamo skozi klasično teorijo kazenskega prava, je zgolj ravnanje ne pa misel ali pa govor lahko predmet obravnavanja kaznivih dejanj. In zato umetno vzpostavljamo pri tem dejanju v bistvu domnevo pravno, da je sam govor že tista posledica in v bistvu tudi ravnanje, ki je kazensko-pravno, relevantno, kar je pa seveda s primerno s kriminalno-političnega vidika manj pa z vidika recimo splošne teorije kazenskega prava in tukaj je nešteto problemov. Rad bi opozoril, da nismo danes nič govorili o tem, da bi tovrstna ravnanja lahko obravnavali tudi v skupini zoper čast in dobro ime, zlasti kadar gre za spopad dveh oseb o drugi in tega je dosti. Pri nas govorijo, ne da bi upoštevali spoštovanje do druge osebe, kar recimo, malo sem pogrešal to tudi danes.  In pa, torej civilni postopki kot naslednji vidik. To so tudi vprašanja odškodnine, ki v bistvu delujejo tudi preprečevalno. Ampak zaključil bom s tem, da vse to nič ne pomaga, ti pravni instrumenti, če se v bistvu ne zavedamo kulture komunikacije med ljudmi, ki bi morala biti takšna, ki ustreza današnji stopnji civiliziranosti odnosov med ljudmi. To pa se mi zdi, da še manjka in to bi še glede tega sovražnega govora dodal.
Hvala lepa. Gospod Breznik, izvolite.
Ja. zdaj na žalost je ministrica odšla. Seveda sem imel nekaj kratkih vprašanj. Prva zadeva je ali bo zagotovila materialno-tehnično osnovo za normalno delovanje tožilstva v celoti, da bo lahko generalni državni tožilec deloval tako kot si je nekako zadal v svojih smernicah že ob predstavitvi.  Druga zadeva, ki je tudi pomembna, o kateri smo dane, kolegice in kolegi, največkrat govorili, je bil Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora s kratico ZOPNI. Kot veste, res gre za specialni zakon, tudi v okviru kazenskega prava, tako imenovani »non-conviction based« ukrepe, kjer jih izvajamo, kjer ni neke obsodilne sodbe, ampak ravno ti ukrepi so tisti, ki so neka specifika tega specialnega zakona in ali ministrstvo pripravlja neko novelo tega zakona, ki bo v skladu s tem kar je ugotovilo Ustavno sodišče. Torej ali bo popolnoma argumentiran javni interes   (nadaljevanje) in bo šlo torej v smeri tega, da lahko dobesedno argumentirano retroaktivnost kot takšno in jo izvzamemo, da je ta javni interes, torej pred tistim kar sem mislil. To je moje drugo vprašanje. Tretje vprašanje poglejte, pa je seveda tisto, ki je aktualno. Aktualno s tožilstva. Ko tožilec izjavi, citiram: »To je sramota za Slovenijo, sramota za slovensko pravosodje in sramota za tožilsko organizacijo. Na mene kot tožilca v zadevah Kangler se je izvajal in se še izvaja pritisk z zavrženimi udbovskimi metodami.« To je izjava mariborskega tožilca, ki je v medijih vsa ta leta, ves ta čas in ali bo torej ministrstvo zavzelo tukaj neko svoje stališče? Ali bo tudi generalni državni tožilec zavzel svoje stališče? Ali boste svojega kolega v cehu tudi zaščitili, kar bi bila neka normalnost ali pa boste ravnali popolnoma drugače? Torej, še enkrat ponavljam, da vrhovni državni tožilec po tem nekako pritiska na Državni svet, da ne bi začel postopka za parlamentarno preiskavo in ugotavlja v svojem pismu, Alojzu Kovšci v svojem zadnjem odstavku: »Parlamentarna preiskava bi lahko pomenila neposredni politični pritisk tudi na odločanje o bodočih zadevah.« Generalni državni tožilec, logika, ki ste jo imeli, vsaj v prvem letniku v pravo znanstvu, torej če je proti nekomu odločeno v 22 zadevah, povejte mi, kakšen pritisk še lahko izvaja in da pri eni zadevi celo izjavi sodnik na Okrožnem sodišču, dr. Polegek, da je velika nevarnost Kanglerja, da se vrne v politično življenje. Povejte mi, ali se vam zdi to normalno po neki pravni logiki? Meni se zdi normalno, da bi napisali, da spodbujate takšno preiskavo zoper vašega kolega, ki je na nižji stopnji kot generalni državni tožilec, da ne moremo izvajati na državne tožilce političnih pritiskov, to bi se meni zdelo normalno. Daj je pa pisanje proti temu, torej, da nekoga, ki je prišel v javnost, povedal kaj se dogaja, celo prijavil SOVO naši komisiji, spremlja delovanje SOVE, vi pa dobesedno držite s tistim, ki izvaja pritisk v svojem pismu. To je za mene kot poslanca, kot demokrata, glejte nenavadna zadeva. Največkrat neka organizacija svojega kolega zaščiti, ne? Kolega zaščiti, če menite, da so kolegi avtonomni kot največkrat govorite, takšno pismo, ki pa ste ga poslali predsedniku Državnega sveta, ki je danes tudi predstavljena javnosti, glejte, pa se meni zdi popolnoma bi lahko rekel totalno nenavadno. Razumel bi popolnoma drugačno namero, ampak glejte, tukaj gre za zadevo, kjer je večina postopkov proti gospodu Kanglerju zaključenih. In pri 22 ovrženih zadevah, glejte, oprostite vsaka logika je, da tu nekaj smrdi, da tukaj nekaj ni bilo v redu. In če to napiše tožilec in tožilec mora stopiti pred javnost, torej pomeni, da nima niti podpore v lastnih vrstah. Zanima me tudi, ali bomo morali vrniti preiskavo na tožilstvo? Ali ta tožilec nima podpore v vaših vrstah, torej, da mora stopiti pred novinarje in povedati to novinarjem? Me tu zanima, kaj se dogaja v tožilskih vrstah in da vi kot tožilec ravnate ravno nasprotno, hočete ga izločiti, zato ker je zavrgel neko zadevo. Glejte, oprostite nimam nič proti nobenemu, ki sem ga danes omenil, ampak vse zadeve, ki sem jih govoril o vas, so dejstva. Dejstva so to, da nisem gospoda Furlana danes obtožil, da je sodeloval pri kraji premoženja iz slovenskega zdravstvenega sistema. Veste, je pa težko preiskovati kot vodja in biti na mestu vodje Specializiranega državnega tožilstva, kar je opravilo do sedaj, če ti cela družina dela v firmah in imajo lastniške deleže v podjetjih, ki delujejo. Jaz bi se sam izločil, bi prosil, da naj grem, da me daste na neko drugo mesto in da opravljam neko drugo funkcijo v pravosodnem sistemu. Torej, tega ni naredil. Gospod Ferlinc, vam sem tudi svoje povedal zdaj. Gospodu Kozini smo imeli celo sejo glede vas, izjava. Nimam nič, če vi volite Levico, glejte, ampak oprostite, da vstopite pred javnost in na seji v Državnem zboru izjavite, da je super, da je to to, da so vsi podjetniki, zaradi katerih vi dobite plačo, gospod Kozina. Tudi jaz dobim plačo in vsi tisti, ki se borijo na grdih kot vi pravite neoliberalnih trgih v tujini, zaradi njih mi živimo. Zaradi njih boste vi imeli tudi po vsej verjetnosti pokojnino, tudi vaši otroci bodo živeli in tako naprej in tudi imate zdravstvene storitve. In da jih izganjate v tujino tako kot Levica, oprostite, to je za enega vrhovnega državnega tožilca popolnoma nesprejemljivo. Jaz verjamem   (nadaljevanje) Jaz razumem zadrego gospoda Škete, tudi jaz se sprašujem, kako bi ravnal, če bi bil na njegovem mestu, bi se vzdržal po vsej verjetnosti nekih besed. Ampak, oprostite, to meče slabo luč, na sami sebe mečete slabo luč, na svojo organizacijo. Nobeden vas ni obtoževal, sami sebe bi lahko postavili v drugo luč. Gospod Kozina bi se tega vzdržal, pa naj voli naprej Levico, pa hodi na shode Levice. Gospod Ferlinc, vi bi lahko zaščitili vsaj svojega kolega, ne pa da pišete kontra zadeve…
Se opravičujem, ali lahko… / govorita oba hkrati/
Lahko bi se umaknil iz tega, ne pa… / govorita oba hkrati/
Spoštovani kolega, ali se lahko osredotočite na vsebino točke. Kot drugo, danes smo precej poslušali o sovražnem govoru, za katerega mi menimo, da je, pa ne samo mi, tudi neodvisne organizacije, da je velik problem v Sloveniji. In morda bi bilo prav, da mi kot funkcionarji prvi spoštujemo etiko javne besede in ne napadamo kar povprek, brez kakršnihkoli dokazov, obtožujete enega za drugim. Vprašanje danes je skupno poročilo za preteklo leto in prosim, da se na to omejite.
Kolegica, glejte, ste že opazili, da je vaša, jaz bi temu rekel, vaša smer, vaše stranke, ki je ravno namen tega, da se ne preiskuje najtežjih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala in korupcije, ravno tema, da se govori samo o sovražnem govoru…
Še enkrat, omejite se na poročilo, lepo prosim…
Ni tema sovražni govor, ampak splošna tema je glede poročila tožilstva za leto 2018. In, poglejte, kolegica…
No, dajte se vsebinsko do tega poročila opredeliti, lepo prosim.
Ja, glejte, kolegica, o tem govorim. In to, kar sem danes povedal, poglejte, torej morate obtožiti novinarje RTV Slovenija, da so to govorili o gospodu Furlanu, novinarje POP TV, da so to govorili o gospodu Kozini, novinarje vseh ostalih levih medijev, celo Dnevnika - niti enkrat nisem navedel Nove24 -, njih obtožite, da so širili sovražni govor v slovenskem medijskem prostoru, ker so ta dejstva, o katerih sem danes govoril, predstavili javnosti. Jaz sem samo povzel ta dejstva in nisem širil sovražnega govora. In ravno to je problem, da omejujete svobodo izražanja svojemu poslanskemu kolegu, spoštovana kolegica. Jaz sem tu malo več mandatov kot vi, vi ste prvo leto, in tu se morate tega malo zavedati. Omejujete točno to…
Jaz vas resnično prosim, da… / govorita oba hkrati/
Celo kot podpredsednica tega odbora, niti predsednica niste. In, glejte, mene zdaj etiketirate… / govorita oba hkrati/
Spoštovani kolega, glejte, nisem tista, ki bi lahko obtožila kogarkoli, mislim, da so za to pristojni drugi organi, ki danes tu predstavljajo poročilo. Še enkrat, ne obtožujem vas ničesar, vas pa prosim, da se spoštuje dnevni red in se osredotočimo na vsebino poročila, da podate vsebinsko vprašanje. In še enkrat bi poudarila, do 13.45 moramo zaključiti sejo; bomo prekinili sejo in nadaljevali, bomo sporočili, kdaj. Tako lepo prosim, dajmo se omejit in postavljat morda malo bolj konkretna vprašanja glede same vsebine. Izvolite, kolega, dokončajte.
Če ste opazili, sem postavil tri vprašanja. Prvič, v prvi fazi nisem dobil nobenega odgovora. Kajne, saj veste, to so vprašanja, ki se v slovenski javnosti v tem sistemu, ki je režimski, seveda ne smejo postavljati. Torej, mi smo odšli iz neke resne demokratične države. Zdaj pa pač želim na ta tri vprašanja, ki sem jih postavil, konkretne odgovore. To je cela zadeva. Seveda ne morem poslušati, ker imam eno izjavo in potem sejo vodim za nekaj minut na kmetijstvu. Se pa zahvaljujem za morebitne odgovore, ki jih bo dala državna sekretarka.  Najlepša hvala.
Hvala. Bom takoj predala besedo državni sekretarki dr. Dominiki Švarc Pipan. Pa morda, če se želi še kdo opredeliti. Pa prosim za odgovore na vsa tri vprašanja, naj ne ostane nič odprto.
Dominika Švarc Pipan
Hvala lepa, spoštovana predsedujoča.  Kot rečeno, čim krajši odgovori na ta tri vprašanja. Žal jih poslanec Breznik ne bo spremljal v živo, ampak upam, da preko kamer in da bo zadovoljen z odgovori kot zadostnimi.  Na kratko glede novele ZOPNI. Zelo enostaven odgovor - da, novelo pripravljamo v skladu z odločbo Ustavnega sodišča in tudi razmišljamo o morebitnih drugih potrebnih spremembah. Vrhovno državno tožilstvo je že posredovalo na ministrstvo tudi svoj predlog sprememb oziroma pobude. Tako tu delamo in postopek je na naši strani v teku.  Pri odgovoru na tretje vprašanje bom še krajša. Pritiski na Državni svet so bili omenjeni, problematike konkretnih postopkov in tako naprej. Tisto, kar bom v imenu ministrstva tu rekla, je, da je treba spoštovati po naši oceni ustavnopravno načelo, ki je temelj naše demokratične države in pravne države, spoštovanje vladavine prava. Namreč, žalitev oblasti in delovanje vsakega od državnih organov v okviru njegovih pristojnosti, kolikor   (nadaljevanje) mi je znano in kolikor nam je na ministrstvu znano, postopki, mehanizmi in vzvodi, ki so za to zakonsko in ustavnopravno predvideni, so na voljo in so tudi uporabljeni; o tem bo lahko gotovo več povedal generalni državni tožilec. Z naše strani samo toliko, da je tudi tu treba spoštovati to načelo delitve oblasti in da se o tem konkretnem primeru v tem trenutku ne moremo izrekati.  Pa mogoče tudi kratko - če bi poslanec Breznik ostal, bi šla malo bolj v detajle - glede materialno-tehničnih pogojev. Mislim, da je že ministrica v svojem nagovoru povedala in tudi generalni državni tožilec izpostavil, da tako ministrstvo kot Vrhovno državno tožilstvo konstruktivno sodelujemo in rešujemo probleme glede zagotavljanja materialnih, finančnih in organizacijskih pogojev. Seveda smo na voljo tudi za podrobnejša pojasnila. Na vseh področjih poteka reševanje potreb, kakor so potrebe izražene, kakor so določene prioritete, tako glede vidika IT in računalniške infrastrukture, kjer smo kar veliko že vlagali in še bomo vlagali, tudi v okviru možnosti, ki nam jih daje pridobivanje evropskih sredstev. Veliko namenjamo za te namene in mislim, da smo nekatere ključne težave zaenkrat kar dobro rešili in jih bomo še reševali. Ravno tako redno dopolnjujemo in izpopolnjujemo, posodabljamo vozni park, glede na prioritete. Rešujemo prostorsko problematiko. Mogoče bi samo za ilustracijo omenila, da potem, ko smo v prejšnjem letu rešili prostorsko problematiko ODT Koper s preselitvijo v najete prostore na Ferrarski, pa smo prav letos spomladi pred kratkim tu rešili zadevo tudi na ta način, da smo tisti del prostorov, ki so bili še v najemu, tudi kupili in s tem zagotovili bolj nemoteno delovanje in vzdrževanje. Tako tudi na tem področju stvari rešujemo. Prav tako glede investicij, tekočih kot večjih investicij.  Kot rečeno, ker poslanca Breznika ni, razen če bi še kdo od vas želel podrobnejša pojasnila, se bom tu ustavila. Hvala lepa za besedo.
Hvala za pojasnila. Želi besedo generalni državni tožilec? Izvolite.
Drago Šketa
Ja, čisto kratko.  Glede vrednotenja oziroma dela vrhovnih državnih tožilcev. Kot državni tožilec se ne bom spuščal na tako nizek nivo, da bi karkoli dodal na to vprašanje in ne bom komentiral, glede na to, da ni dostojno, da se kvalificira na takšen način v širši javnosti, tudi pred televizijskimi kamerami, naše kolege, ki strokovno delajo in so tudi strokovno ocenjeni kot zelo dobri.  Kar se tiče korupcije, na vprašanje katere je odgovor res izostal, pri prejšnjih vprašanjih kolega Breznika, ki ga ni. Kot sem že pojasnil, korupcija v Sloveniji je zaznana v porastu. To pomeni skrb za to vseh ostalih organov in deležnikov, da ukrepajo v okviru svojih pristojnosti v povečani meri. Glede na to, da smo šli s 170 na 229 kazenskih ovadb, pomeni veliko zaskrbljenost. In v obravnavanih zadevah, kot sem že pojasnil tekom svojega poročanja, je bilo odrejenih 40 priporov v zvezi s sumom storitve tovrstnih kaznivih dejanj. To so velike številke, seveda bomo ocenjeni, da zaznavamo kazniva dejanja in jih tudi procesiramo, ampak mi moramo preprečevati, preprečujemo, ne organi represije, ampak vsi tisti deležniki, ki soodločajo oziroma sodelujejo kot nadzorni mehanizmi pri tovrstnih, bom rekel, kar sistemskih rešitvah. To je to, kar sem jaz nameraval povedati. Hvala.
Želi še kdo besedo? Če ne, dajem besedo kolegici Maši Kociper za razpravo. Izvolite.
Bom zelo kratka. V zvezi z ZOPNI-jem, ker se mi zdi, da bi to temo lahko dokončali. Na razpravo kolega Breznika pa - to je to, o čemer sem prej govorila, no. Saj razumemo, danes ni njegove kolegice, ki zelo podobno razpravlja, drugače bi bila ta tema še bistveno bolj, kako bi rekla, živahna. Moram pa reči, da je kolega, ki je prisoten, pa zelo korekten v svojih razpravah, za kar se mu tudi zahvaljujem.  Glede na to, da se omenja ZOPNI, da se omenja, da se bo noveliral ta člen, se mi pa zdi, da za konec razprave - vsaj za tiste, ki nas poslušajo, ker tisti, ki smo prisotni, verjetno to že vemo - vendar še nekaj informacij, da se spomnimo. Zakon je bil sprejet leta 2011 v času Vlade Boruta Pahorja, ko so bili silni pritiski. Mene takrat ni bilo v parlamentu, naj poudarim, lahko pa razumem, da so bili poslanci pod silnim pritiskom te divje privatizacije in tega razgrabljanja družbenega in ostalega premoženja. In kadar javnost pritiska in mediji in tako naprej, potem poslanci včasih tudi vložijo svoj zakon. To je verjetno tudi za razumet. Se pravi, mene ni bilo zraven. Ampak iz te zgodovine sprejemanja tega zakona je razvidno, da je leta 2011 ta ključni člen predlagala SDS, in sicer iz stranke SDS so predlagali, da se to obdobje, ko se lahko uporablja zakon za nazaj, raztegne od leta 2011 do leta 1999. In ta člen je potem na Ustavnem sodišču padel. Da si bomo čisto na jasnem, zakaj je padel. Pa ne rečem, da niso bili kolegi iz SDS dobronamerni. Sploh ne rečem. Ampak na razpravo gospoda Breznika o korupciji in tako naprej in zakaj ne in zakaj ja, samo poglejmo si malo ta dejstva. Kar je pa naslednje dejstvo, pa je, da - in zato sem se sploh odločila, da se javim k besedi, pa je, da potem ko je bila sprožena pobuda na Ustavnem sodišču, Državni zbor Republike Slovenije v prejšnjem mandatu, tudi takrat ni bilo mene zraven, ni odgovoril na to pobudo. Se pravi, ustavno sodišče pošlje v odgovor zahtevo za presojo ustavnosti in v tej zahtevi bi moral pa, seveda, Državni zbor zagovarjati to, kar je bistvo problema, to pa je, da je delna retro aktivnost v javnem interesu. In jaz sem prepričana, da je. In sem prepričana, da bi se tukaj javni interes dalo ustrezno utemeljiti in ga tudi braniti. Kakšno je Ustavno sodišče, odločitev Ustavnega sodišča, nikoli na koncu ne veš, tudi malo odvisno od sestave. Ampak tukaj bi javni interes, po mojem mnenju, bilo mogoče zagovarjati. In tukaj je bila še ena velika napaka bila pri tem zakonu narejena, da je zato, ker so se pripravljale volitve in so se nehale sklicevati seje, Državni zbor sploh ni odgovoril na to vprašanje. Se pravi ni zagovarjal svojega zakona. In tako je Ustavno sodišče odločilo, pri tem pa iz dokumentacije ni bilo razvidno, zakaj bi naj bil zakon v javnem interesu in zakaj bi naj veljal za nazaj. In zato so ta člen razveljavili. Sem nekaj clipingov pridobila v vmesnem času glede tega. Tako da jaz samo še enkrat poudarim, da se mi zdi intenca tega zakona izjemno pomembna. Zdi se mi, da je največja prevencija in kazen za tiste, ki taka kazniva dejanja počnejo tudi ta, da se jim vse odvzame. Predvsem je pa to izjemnega pomena za našo državo, ki nikakor nima dovolj denarja za vse, kar bi rabili narediti. Za vse koristne stvari. In če se bo pripravljala nova novela, mislim, da tu ni treba ne vem kaj razmišljati in telovaditi, ampak samo ustrezno opredeliti ta javni interes in ga potem tudi ustrezno zagovarjati. Hvala lepa.
Želi besedo ministrstvo, gospod generalni državni tožilec, kdorkoli še? Želi še kdo razpravljati? V kolikor ne, zaključujem obravnavo in ugotavljam, da se je odbor za pravosodje seznanil s skupnim poročilom o delu državnih tožilstev za leto 2018.  In prehajamo na drugo točko dnevnega reda, če se strinjate, če lahko strnemo v 15 minut, ne vem če lahko … /oglašanje iz dvorane/ Želite vseeno? Okej, ker najbrž bomo v vsakem primeru morali prekiniti sejo današnjo. Bomo dali besedo še predstavniku, pa se bomo potem odločili glede na razpravo, ki jo bomo prekinili, a je v redu?  Torej, prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA O POSLOVANJU SPECIALIZIRANEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018, ki je objavljeno na spletnih straneh državnega zbora dne 14. 2. 2019. Kot gradivo imamo na voljo še Mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 11. 6. 2019.  K tej točki dnevnega reda smo vabili Specializirano državno tožilstvo, Vrhovno državno tožilstvo, Državni svet in Ministrstvo za pravosodje. Letno poročilo o poslovanju Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije za leto 2018, je Državnemu zboru posredoval vodja Specializiranega državnega tožilstva skladno z drugim odstavkom 148. člena Zakona o državnem tožilstvu. Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena poslovnika. Sedaj pričenjamo z obravnavo. Želi besedo predstavnik Specializiranega državnega tožilstva, vodja mag. Harij Furlan. Izvolite besedo.
Harij Furlan
Hvala. Bom poskušal biti kar se da kratek, bom strnil.  Za 2018 lahko ugotovim, da so delali državni tožilci Specializiranega državnega tožilstva strokovno in zahtevno. Seveda, ta je bila kadrovsko ustrezno zapolnjena in tudi obvladovala pripad zadev. Lahko povem, da imamo v delu, v reševanju več kot 900 zadev, od tega skoraj 500 kazenskih spisov, to je 500 ovadb. V vsaki ovadbi je ovadenih več ljudi, kar je glede na naravo dela po mojem mnenju preveliko število zadev.  Kar se tiče sodb, 65 % imamo zapornih kazni, 32 % denarnih kazni, s čimer se bistveno razlikujemo od ostalih tožilstev, 300 tisoč evrov je bilo izrečenih denarnih kazni. Če smo v preteklih letih na SDT večino sodb dobili na področju organizirane kriminalitete se tudi trend tu spreminja, tako da je iz leta 2012 do danes povečanje iz 41 % na okrog 60 % obsodilnih sodb na področju gospodarske kriminalitete in korupcije. Zdaj, relativno število obsojenih je nizko, vendar na drugi strani je tudi nizko število oproščenih. Kaj to pomeni? To pomeni, da sodišča glavnine naših zadev sploh še niso obravnavala, da zadeve še niso razsojene.  Kar se tiče, dosti je bilo govora o ZOPNI, treba je vedeti, da ima tožilec možnost predlagati odvzem premoženja v kazenskem in v civilnem postopku, glavnina premoženja se odvzame v kazenskem postopku po Zakonu o kazenskem postopku. Lani je bila odvzeta premoženjska korist v višini več kot 36 milijonov evrov, začasna zavarovanja v vrednosti več kot 97 milijonov evrov. Se pravi, bistveno več premoženja se odvzame v kazenskem postopku kot po ZOPNI. ZOPNI je tudi bil mišljen kot neko zadnje sredstvo pri odvzemu nezakonitega premoženja.  Zdaj, kar se tiče kaznivih dejanj na škodo bank, statistiko je že generalni povedal. V glavnem imamo obsojenih že 15 oseb, število obtožb se stalno spreminja, tudi včeraj je bila vložena ena obtožba za več kot 10 milijonov evrov premoženjske škode, trije ali štirje so pod obtožbo, ki so bili na vodilnih mestih v slovenski banki, več kot 120 oseb je v fazi preiskave, ki so že uvedene preiskave. In tam, kjer je uvedena preiskava obstaja velika verjetnost, da bo prišlo tudi do sojenja, velika verjetnost, da bo vložena obtožba, če je enkrat sklep o preiskavi pravnomočen.  Zakaj trajajo ti postopki v preiskavi tako dolgo? Zato, ker gre za novo sodno prakso, ker sodišče išče to sodno prakso tako, da prenaša odločanje na višjo instanco in višja instanca potem vrne zadevo spet na nižjo in to je posebna specifika pri teh bančnih zadevah. Če skrajšam, okrog 170 ljudi je v teh postopkih, kjer se lahko pričakuje tudi, da bo prišlo do sojenja. Zdaj, kakšna bo odločitev tega sodišča, to je stvar sodišča. Zame je pomembno, da bo prišlo do te odločitve v razumnem roku. Mi smo večkrat predlagali, da se ustanovi specializirano sodišče, enotno sodišče, kjer bi se poenotila sodna praksa. Žal do tega ni prišlo iz različnih razlogov in tu mislim, da je zdaj srž problema, da je zdaj videti tudi kje je srž problema, da ni tožilstvo tisto, kjer stvari trenutno stojijo. Podobno je s postopki v zdravstvo, vložene so obtožbe, statistike ne bom ponavljal, imamo tudi že pravnomočno sodbo. Zaslišanih je bilo preko 100 oseb, zdaj pa primerjati politično odgovornost, ki jo ugotovi neka preiskovalna komisija, s kazensko odgovornostjo, je neprimerno. Osnovno načelo v kazenskem postopku je načelo domneve nedolžnosti in vse kar izhaja iz tega ven, zato tudi tu je neka primerjava - ne vzdrži presoje, tudi glede žilnih opornic, lahko vam povem, v kratkem bodo izdelani posamezni tožilski akti, predvidoma že ta mesec in tudi ovadbe so se že podajale, pa se še bojo vnaprej. Se pravi da, stvari se premikajo – ne sicer tako hitro, kot bi si želeli, vendar smo zavezani k visokim dokaznim standardom in tudi na drugi strani, zagovornikom, ki so vešči svojega poklica, ki uporabljajo izvedence o vsakem izvedenskem mnenju oziroma strokovni, ki ga pripelje, se je treba potem tekom postopka izjasnit. Zdaj, kar se tiče še ZOPNI-ja, jaz mislim, da je v redu, da ga imamo, da ga moramo ohranit, upoštevat je treba vse te, odprte vprašanje, ki so pred Ustavnim sodiščem, pa še zdaj niso rešene, tako da, ta 57. člen se nam lahko v prihodnosti še kdaj zgodi, bi pa mislil, da bi bilo smotrno tudi razmislit o razširjeni konfiskaciji v Zakonu o kazenskem postopku. Zdaj jo poznamo samo v enem členu, samo za primer člana hudodelske združbe, mislim, da bi ta institut morali bolj razširit in te primerjave, ki jih slišimo, recimo s Hrvaško, Srbijo, ni, oni ne poznajo ZOPNI-ja, oni imajo vsi razširjen konfiskacijo. Mi smo ena redkih držav, ki je šla v sistem ZOPNI-ja, v civilno konfiskacijo. Jaz bi tu, jaz sem, lahko rečem, da so tožilci res zavzeto in strokovno delali, do sedaj in sem prepričan, da bodo tudi v prihodnje, kar se pa tiče raznih napadov, name osebno in poskusov o diskreditaciji, jaz lahko rečem samo to, da prav rezultati dela tožilcev specializiranega državnega tožilstva zavrnejo te napade in so neutemeljeni. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo generalni državni tožilec? Izvolite.
Drago Šketa
V bistvu, jaz kot generalni državni tožilec, sem že predstavil statistiko, tudi del, ki se nanaša na specializiranega državnega tožilstva – uspešno so predstavili svoje delo, nakazali problem, stanja zadev, ne pri njih, ampak v tem delu stanja na sodiščih, na zadeve, ki čakajo na sojenje. To je v interesu tudi državnega tožilstva, da pride do realizacije začetka glavnih obravnav oziroma tudi zaključka teh glavnih obravnav. Hvala.
Hvala. Želi besedo predstavnica Ministrstva za pravosodje? Izvolite, državna sekretarka.
Dominika Švarc Pipan
Hvala lepa. Tudi jaz bom skrajšala naš predvideni nagovor v interesu časa. Kot rečeno, specializirano državno tožilstvo obravnava najzahtevnejša kazniva dejanja in logično, posledično so tudi kazenske ovadbe, ki jih obravnava, v primerjavi z ovadbami drugih tožilstev, specifične. Večinoma so zelo obsežne, vložene zoper večje število storilcev in jih spremlja tudi obsežna dokumentacija. Zato so seveda rezultati specializiranega državnega tožilstva, kot so predstavljeni, v nekaterih parametrih, drugačni od drugih državnih tožilstev. Tudi sama ne bom ponavljala statistike, ki je že bila izpostavljena, iz vidika same strukture, kar se tiče Ministrstva za pravosodje, ocenjujemo, da pač, so v tem poročilu zajete vse predpisane vsebine. Prav tako ocenjujemo, kot je bilo že izpostavljeno, da je sodelovanje tudi z specializiranim državnim tožilstvom dobro, da dobro sodelujemo tudi pri reševanju, kot rečeno, materialno tehničnih problemov in zagotavljanja teh pogojev, pa prav tako tudi pri pripravi normativnih okvirov in pa sprememb teh okvirov. Morda bi na kratko izpostavila pri sodelovanju, pri reševanju materialno tehničnih problemov in pogojev, da pač eden pomembnih pogojev, ki jih na tem področju skušamo zagotoviti in problem, ki ga rešujemo, je zagotovitev pogojev za ustrezno hrambo tajnih podatkov, kjer v bistvu kot enega od ukrepov oziroma pripravi reševanja teh ukrepov, se pripravlja tudi študija ureditve te prostorske problematike arhivov pravosodnih organov, ki jo na ministrstvu pripravljamo, ker je to globalni problem v sistemu pravosodja. Če bo kaj specifičnega v nadaljnji razpravi, bi se potem še kasneje oglasila, za enkrat pa, zelo na kratko, uvodoma, toliko, hvala.
Hvala vsem sedanjim sogovornikom za kratke predstavitve. Želi besedo predstavnica Državnega sveta, državna svetnica Bojana Potočan? Izvolite.
Bojana Potočan
Hvala lepa za besedo. Torej, tudi jaz bom kratka, se sklicujem na naše pisno mnenje. Torej, omenila bi samo teme, ki so bile nekoliko  (nadaljevanje) bolj izpostavljene. Ena od teh je seveda kadrovska problematika, problematika tega, da veliko tožilcev, ko pridejo na ta oddelek, zaradi velike obremenjenosti se raje vrnejo na prejšnja delovna mesta, ker so velike obremenitve. Povedali so nam, da bi lahko ta obremenitev se zmanjšala, če bi se zožil katalog kaznivih dejanj, ki jih obravnava ta oddelek, in da pač imajo v delu preveč zadev včasih. Tako je to ena takih rešitev, o kateri bi veljalo morda v nadaljevanju razpravljati. Pa seveda problemi, ki so z izvedenskimi mnenji, kar se tudi na nekih drugih področjih odraža, ker je od tega odvisna neka kvalifikacija kaznivih dejanj in so ocene, na primer, lahko za isto nepremičnino 5 milijonov ali pa 100 tisoč evrov, kar je seveda velik problem pri opredelitvah. Dotaknili smo se tudi obravnave ZOPNI-ja. O tem je bilo danes že vse rečeno, zato ne bi ponavljala.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Zdaj dajem besedo članicam in članom odbora. Mislim, da se je kot prvi prijavil kolega Jani Möderndorfer. Izvolite.
Dejstvo je, da smo nekaj že razpravljali pri prejšnji točki. Tu se pač kaže ta smiselnost razdrobljenosti, ampak ne glede na to. Zelo pomembno se mi zdi - in tu seveda pozdravljam razmišljanja predvsem o tem delu in to je treba večkrat, kar naprej ponavljati, žal, tudi v Državnem zboru -, kaj je politična odgovornost in kaj je vse ostalo. Je pa tudi res, da se dostikrat ne razume, da če hočeš ugotoviti politično odgovornost, moraš poznati celo fotografijo oziroma celo situacijo. Se pa v tem stvari zamegljujejo in tu, glede na to, da tudi preiskovalna komisija je ustavna materija in jo je treba spoštovati, razen če ne bomo spreminjali ustave in šli v neko drugo smer, kdaj kdo kaj počne.  Toliko bi samo dopolnil svoje razmišljanje. Drugače pa sem zadovoljen s poročilom.  Kar se pa tiče osebnih napadov, samo toliko, da veste, vsi ne delimo tega mnenja in osebno seveda nasprotujem takšnemu načinu razmišljamo, predvsem pa nastopanja, no, to ni v prid ne Državnemu zboru, še manj ima pa zvezo s svobodnim izražanjem. Ampak nekateri pač pravijo, da je to svobodno izražanje.
Hvala lepa. Besedo ima kolegica Maša Kociper. Izvolite.
Bom v treh minutah končala. Prav? Jaz sem v bistvu večinoma v svoji razpravi že vse povedala. Kar sem si pridržala za ta del, je točno to, na kar je opozoril tudi Državni svet, da je treba premisliti o smiselnosti sedanjega kataloga kaznivih dejanj, ki je tudi po mojem mnenju absolutno preobširen. Tudi če pogledam situacijo pri sodiščih, na sodišču, kjer sem bila deset let zaposlena, kolikor vem, zdaj vsi kazenski sodniki delajo tudi specializirane zadeve, kar verjetno sploh ni bil nikoli smisel. In v okviru tega je treba res premisliti, kaj so tiste prioritete pri pregonu, kaj je tisto, za kar je bil v prvi vrsti ustanovljen specializirani oddelek na tožilstvu in specializirani sodniki na sodišču. Tako sem se samo zato se javila, da dam to pobudo pravosodju, očitno je čas za to pri novem ZKP, če pravilno razumem, no, ali pri novem ZKP ali pač, ko bo to primerno, da se pogleda ta nabor kaznivih dejanj in se ga bistveno, bistveno zmanjša. Vse, kar ni v javnem interesu in gre za manjši kriminal, naj gre ven in potem bo oddelek in sodniki, specializirani, in vse naprej imelo večji smisel.  Hvala lepa.
Besedo dajem dr. Dominiki Švarc Pipan.
Dominika Švarc Pipan
Hvala lepa še enkrat.  Že v uvodnem nagovoru sem hotela načeti to temo, pa se mi zdi, da je mogoče še bolj primerno zdaj, specifično in ločeno. Kot smo že večkrat povedali, na Ministrstvu za pravosodje ocenjujemo, da je glede kataloga kaznivih dejanj ta situacija v veljavnem Zakonu o državnem tožilstvu, to je ta zakon, to vprašanje že ustrezno naslovljeno. Zakaj? Namreč, vodja Specializiranega državnega tožilstva lahko odredi, da se zadeva, za katero je Specializirano državno tožilstvo sicer pristojno, dodeli krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu sodišču, če ugotovi po eni strani, da niso več izpolnjeni pogoji za pristojno VDT ali pa, in to je tisto ključno, iz razlogov smotrnosti. Tako da možnost, da se pač zmanjša ta pripad oziroma obseg zadev že obstaja. Če se vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva ne strinja z dodelitvijo lahko ta predlaga, da utemeljenost tega odloči generalni državni tožilec. ZVOD(?) je torej na voljo. Po naši oceni vprašanje pa je, ali je dovolj učinkovit ali je zadosten, tako da tisto, kar bi pa želela kot še bolj ključno na koncu izpostaviti pa je, da ta tema vsekakor ostaja predmet razprave in pri pripravi Zakona o državnem tožilstvu, ki, kot rečeno, trenutno na ministrstvu že poteka, odpiramo in bomo naslovili tudi to vprašanje spet v sodelovanju s stroko, s tožilstvom in z drugimi deležniki. Tako, da tudi v tem smislu hvala za pobudo in predloge.
Replika, gospa Kociper.
Sem sicer zadovoljna z odgovorom, ampak prej nisem jasna. Ravno ta drugi del odločanja se meni zdi, da po nepotrebnem zavlačuje postopke in za katere smo vsi povedali, da bi morali biti hitri, učinkoviti. So pred očmi javnosti in to prepucavanje ali ja ali ne, gor in dol, na končno odločanje tretje osebe gotovo po nepotrebnem jemlje čas, energijo in tako naprej. In če bi bil ta katalog ožji bi se lahko temu izognili. To je moje mnenje.
Želi kdo besedo od…? Izvolite, generalni državni tožilec…
Drago Šketa
…mi smo že 2016 pri prejšnjem ministru podali ta predlog zožanja nabora kataloga kaznivih dejanj 192. člena po predhodni detajlni analizi, ki jo opravlja specializirano državno tožilstvo. Takrat ta predlog ni bil sprejet. Tokrat so nam dali, bi bila nam ponujena možnost, da imamo v okviru notranjih pristojnosti kljub povečanemu administriranju to možnost, da se pač vodja specializiranega državnega tožilstva odloči, da zaenkrat je ureditev takšna kot je. Torej, lahko tudi znotraj, bomo rekli, specializiranega zmanjšamo ta katalog. V kolikor se pa odločimo vsaj glede nekaterih kaznivih dejanj, ki jim ni mesto, na primer ponarejanje denarja, še vedno je iz analiz bilo ugotovljeno, da na letnem nivoju takšnih pisanj in odstopov bilo nekje čez 900. Gre samo za nepotrebno administriranje, seveda, po potrebi morebiti tudi da bodo ti členi izostali glede posameznih kaznivih dejanj v predlogu, ki se sedaj pripravlja sprememb zakona o državnem tožilstvu in bo urejeno. Hvala.
Mislim, da razpravljavce ni več. …/ oglašanje iz klopi/ Izvolite, kolega Dejan Kaloh. Izvolite.
…izvajanje je potem smotrno po prekinitvi potem naslednjič, ker jaz bi enih 10 minut sigurno razpravljal. Gospa sekretarka pravi, da moramo končati, samo da… /Oglašanje iz klopi/ Se pravi, potem razprava poslancev potem v naslednji prekinitvi?
Potem bomo prekinili točko tukaj. Sem mislila zaključiti, ampak bomo prekinili na tej točki.  Preden se razidemo bi vas samo želela obvestiti, da smo prejeli zahtevo Sodnega sveta za oceno ustavnosti Zakona o sodniški službi. In glede na zelo kratek rok, ki nam ga je postavilo Ustavno sodišče bomo imeli izredno sejo najbrž v ponedeljek Odbora za pravosodje, pred sejo Državnega zbora. Toliko, da smo obveščeni članice in člani.  (SEJA JE BILA PREKINJENA OB 12. JUNIJA 2019 OB 13.49.)