Spoštovane gospe in gospodje, poslanke in poslanci, vsi, ki ste bili povabljeni na sejo in se je tudi udeležujete, pričenjam z 28. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas o obvestilih oziroma o nadomeščanjih, in sicer Andreja Rajbenšu sodeluje na seji in nadomešča nezasedeno mesto, pa tudi gospa poslanka Janja Rednjak nadomešča poslanca, tudi nezasedeno mesto člana Komisije za nadzor javnih financ.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. V poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je dnevni red seje določen takšen kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo na podlagi 168. člena Poslovnika Državnega zbora.

Za obravnavo te točke smo prejeli naslednja gradiva. Celotno gradivo predloga zaključnega računa z dne 29. 9. 2025. To gradivo je tudi objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V tiskani obliki smo prejeli tudi spremni dopis Vlade, kazalo vsebine in tabelarni del predloga zaključnega računa. Del predloga zaključnega računa, ki se nanaša na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, smo prejeli proti podpisu, saj je označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Sestavni del gradiva je tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča o predlogu zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Prejeli smo tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance k predlogu zaključnega računa z dne 23. 10. 2025. Torej vse, kar je označeno s stopnjo tajnosti, torej INTERNO, na to bodite pozorni; če želi kdo razpravljati o tej temi, potem bomo pač sejo zaprli za javnost.

K tej točki sem vabil ministra Klemna Boštjančiča, ministra za finance, ki se pa je opravičil; gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča; Komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance; Vlado; Ministrstvo za finance ter Računsko sodišče Republike Slovenije.

Torej uvodoma dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za finance magistri Saši Jazbec, da poda uvodno predstavitev predloga zaključnega računa, izvolite.

Spoštovani predsednik, ostale poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni. Najlepša hvala za besedo.

Torej pred vami je Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2024, ki ga je Vlada skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Forma poročila je standardna, vsi, vse priloge so standardne. Glede na to, da je, da ste v tem Državnem zboru že sprejeli tudi proračuna za 2026 in 2027, da smo zdaj ob koncu izvrševanja 2025, se zdaj dejansko pogovarjamo o enem ne več tako zelo aktualnem proračunu. Zato sem jaz zdaj v uvodu, bom dala čisto eno kratko predstavitev, pa bi se dejansko potem rajši osredinili na vaša vprašanja iz vseh teh področij, ker ko govorimo o proračunu, govorimo pač lahko res o čemerkoli.

Tako da v zaključnem računu imamo splošni del, posebni del, izvajanje načrta razvojnih programov, podatki iz bilance stanja, obrazložitve poročila o upravljanju denarnih sredstev, enotnega zakladniškega računa, tako kot ste rekli, pač z vsemi prilogami. Bistvo zaključnega računa je, da prikažemo, kakšen je bil načrtovani proračun, kako se je potem izvršil in da pojasnimo odstopanja. Tako da zdaj, če res na tako na hitro pa eno tako veliko sliko podam o proračunu, ki je že pač skoraj dve leti za nami. Prihodki so bili realizirani v višini 14,6 milijarde evrov, kar je bilo 4 odstotke več od načrtovanih. Potem, največja razlika je torej na prihodkovni strani nastala zaradi, torej na strani dohodnine, torej iz naslova višjih plač, rekordno število zaposlenih. Potem iz uspešnega poslovanja podjetij in pa iz dodatnih prihodkov iz naslova Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Ta je bil sprejet šele konec leta 2023 in zato v bistvu ni bil načrtovan v sprejetem proračunu za leto 2024, ker ga je Državni zbor sprejel že pred tem. Na odhodkovni strani je bilo izvršenih za 15,4 milijarde odhodkov, kar je bilo 828 milijonov manj od načrtovanih. Se pravi, realizacija na odhodkovni strani, je bila 95 odstotna. Manj je bilo porabljenih predvsem EU sredstev s pripadajočo slovensko udeležbo. Torej po rekordnem ciklu ali pa po vrhu investicijskega cikla leta 2023 - takrat smo zaključevali preteklo finančno perspektivo, takrat smo porabili 2,2 milijardi evrov za investicije - je lansko leto nekoliko nižje, milijardo in pol. Izdatki lani so bili povezani tudi z draginjo in s poplavami. In pa en delež je bil še izplačil za finančna nadomestila dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina in pa torej izplačila pomočem gospodarstva, zaradi energetske krize. Potem bi rada omenila torej področje popoplavne obnove. Številke, ki so prikazane v državnem proračunu so bile, so blizu milijarde evrov, gre pa predvsem za izločanje teh dodatno pobranih davkov na Sklad za obnovo. In večinoma teh je bila namenjena odpravi posledic poplav iz leta 2023 - bistveno manj pa v bistvu tudi za druge naravne nesreče. Tako da lani lanski državni proračun je izkazal 796 milijonov primanjkljaja oziroma 1,2 odstotka BDP. Dolg državnega proračuna je na zadnji dan leta 2024 znašal 41,2 milijardi evrov oziroma 61,6 odstotkov BDP. Če pogledamo kakšna je bila pozicija oziroma kakšen je bil neto položaj Slovenije do proračuna EU smo izkazali neto proračunski presežek v višini skoraj 400 milijonov evrov, se pravi, za 400 milijonov več smo v preteklem letu dobili iz Evropske unije, kot je bilo naših vplačil. Računsko sodišče je kot vsako leto revidiralo torej zaključni račun. Na splošni del zaključnega računa je računsko sodišče izdalo pozitivno mnenje, ker ugotovljene napake pri izkazovanju prejemkov in izdatkov niso bile pomembne. Se pravi, na ta način Računsko sodišče potrdi, da je zaključni račun države za leto 2024 torej v redu, da dejansko odraža, kar se je dogajalo. Medtem ko pa na drugi del, na pravilnost izvršitve, je pa Računsko sodišče tako kot vsa leta do zdaj, izreklo mnenje s pridržkom. Gre za torej vse proračunske uporabnike, gre za veliko število javnih uslužbencev, gre za veliko količino podatkov, ki jih Računsko sodišče preveri in stopnja napake, ki jo Računsko sodišče tolerira, da bi pač izdalo drugačno mnenje, je bila presežena. V sklopu zaključnega računa oziroma v sklopu te točke smo pripravili tudi Poročilo o davčnem dolgu, Poročilo o davčnih izdatkih. Jaz sem tukaj v bistvu smo s kolegi tudi iz drugih resorjev na voljo za vaša vprašanja s tem v zvezi. Toliko zdaj za uvod. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Dajem besedo Računskemu sodišču, izvolite.

Hvala lepa. Helena Jenko, vrhovna državna revizorka, pristojna za oddelek, ki je izvedel to revizijo zaključnega računa proračuna.

Spoštovane poslanke, poslanci in drugi vabljeni! Želela bi predstaviti v bistvu nekaj ključnih ugotovitev iz našega poročila. Kot veste, Računsko sodišče vsako leto to revizijo izvede. To moramo izvesti na podlagi Zakona o Računskem sodišču in Zakona o javnih financah. Kot je bilo že omenjeno, revizija ima dva dela oziroma dva cilja pravzaprav, v prvem delu je cilj revizije izrek mnenja o splošnem delu predloga zaključnega računa proračuna. Kot rečeno, tu preverjamo pravilnost izkazovanja proračunskih prejemkov in izdatkov, v vseh treh proračunskih izkazih, v drugem delu pa podajamo mnenje o pravilnosti izvršitve državnega proračuna, kjer pa preverjamo pravilnost poslovanja nevladnih vladnih proračunskih uporabnikov, in sicer, ali so prihodki in odhodki pravilni oziroma skladni z veljavnimi predpisi, se pravi, če proračunski uporabniki spoštujejo veljavna temeljna pravila javnih financ. Kot rečeno, smo letos v prvem delu izrekli pozitivno mnenje, v drugem delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve, pa tako kot že več let zapored mnenje s pridržkom.

Mogoče bi opozorila na nekaj ključnih nepravilnosti, ki smo jih zaznali v poročilu, nekaj je takšnih, na katere opozarjamo že več let. Pri nekaterih opažamo tudi izboljšave in napredek. Ena izmed teh, na katero opozarjamo že več let zapored je, da nekateri javni zavodi, predvsem s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter institucionalnega varstva starejših, najemnine, ki jih prejmejo za oddajo premoženja, evidentirajo v svojih poslovnih knjigah kot svoje lastne prihodke, čeprav gre za pravzaprav državno premoženje in bi jih morali v skladu z zakonom nakazati v državni proračun. Ker smo to opazili že več let zapored, smo letos podali priporočilo Vladi zaenkrat, da naj od ministrstev pridobi podatke o obsegu oddajanja premoženja v najem in o teh prihodkih od najemnin, da naj tudi prouči razloge, zakaj se zakon ne izvaja. In temu primerno potem ukrepa. Podobno kot v preteklih letih smo opozorili tudi na to, da je Zakon o vodah že pred več kot 20 leti, se pravi leta 2004, predvidel določitev kriterijev za plačilo vodne pravice, ki je pridobljena z vodnim dovoljenjem. In v 2024 ta podzakonski akt še ni bil sprejet, smo pa potem seveda, kot vemo, tudi zapisali, da je Vlada pa letos sprejela to uredbo, s katero je pa uredila plačevanje dovoljnine(?). Moram pa seveda dodati, da v tej reviziji izvrševanja proračuna pa ne preverjamo vsebine in ustreznosti te ureditve.

Več let opozarjamo tudi na pomanjkljivosti v načrtovanju odhodkov. Ugotavljamo, da se država zaradi previsoko načrtovanih odhodkov in zaradi tega tudi previsoko načrtovanega primanjkljaja zadolžuje več, kot bi bilo potrebno za izvrševanje proračuna. Za leto 2024 smo takoj ugotovili, da se je država zadolžila za več kot milijardo evrov več, kot bi bilo potrebno za financiranje izkazanega proračunskega primanjkljaja. Tudi v delu poročila, kjer preverjamo pravilnost izvršitve državnega proračuna, smo odkrili več nepravilnosti, predvsem na področju proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih investicijskih transferov in na področju tekočih in investicijskih odhodkov. Na področju splošne proračunske rezerve smo opozorili, da o uporabi sredstev v znesku, ki je presegel 2 odstotka razpoložljivih sredstev rezerve, ni odločal Državni zbor, kot je to predvideno z zakonom. Občine so iz te proračunske rezerve prejele 234 milijonov evrov v obliki predplačil za odpravo posledic poplav iz leta iz avgusta leta 2023. V skladu z zakonom bi morali v roku enega leta od prejema teh sredstev poročati o porabi teh sredstev, pa smo ugotovili še v času izvajanja revizije, da za 18 milijonov evrov še občine niso izkazale upravičenih stroškov. Ministrstvo za naravne vire in prostor jih ni pozvalo k vračilu teh sredstev in zato smo tu predvideli tudi popravljalni ukrep in pričakujemo odzivno poročilo ministrstva zdaj v kratkem. Naložili pa smo, da preveri, koliko sredstev je, še ni bilo porabljenih oziroma ni bilo porabljenih upravičeno in da ustrezno ukrepa.

Obstaja še en vir, ki ga je tudi gospa državna sekretarka omenila, za financiranje občin oziroma za financiranje posledic po poplavah iz leta 2023. Ustanovljen je bil ta Sklad za obnovo. Ugotovili smo, da v letu 2024 je bil na ta sklad prenesenih skoraj 532 milijonov evrov, ki pa se v 2024 ta sredstva še niso začela porabljati. Seveda pa tu ne gre za nepravilnost. Samo opozarjamo pač, da ta sredstva so tam na voljo. Gre pa za ločen sklad, tako da, tu ne bi smelo priti do porabe za druge namene.

Pri splošni proračunski rezervaciji ugotavljamo, tako kot v preteklosti, da v lanskem letu je bilo teh sredstev porabljenih za več kot eno milijardo evrov - za 85 milijonov evrov. Od tega pa ugotavljamo, da je šlo za namene, ki bi jih bilo po našem mnenju možno predhodno načrtovati. Se pravi, po našem mnenju menimo, da gre tukaj malo za obvod od običajnega procesa načrtovanja.

Na področju plač so bile ključne kršitve, so se nanašale na nespoštovanje določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju in drugih predpisov, predvsem v zvezi z različnimi obračuni in izplačili različnih dodatkov.

Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov javnih naročil. Ugotovili smo tudi kršitve Zakona o javnih financah. Predvsem pa tu izpostavljamo Direkcijo za infrastrukturo, kjer smo ugotovili nekaj nepravilnosti pri postopkih oddaje javnih naročil, ki so pa večjih vrednosti. ker gre za večje cestne in železniške infrastrukturne projekte. ...Na področju transferov že več let ugotavljamo nepravilnosti na področju šibkega nadzora ministrstev nad posrednimi proračunskimi uporabniki in drugimi prejemniki proračunskih sredstev, predvsem na področju zdravstva, izobraževanja in znanosti. Ugotavljamo, da ministrstva sicer nadaljujejo z nekimi aktivnostmi za izboljševanje nadzora, ampak da ta nadzor še vedno ni bil povsem ustrezen.

Mogoče opozorim še na eno ugotovitev, eno izplačilo, ki smo jih preverili na podlagi pobude, ki smo jo prejeli iz Državnega zbora, in sicer za izplačilo javnemu zavodu RTV Slovenija. Tu smo ugotovili nekaj nepravilnosti. Urad za narodnosti je v letu dva 2024 temu javnemu zavodu izplačal za 12,2 milijona evrov. Pred izplačili pa ni bila preverjena upravičenost zahtevkov. Pa tudi postopki, ki bi morali biti izpeljani, da bi v bistvu javni zavod dobil soglasje na finančni načrt, niso bili speljani.

Toliko zaenkrat na kratko. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Dajem besedo naprej, če želi še kdo od vabljenih gostov? Nihče. Potem, odpiram pa razpravo med poslankami in poslanci. Izvolite, beseda je vaša, Jožef.

Hvala lepa, predsednik. Čisto na kratko. Gospo državno sekretarko prosim, da nam odgovori, naši komisiji izključno v pisni obliki, tako da prišparamo čas pa morda bodo nekatera vprašanja takšna, da danes ne morete nanje odgovoriti.

Gospa državna sekretarka, kot veste, sem zvest uporabnik aplikacije Apra - zelo dobra zadeva. Predlagam eno nadgraditev, da bi, ko gledamo projekte po regijah natančno vemo napisati, koliko je načrtovanih sredstev po glavi prebivalca, koliko je teh projektov oziroma kateri so ti projekti. Najbrž bi se dalo, da bi sproti spremljali, tako kot druge postavke, tudi realizacijo. Ampak kakorkoli že zdaj obravnavamo leto 2024, bi vas lepo prosil, če lahko dobimo tabelarni pregled, kako so zdaj ti projekti glede na proračun bili realizirani po statističnih regijah? Saj veste, da že tri leta govorim, da je Pomurje z naskokom na zadnjem mestu po sredstvih na glavo prebivalca per capita, ampak kot rečeno, mislim, da me razumete v pisni obliki. Investicije, poglejte, če gremo gledati letošnje leto, to me posebej zbode in se zavedam, da je do konca leta še en dober mesec. Mi imamo ta trenutek za letošnje leto, ki ga ne obravnavamo, imamo investicije realizirane zgolj 45, 50 procentov, 50 procentov, 2,2 milijardi načrtovano, 1,1 milijarde do včeraj, do včeraj realizirano. Mi smo praktično na koncu leta. Še enkrat razumem, vem da bodo nekatere situacije, fakture, predvsem pa je to važno za plačila, da bodo realizirana do konca letošnjega leta. In zdaj sprašujem za investicije za lansko leto, če nam to lahko daste po, v pisni obliki. Vem, da so investicije v različnih resorjih. In bi prosil, da to komisija dobi odgovor v pisni obliki. In še, če nam lahko, v pisni obliki tudi odgovorite. Koliko je v lanskem letu stalo osebno varovanje predsednika Vlade na podlagi uredbe, ki jo je sprejela Vlada, in koliko bi nas stalo, če bi varovanje predsednika vlade opravljala policija, kot je to neke vrste standard.

Pa še čisto na kratko, mislim, da še postopek oziroma nadzor ni zaključen. Glejte, potem ko je Računsko sodišče v revizijskem poročilu o predlogu zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 že povedalo, da je bilo ravnanje Ministrstva za kulturo v zvezi s potrditvijo obveznosti ter izplačilom nagrade v znesku 8346 evrov v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načelo učinkovitosti in gospodarnosti je neupravičenost in protizakonitost, protizakonitost izplačila ugotovil tudi Urad RS za nadzor proračuna. Vlada je odločbo lani odpravila in urad je postopek začel znova. Inšpekcijski organ naj bi naj bi v skladu z drugim odstavkom 55. člena Zakona o javnih financah Ministrstvu za kulturo naložil vračilo protizakonito izplačanih sredstev v višini 8346 evrov v proračun Republike Slovenije. Zanima me, ali so bila sredstva vrnjena v proračun v skladu z odločbo ter ali je Ministrstvo za kulturo od prejemnice terjalo povračilo sredstev? Najlepša hvala za vaše pisne, pa tudi ustni odgovor.

Najlepša hvala. To zadnje bistveno zaradi tega, ker gre za simptom kako ravnamo z davkoplačevalskim denarjem. Gospa državna sekretarka, verjamem, da kljub temu, da gre za 8000 evrov, za nekoga je to zelo veliko denarja. Namreč, 276000 ljudi v tej državi živi pod pragom revščine, pa me tudi mene zanima in mislim, da lahko bi kar takoj dobili ta odgovor, ne samo pisno, glede tistega poteka, ki v bistvu ta saga traja zdaj že skoraj dve leti, dve leti pa izplačila te nagrade. Na to temo smo imeli tudi že druge seje Komisije za nadzor javnih financ, tudi z ministrico za kulturo pa teh odgovorov nekako ne dobimo oziroma vse se vrača potem na drugostopenjski organ in potem nazaj v odločanje samo zaradi tega, da se čas zavleče do volitev.

Ima še kdo od poslank in poslancev za razpravljati? Okej, potem se sam prijavljam k razpravi, pa bom malce bolj široko razpravljal.

To, kar je govorila gospa Jenko glede javnih naročil. Sam sem preletel, a veste, mi imamo zelo veliko javnih naročil, kjer se pojavi samo en ponudnik in to so vrednosti nekaj deset milijonov evrov, imamo samo enega ponudnika, potem so ocenjene vrednosti ocenjene z neko višino, ponudba pride večja, potem se zavrne, potem pride do pogajanj, ampak še vedno večja ponudba od predvidene, kot je bila v samem javnem naročilu. Mene zanima, obstaja kakšna analiza, zakaj se to v državi dogaja, pa ne samo na sektorju, ki ga je omenila gospa Jenko, ampak tudi pri drugih resorjih, sem šel pogledat čez seznam in v bistvu res mi imamo skoraj polovico javnih naročil z eno ponudbo. Se pravi, kaj se dogaja v državi in če je kakšna analiza v tej vladi bila narejena na to temo, kajti gre spet za davkoplačevalski denar. Druga stvar, ki pa, se opravičujem, mene zelo boli, pa je, da sprejemamo v tej državi davke na zalogo. Ena izmed teh stvari je bilo tudi reševanje problema popoplavne obnove. Imeli smo tudi tukaj sejo Komisije za nadzor javnih financ na to temo, kjer smo govorili, da nam vsi govorijo, domačini in vsi iz Koroške, da tega ni za deset milijard evrov. Mi smo pa naredili balon pobiranja dajatev za to višino. Potem pa pozor! Leta 2024, če sem prav razumel, smo imeli sredstev pobranih za 400 milijonov evrov in niti tega porabljenega. Drži, gospa Jenko? Zdaj pa se zmenite, mislim, državna sekretarka pravi, da ne drži, gospa Jenko pravi, da drži. Torej, povejte, koliko denarja smo v letu 2024 namenili za popoplavno obnovo in koliko je vseh dajatev v letu 2024 na račun gospodarstva in zaradi tega tudi slabših plač je bilo pobranih. Zaradi tega, ker ste napihnili ta balon popoplavne obnove izključno zaradi tega, da se več denarja spravi v proračun na račun gospodarstva, obrtnikov, podjetnikov, tudi njihovih, tudi plač zaposlenih. Porablja se pa ta denar ne, nikjer se ne porablja. Pa mi povejte, če je bilo pobranih 400 milijonov evrov, koliko je bilo porabljenega in kje je še tistih deset milijard evrov, o katerih ste govorili, ko smo posebno strategijo pošiljali v Bruselj. Jaz bi rad videl kje je. Veste koliko je deset milijard evrov, to je deset drugih tirov. Torej, to je v bistvu zgrešena politika sprejemanja ukrepov na zalogo zaradi tega, da obremenjujemo gospodarstvo, ki ste ga tudi v letu 2024, če dobro pogledate ta zaključni račun, zaradi tega ga jaz ne morem podpreti, je bilo ponovno leto novih in višjih davkov, kar je v bistvu simptom te vlade. In tudi podatki z OECD za leto 2024 kažejo, da je delež bremen davkov in socialnih prejemkov se je pa lani v celotnem strošku dela na samskega delavca zvišal največ prav v Sloveniji in še več potem v Italiji. In potem naprej v OECD, pravi, Večje davčno breme tudi za družine ne glede na demografsko zimo, v kateri smo. Ampak leto 2024 je bilo tako simptomatično leto, ko se je vlada odločila, da bo davčni primež se bolj, še bolj zategnila. Tudi primanjkljaj 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda je ena izmed takšnih stvari ko so problematične, pa leta 2024 ni bilo nobenih izrednih stvari, poplave so bile 2023 drugače, pa tudi sem že načel, koliko ste zbrali v bistvu, koliko ste dodatno obremenili gospodarstvo iz tega naslova. Torej zaskrbljujoče stanje in o tem ne govorimo samo mi, saj o tem govorijo tudi evropske institucije, tudi OECD. V lanskem letu. Ob zaključnem računu je državna sekretarka dejala, da nas primerjati s Hrvaško, ker oni imajo davek na nepremičnine, saj mi ga imamo tudi v obliki NSUZ. Ja, že imamo. Vi bi radi dvakrat obdavčevali ljudi. Se pravi, nekaj bo treba narediti, absolutno, v smeri razbremeniti davčne razbremenitve. Tako da mene res zanima za poplave. Samo to lahko na kratko odgovorite, koliko ste zbrali denarja in koliko je bilo porabljenega zaradi tega, da ljudje na Koroškem vedo, da plačujejo za nekaj, česar pa ne dobijo.

Spoštovani, hvala lepa. Zdaj za ta vprašanja, gospod Horvat, vi ste sicer želeli, da vam damo tole napisno. V redu, bomo pripravili napisno. Vem, da ste dobili zdaj že naš odgovor, da je bilo v letu 2024, koliko je bilo pobranih dajatev v pomurski regiji. Nekaj čez 620 milijonov. Mi imamo pa, ker me to redno vsako leto sprašujete, smo tudi pripravili že, smo tudi šli iskat, koliko pa potem v Pomurje se vrača. Ker vi, ne vem zakaj, ker res poznate zelo dobro javne finance, vi pogledate samo državni proračun in rečete, da iz državnega proračuna dobite z naskokom najmanj, ampak kot vplačujete v štiri blagajne, tako tudi dobivate iz štirih blagajn. Tako da, če bi hoteli primerjati jabolka z jabolki, potem je treba primerjati, koliko dobijo ljudje v Pomurju tudi iz pokojninske blagajne, iz zdravstvene blagajne, iz občin. In še nekaj je; vi tukaj primerjate samo projekte, medtem ko veste, da obstajajo poleg projektov tudi ukrepi, recimo obstajajo, ne vem, teh starševskih nadomestil, štipendij, otroških dodatkov. Tega vi ne vidite, vi to, ko gledate, ko spremljate Apro, kot rečete, vidite pač samo ta del. Tako da ko se zloži cela slika skupaj, in zdaj jo samo zato še ne moremo zložiti, ker nimamo zbranih podatkov, da bi jih po istem letu primerjali, ampak smo že blizu srečnega konca, tako da to boste dobili in boste videli, da je, da bistveno več pride v regijo iz štirih blagajn kot gre v štiri blagajne, to pa že lahko z gotovostjo rečem.

Potem ste se, potem ste vprašali, oba dva sta vprašala glede Svetlane Makarovič, obe glede tega nakazila. Trenutno je zadeva v ponovnem pritožbenem postopku na Vladi, tako da glede na to, da je, glede na to, da je v postopku, zadeva še ni zaključena in jo jaz ta hip tudi ne morem komentirati več kot toliko.

Prosili ste ali pa predlagali ste analizo glede teh javnih naročil, zakaj pride do, v več kot polovici primerov, ste rekli, samo do enega ponudnika. Jaz mislim, da je to pristojno ministrstvo, da to MJU, ki vsako leto pripravi tudi poročilo, a ne, o javnih naročilih, o izvedenih javnih naročilih, koliko jih je, dejansko je tam noter to vse pojasnjeno, zakaj je temu tako. Tako da ko bomo pripravljali pisni odgovor na vaša vprašanja, vam bomo to tudi priložili, tako da bo v bistvu vse zraven.

Zdaj pa, gospod Vrtovec, tole "poraba na zalogo", pa" obdavčitev na zalogo" pa takole naprej, a ne. Največja nesreča se je zgodila avgusta 2023, največja naravna nesreča. In takrat je zelo, zelo, zelo na hitro, se pravi v, bomo rekli, v dveh, treh mesecih je takrat Vlada zagotovila v proračunu 2023, je v bistvu pripravila rebalans na to temo in je bilo izplačil potem, če pogledamo statistiko v letu 2023, že 588 milijonov. Znotraj tega so bila tudi predplačila občinam 212 milijonov, ne 212 je občin, 218 je bilo teh predplačil oziroma so bila potem predplačila tudi za druge naravne nesreče, pa bom zdaj jaz se v bistvu skoncentrirala na tole ta veliko. In takrat je bila sprejeta tudi odločitev, da se uvede začasno namensko dajatev, da se ustanovi začasen sklad za obnovo po tej največji naravni nesreči. Uvedeni so bili torej, kot sem že v uvodu povedala, ta zakon je bil sprejet, bomo rekli, za božič leta 2023, zato tudi finančnih učinkov v proračunu, ki ste ga poslanci sprejeli za leto 2024, še ni bilo. In potem je, torej v letu 2024 se je to začelo zbirati višja stopnja DDPO, bilančni dobiček SDH in pa bilančni dobiček torej za, torej banke, davek na bančno bilanco. Tako da, če gledamo zdaj res tako veliko sliko v letu 2023, kot rečeno, teh 588 je bilo izplačil v teh par mesecih zagotovljenih, bomo rekli, iz davčnih virov. Potem je bil sprejet zakon, ki je uvedel te dodatne vire začasno za pet let in ustanovljen je bil ta sklad za obnovo Slovenije, kamor se stekajo vsi ti namenski prihodki iz teh dodatno določenih namenskih virov. In seveda, ker se je to začelo zbirati in ker se je nabiralo v letu 2024, mi smo pa seveda v letu 2024 tudi že izvajali obnovo in je bilo zato v državnem proračunu za leto 2024, so bile postavke pripravljene za porabo iz državnega proračuna. V letu 2024, ko ste vprašali, je bilo porabljenih iz državnega proračuna 465 milijonov za popoplavno obnovo. Ob tem, da morate vedeti, še enkrat poudarjam, da so bili v letu 2023 izplačana predplačila, tako da so občine večinoma, večji del teh predplačil so recimo občine uporabljale v letu 2024. Tako da zdaj, če gledamo zelo tehnično, boste pa v letu 2025, boste pa zaman iskali v proračunu to popoplavno obnovo, zelo malo je bo, samo ta del solidarnostnega sklada iz EU, ko smo dobili v državo smo pripeljali 428 milijonov nepovratnih EU sredstev za ta namen. Tako da letos se pa večina, glavnina, bomo rekli, popoplavne obnove pa financira iz tega SOS sklada, mu rečemo, Sklada za obnovo Slovenije. Tako da odgovor na vaše vprašanje je: v letu 2024 je bilo z dodatnimi prihodki nabranih 281 milijonov, v letu 2024 281 namenskih virov, ki so bili preusmerjeni v Sklad za obnovo Slovenije; letos, ko smo zdaj že konec leta pa ker se je de facto letos prvič pobral ta davek na bančno bilanco, je tega do danes 373 milijonov, a ne, tako da poraba v letošnjem letu iz tega sklada znaša 206. Tako da zdaj, ker je, veste, je treba, kot vedno rečem, številke je treba znati brati, a ne, ekrat imaš namenski vir, pol imaš sklad, pol imaš integralni proračun. Tako da za torej poročilo o porabi finančnih sredstev mi to vsak teden imamo pripravljeno, osvežimo. Te številke kažejo: v letu 2023 poraba 588, v letu 2024 poraba 465, v letošnjem letu zaenkrat poraba 271. Čakamo pa, kot vedno, to pa poznate, saj ste bili minister, da dejansko pridejo zahtevki, dejansko ob koncu leta pridejo tule do sredine novembra in potem izplačila, ki so dejansko že, bom rekla, refundacije temu, kar recimo občine zalagajo ali pa karkoli, se zgodijo tudi v dejansko v zadnjem mesecu. Tako da, ko ste tudi, gospod Horvat, vi ste gledali, da smo dejansko na investicijah šele na polovici, če tako pogledamo, od letos. Ampak zdaj smo že, ja, zdaj, malo še med leti skačemo, no, v letošnjem letu od 2 milijard 200 je poraba milijarde 100. Samo na Ministrstvu za infrastrukturo imajo zdaj nekih 200 milijonov računov, ki pač pridejo zdaj ob koncu leta, tako da za te investicije je dejansko pač tisti zadnji mesec ali pa zadnji kvartal je večkratnik pač porabe celotnega, celotnega leta prej. Tako da, zdaj, druge so bile, gospod Vrtovec, take bolj splošne ali pa pavšalne izjave, no, ampak tole, ko ste rekli, da pobiramo davek na zalogo ali karkoli, temu pa res ne morem pritrditi. Še sploh zato, ker je Vlada sprejela načrt oziroma več programov odprave te popoplavne obnove. Poseben je, za večino je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je tisto, ki drži roke in nad, torej občinami in glede, kot rečejo, nad svojimi vodarji, se pravi, za to bo mogoče pač gospod Vivoda še kaj dodal, a ne. In glede teh stanovanj oziroma to, ko se ljudem odkupuje tiste nepremičnine, kjer ne morejo več stanovati, se pravi, to je en velik program. Drug velik program je na infrastrukturi, kjer gre za obnovo cest in železniške poškodovane infrastrukture. Potem so pa še manjši programi s področja kulture, zdravja, solidarne prihodnosti in tako naprej. Tako da programi, kaj vse je treba obnoviti, popraviti, so za teh pet let težki približno 3 milijarde in pol, medtem ko naj bi z dodatnim virom, z dodatno obdavčitvijo pobrali nekje 2 milijardi. Če smo pripeljali še pol milijarde iz Evrope, potem se je enostavno ta slika, ko ste rekli na zalogo, pa vnaprej, pa tako ne zloži. Je pa dejstvo, da ko pride do ene take nesreče, da se seveda ne more vse začeti popravljati čez en teden, niti ne čez en mesec, niti ne še vse v enem letu, zato ker so bili, ne vem zdaj, če se pri zaključnem računu 24 največ pogovarjamo o tem, so bile te tehnična pisarna v bistvu ustanovljena, ki pomaga občinam, da pripravljajo vso dokumentacijo. Tako da jaz mislim, da vsaj tako tudi slišim s terena, da občine niso tako nezadovoljne z vsem tem, kar se zdaj v zvezi s popoplavno obnovo dogaja.

Najlepša hvala. Ker ni več prijavljenih k razpravi, hvala za vaše odgovore, gospa državna sekretarka. Samo še eno stvar, definicija davka na zalogo. Sem imel tako, glejte, začasno se je sprejel za pet let davek za podjetja iz 19 na 23 odstotkov, tega vi niste omenili, pa velja to omeniti, da imamo ta problem, medtem ko sosednja Hrvaška ima nad milijon evrov 18 odstotkov, pod milijon evrov 10 odstotkov, ampak ne bomo delali tukaj primerjav, bo to čas, ko pride druga vlada. Ampak, to je definicija davka na zalogo. Se pravi davek na zalogo, ki bo začasno mišljen, pa se pobira, pa se nič ne zgodi. Torej, najlepša hvala za vaša pojasnila, saj večinoma pa že gospodu Horvatu boste poslali v pisni obliki - tako kot vas je tudi sam prosil. Torej, zaključujem razpravo. V razpravo torej dajem v razpravo in na glasovanje predlog sklepa, s katerim bo komisija Državnemu zboru predlagala sprejem predloga zaključnega računa. Predlog sklepa se glasi: Komisija za nadzor javnih financ predlaga Državnemu zboru, da po obravnavi na podlagi 168. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Želi kdo razpravljati? Nihče. Torej, prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je sedem poslank in poslancev, štirje so glasovali proti, trije pa so bili za.

(Za je glasovalo 3.) (Proti 4.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet oziroma sklep ni sprejet, se opravičujem, večina je glasovala proti.

Prosim še, da določimo poročevalca, ki bi predstavil pisno poročilo komisije na seji Državnega zbora, predlagam, da sem to jaz, če se strinjate? Najlepša hvala. Torej vabljenim k tej točki dnevnega reda se zahvaljujem za sodelovanje na seji komisije.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O UPRAVLJANJU Z JAVNIM DOLGOM REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Poročilo z dne 09. 10. je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. K tej točki sem vabil Ministrstvo za finance. In uvodoma dajem besedo Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance, tako da izvolite.

Ja, hvala lepa ponovno za besedo.

Torej, pred vami je zdaj tudi poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije za lani. V poročilu je izkazano nadaljnje zniževanje dolga sektorja država v deležu BDP. In sicer v primerjavi z letom pred tem, torej v letu 2023, je znašal 68,3, lani se je znižal na 66,6 odstotka BDP. To je v bistvu najnižji delež po letu 2019, ko smo imeli izravnane javne finance oziroma presežek v javnih financah in je javni dolg znašal 66 odstotkov. Ob upoštevanju likvidnostne rezerve, ki jo imamo, je pa v bistvu se pa potem dolg sektorja država na neto osnovi zniža pod referenčno mejo maastrichtsko 60 odstotkov.

Zdaj poročilo samo vsebuje podatke o izvedbi Programa financiranja državnega proračuna, podatke o zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, potem podatke o dolgu sektorja država po metodologiji presežnega primanjkljaja in dolga. In pa še podatke o izdanih poroštvih in jamstvih Republike Slovenije. Republika Slovenija se je lani za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji - se pravi z državnimi obveznicami in menicami - in pa s posojilom Evropske unije, se pravi za to posojilo iz načrta za okrevanje in odpornost v skupni višini 3 milijarde 855 milijonov evrov. Tako da je dolg samo državnega proračuna na dan 31. 12. 2024 znašal 41 milijard 246 milijonov evrov. In v primerjavi s koncem leta 2023 se je nominalno povišal za milijardo 400. Z zasledovanjem strateških ciljev pri zadolževanju in z aktivnim upravljanjem z dolgom Slovenija še naprej ohranja ustrezno visok povprečni čas vezave, se pravi 9 eno leto pri povprečni obrestni meri portfelja v višini 1,8 odstotkov. Evrska tehtana povprečna obrestna mera novo izdanega dolga je lani znašala 3,1 odstotka, pri čemer je povprečna ročnost do zapadlosti tega znašala teh devet let. Za obresti smo lani plačali 757 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotek BDP. Zdaj, relevanten kriterij zadolženosti države v mednarodnem merilu je pa dolg sektorja države izražen v BDP. In kot rečeno, od leta 2020, ko je bil v bistvu preko 80 odstotkov, se je zdaj v štirih letih znižal na 66,6 odstotkov konec preteklega leta oziroma če povem v milijardah 44 milijard 905 milijonov in dolg državnega proračuna predstavlja 94 tega konsolidiranega dolga. Dolg enot, torej občin, če rečem lokalne, ravni države je konec lanskega leta znašal milijardo 156. Sklada socialne varnosti pa leta nista zadolžena. Če se primerjamo s povprečjem EU 27 ali pa z evropskim, torej z Evropo tu kjer imamo evro se je v bistvu prav tako znižal in v Sloveniji se v tej mednarodni primerjavi ostajamo podpovprečno zadolžena država. V obdobju 2021-2027 smo bili v zgornji tretjini držav z največjim znižanjem tega razmerja med dolgom in BDP.

Bonitetna ocena je ključnega pomena za naš nastop, torej za naš dostop do financiranja preko dolžniški kapitalskih trgov. Izkazujemo dolgoročne kreditne sposobnosti visokega investicijskega razreda. In danes imamo te bonitetne ocene še višje, kot smo jih imeli konec leta 2024. In sicer pri SNP imamo dvojni A s stabilnim izgledom, pri Fitch imamo A+ prav tako s stabilnim izgledom, pri Mudisu imamo A3 s pozitivnim izgledom. V letu 2024 je bilo izdano eno državno poroštvo za 250 milijonov evrov Evropski investicijski banki za obveznosti družbe 2TDK, unovčilo se je pa za 1,2 milijona evrov državnih poroštev, tako da stanje poroštev konec leta je 3 milijarde 870 milijonov evrov oziroma 5,7 odstotka BDP. Toliko za uvod. S kolegom iz zakladnice sva na voljo za morebitna pojasnila. Hvala lepa.