Spoštovani, lep pozdrav. Pričenjam 76. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da so se za sejo opravičili: kolegica Nataša Sukič in kolega Franc Rosec. Na seji pa s pooblastili sodelujejo: Jožef Horvat nadomešča magistra Janeza Žaklja, Gašper Ovnik nadomešča magistro Nataša Ašič Bogovič, Tamara Vonta nadomešča Teodorja Uraniča in Dušan Stojanovič nadomešča magistra Miroslava Gregoriča.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je dnevni red določen tako kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPODBUJANJU RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku posredovala Vlada.

Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve poslanskih skupin Svoboda in SD za sklic nujne seje odbora z dne 20. novembra 2025, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Državni zbor je na podlagi 122. člena Poslovnika na 123. izredni seji 11. 11. 2025 opravil splošno razpravo o predlogu zakona in sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 20. oktobra, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. novembra, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 20. novembra, pripombe Skupnosti občin Slovenije, pripombe Alpe Adria Green z dne 10. novembra, mnenje Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn z dne 11. novembra ter dodatne pripombe in predlogi sprememb z dne 1. decembra, pripombe Združenja slovenske fotovoltaike z dne 24. 11, predlog za amandma Trgovinske zbornice Slovenije z dne 26. novembra, odziv Ministrstva za okolje, podnebje, energijo na mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. decembra, odziv ministrstva za okolje, podnebje in energijo na pripombe Alpe Adria Green z dne 3. decembra in odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo na pripombe Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn z dne 3. decembra. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona; do sedaj so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter Poslanske skupine nsi. Prejeli boste tudi pregled zdaj v kratkem, pregled amandmajev z današnjega dne. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora in na e-klopi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Državni svet Agencija za energijo, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Energetska zbornica Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba. Naknadno pa so bili povabljeni na svojo pobudo tudi še: Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem najprej predstavniku predlagatelja, torej ministru magistru Bojanu Kumru za predstavitev. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, člani in članice odbora, spoštovani gostje, vsem lep pozdrav.

Pa dovolite, da na začetku začnem in poudarim eno dejstvo, ki ga na koncu koncev potrjujejo tudi meritve in pa znanost, da je leto, ki je za nami, bilo najtoplejše v zgodovini meritev, letošnji junij pa je najtoplejši in hkrati eden najbolj suhih od leta 1950. Podnebne spremembe tako niso več napoved prihodnosti, so realnost, ki jo živimo že danes. Ta realnost nas vsekakor opozarja, da so ogrožene tako bivalne razmere kot tudi ekosistemi, od katerih smo na koncu koncev tudi vsi odvisni. Znanost nam hkrati ponuja tudi jasno pot naprej: obnovljivi viri energije imajo osrednjo vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, vendar ne le to, so ključni element energetske varnosti, zmanjšujejo našo odvisnost od uvoza nafte in plina ter dolgoročno prispevajo k nižjim stroškom energije za prebivalce in tudi za gospodarstvo. Okrepljeno uvajanje obnovljivih virov energije je zato tudi pomemben korak k pri blaženju energetske revščine in predvsem k večanju energetske suverenosti in samozadostnosti. Globalni trendi kažejo, da svet pospešeno prehaja na čiste vire energije. Evropska unija je za leto 2030 določila zelo ambiciozen cilj, delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije se naj doseže v višini 42,5 odstotkov. Že danes v EU polovico vse električne energije proizvedemo iz obnovljivih virov energije, v manj kot petih letih bo ta delež presegel približno dve tretjini. Podobne premike pa opažamo tudi drugod po svetu. Na primer ZDA načrtujejo, da bodo do leta 2030 polovico svoje elektrike pridobile iz obnovljivih virov, Kitajska pa okoli 40 odstotkov. Spoštovani, to niso zgolj številke, to so zelo jasni signali, da se svet spreminja in da moramo kot država pravočasno, odločno in premišljeno stopiti na pot energetske prihodnosti, ki bo vsekakor morala biti varna, čista in pa seveda tudi zanesljiva.

Slovenija s tem zakonom dela zanesljive korake naprej tako na področju rabe obnovljivih virov energije kot tudi na povezanih področjih. Danes je pred vami nov Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, zakon, ki predstavlja pot naprej v čistejšo, varnejšo, energetsko neodvisno in podnebno nevtralno družbo. Gre za dokaj obsežen in dokaj kompleksen zakon s 16 poglavji in 137 členi, katerih glavni cilj je uskladitev našega pravnega okvira z najnovejšim evropskim pravnim redom, prav tako pa tudi seveda omenjamo, da je rok, na tem mestu, da je rok za prenos direktive že potekel in da Evropska komisija proti Sloveniji že vodi postopek zaradi nepravočasnega prenosa. A nov zakon ni zgolj formalni prenos evropskih obveznosti, je predvsem vsebinska nadgradnja obstoječega sistema, ki ga imamo v Sloveniji, ki bo še naprej spodbujal strateško preobrazbo v vseh sektorjih, tako na področju proizvodnje elektrike kot tudi na področju ogrevanja in hlajenja ter tudi prometa.

V prvi vrsti naj pri zakonu izpostavim prenovo podporne sheme, po novem bo podporno shemo izvajal Borzen. Širi se nabor tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije; tukaj predvsem poudarjamo, da je raba geotermalne energije vključena tako pri proizvodnji toplotne energije kot tudi pri proizvodnji električne energije. Širijo se tudi sektorji, ki bodo v podporno shemo vključeni na voljo bodo tako investicijske spodbude kot pomoč za tekoče poslovanje. Uvajamo pravičnejši sistem plačevanja prispevka za obnovljive vire, ki bo po novem pri električni energiji vezan na dejansko porabo energije in ne več na obračunsko moč. Ta sprememba bo zagotovila pravičnejšo porazdelitev stroškov, večjo preglednost za odjemalce in spodbudo k večji energetski učinkovitosti. Zakon tudi prinaša olajšave za energetsko intenzivna podjetja pri plačevanju prispevka OVE, kar bo ohranilo njihovo konkurenčnost. Pomembna je tudi novost, da je obvezna raba sončne energije na določenih stavbah in parkiriščih; s tem bomo sončno energijo usmerjali na strehe, ki so še vedno v veliki meri neizkoriščene. Odpravljamo tudi ovire pri sklepanju pogodb o nakupu energije iz obnovljivih virov, to so tako imenovane / nerazumljivo/ in uvajamo jamstveno shemo s tem pa investitorjem omogočamo in pomagamo z večjo pravno in tudi finančno varnost. Z vzpostavitvijo nove trgovalne sheme na e-mobilnosti krepimo možnosti za energetski prehod v prometu. Z novim javnim pooblastilom Geološkim geološkemu zavodu pa pospešujemo možnosti za izrabo velikega potenciala geotermalne energije. Zakon varuje tudi že obstoječe investitorje. Posebna pozornost je namenjena tudi urejanju letnega net meteringa, kjer zakon ščiti gospodinjske odjemalce pred velikimi cenovnimi nihanji, ki se pojavljajo na energetskih trgih in hkrati določa nadomestilo za kritje njihovih stroškov, ki nastanejo zaradi razlik v cenah. V proces priprave zakona so bili vključeni številni deležniki. Veliko je bilo komentarjev v sklopu javne obravnave. Prav tako je bil ploden in uspešen proces medresorskega usklajevanja. Je pa seveda nekaj dodatnih pripomb in mnenj in komentarjev različnih deležnikov bilo podanih tudi v tej fazi, ko je zakon že v obravnavi v Državnem zboru. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo je na seji 20. novembra 2025 podala pozitivno mnenje k predlogu zakona. Upoštevali smo dodatne pripombe, strokovne pripombe Slovenskega inštituta za standardizacijo glede ustreznih certifikatov. Ki so tudi navedeni v predlogu zakona. Pridobili smo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki smo ga v celoti upoštevali ter na njegovi podlagi pripravili ustrezne amandmaje. Na tem mestu seveda velika zahvala Zakonodajno-pravni službi, da smo lahko tvorno skupaj podali te odgovore na njihovo mnenje. Dodatno so na predlog zakona prispele tudi pripombe oziroma komentarji nekaterih drugih akterjev. Na nekatere komentarje smo podali pisni odgovor, na druge ga bomo pripravili po seji. Na komentarje Skupnost občin Slovenije smo podali obširne ustne odgovore že na sami seji Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Podali smo jasna zagotovila, da je cilj nove podporne sheme tudi vključitev rabe geotermalne energije tako za ogrevanje kot za proizvodnjo električne energije. Prav tako je bilo predstavljeno regionalno oziroma lokalno delovanje kontaktne točke za OVE s svojimi 38 različnimi lokacijami po celi državi ter vključenostjo vseh lokalnih energetskih agencij v izvajanje aktivnosti kontaktne točke. Društvo Alpe Adria Green in Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn sta podali sorodne pripombe, večinoma na temo rabe vetrne energije. Ministrstvo v njem pojasnjuje, da številne pripombe in obeh dveh civilnih iniciativ ne sodijo v področje tega zakona, saj je umeščanje vetrnih elektrarn javna korist. Hrup in vplivi na okolje in se urejajo v drugih zakonih ter so obvezni postopki presoj, tako celovitih presoj vplivov na okolje kot posameznih presoj vplivov na okolje. Umeščanje naprav iz obnovljivih virov energije je strogo regulirano in vključuje presojo vplivov na naravo, na prostor, na krajino in na zdravje ljudi. Lokalnim skupnostim je že danes zagotovljena ustrezna vloga v postopkih prostorskega načrtovanja. Vlada pa je dodatno uvedla finančna nadomestila in spodbude, da se koristi projektov pošteno razdelijo. Slovenija ima vzpostavljen tudi sistem neodvisnega monitoringa in odgovornosti investitorjev, zato ministrstvo meni, da obstoječa zakonodaja celovito zagotavlja varstvo okolja in prebivalcev. Trgovinska zbornica Slovenije je podala pripombe na 84. člen predloga zakona, v kateri pozivajo k črtanju obvezne postavitve naprav za sončno energijo na novih parkiriščih, katera tlorisna površina znaša 1000 m2 ali več. Ministrstvo odgovarja, da kljub temu, da ta določba ni predmet 10. člena evropske Direktive o energetski učinkovitosti stavb. Ta obveza trenutno že obstaja v slovenski nacionalni zakonodaji, saj je trenutno vključena v 9. člen zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Ta določba je torej že v veljavi od uveljavitve tega zakona avgusta 2023, torej že več kot dve leti in s tem ne predstavlja nobene novosti v teh zahtevah. Obenem je tudi združenje slovenske fotovoltaike poslalo pripombe na isti člen z diametralno nasprotnim predlogom, in sicer, da naj se v člen vključi obveza, ki tudi že obstaja v 11. členu tega zakona, se pravi zakona ZUMPEOVE, da je potrebno tudi na obstoječih utrjenih parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša 1700 m2 ali več, obvezno postaviti naprave za sončno energijo. Glede na to, da smo dobili predloge, ki gresta vsaka v svojo smer, eni bi še dodatno črtali obveze, drugi bi jih dodajali. Smatramo, da smo za izbiro srednje poti izbrali dobro, kompromisno rešitev, ki je nenazadnje tudi že v veljavi dve leti. Na ta način ne nalagamo dodatne obveznosti obstoječemu stanju in obstoječim parkiriščem, ostaja pa obveza pri novem planiranju, načrtovanju in izvedbi novih projektov. Ob tem je ministrstvo v zadnjih letih zagotavljalo višje in obsežne subvencije za izvedbo sončnih elektrarn na parkiriščih, tudi novih, ter bo s prakso nadaljevalo tudi v prihodnje. Prav tako so v predlagani rešitvi vključene različne široke izjeme, izjeme tako glede finančne narave, tehnične, kulturno varstvene in tako dalje. Na podlagi vseh teh izjem menimo, da ni potrebno izvesti takšnih projektov, ki bi bistveno vplivali na sam projekt. Zato menimo, da je predlog dovolj fleksibilen in ustrezen za vključitev v predlagani zakon.

Tako da spoštovani, zakon vključuje nekatere nujne določbe za nadaljnji razvoj in učinkovitejše izvajanje progresivne razvojno naravnane energetske politike, ki bo v korist vsem državljanom in prebivalcem Republike Slovenije. S tem zakonom krepimo zaupanje vlagateljev, ustvarjamo predvidljiv okvir za razvoj novih projektov ter omogočamo, da bodo koristi trajnostnega in energetskega prehoda pravzaprav dostopne vsem. Vlada s tem zakonom ne zasleduje le evropskih ciljev oziroma obvez, zasledujemo pa predvsem slovenske interese, energetsko varnost, samozadostnost, trajnostni razvoj, nova delovna mesta in zmanjšanje uvozne odvisnosti od goriv, ki jih vsak dan krepko preplačamo. Verjamem, da si zakon zasluži vašo podporo. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Valentina Marolt, izvolite.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in dala pisno mnenje, v katerem je dala večino konkretnih pripomb. z namenom zagotoviti spoštovanje načela jasnosti in določnosti pa tudi zakonitosti v kazenskem pravu. Opozorili smo na notranjo skladnost predloga zakona in pravno sistemsko skladnost z drugimi zakoni, načelo legalitete, ki zahteva, da so podzakonski predpisi sprejeti le na podlagi zakona in v okviru zakona, na to, da je treba jasno določiti naloge, ki jih neka oseba izvaja kot obvezno gospodarsko javno službo in naloge, ki jih izvaja na podlagi javnega pooblastila. Opozorili smo tudi na prepoved obrestnega obrestovanja, na prepoved povratnega učinkovanja zakona.

Opozoriti moram pa na napako iz naše pripombe in sicer iz pripombe k 84. členu. Direktiva, ki se prenaša s tem členom seveda določa obveznost namestitve naprav za sončno energijo na novih pokritih parkiriščih, ki so neposredno ob stavbah, ne določa pa postavitve naprav za sončno energijo na pokritih in utrjenih parkiriščih. Vloženi amandmaji našim pripombam v večini sledijo, prejeli smo pa tudi pojasnila. Hvala.

Ja, hvala lepa. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod državni svetnik Matjaž Štolfa, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Kakor smo že omenili, kakor je že prej, je minister povedal, da je Komisija Državnega sveta dala pozitivno mnenje, bi pa mogoče še kaj smo ugotovili.

Najprej smo ugotovili, da je razvoj OVE že dalj časa zaznamuje nepredvidljiv in nekonsistenten regulativni okvir. Investitorji so najprej deležni spodbudnih signalov, nato pa se jih s pogostimi spremembami pravil in cenovnih mehanizmov izpostavlja dodatnim tveganjem, kar zmanjšuje stabilnost investicijskega okolja in zaupanja v sistem samooskrbe. Občine so ob podpori države izvedle projekte skupnostne samooskrbe, vendar so se soočile z več mesečnim čakanjem na ponudbe dobaviteljev in z neustreznimi pogoji. Presežke energije bi morale oddati praktično brez nadomestila, manjkajočo energijo pa kupovati po visokih cenah. To ogroža ekonomsko upravičenost projektov, zato komisija poudarja, da morajo biti vloge vseh deležnikov jasno določene, in da se stroški in tveganja ne smejo prelagati izključno na investitorje. Komisija podpira strateško usmeritev države za pospešen razvoj obnovljivih virov energije, vendar le ob vzpostavitvi stabilnega, predvidljivega in pravičnega regulativnega okvira. Pričakujemo, da bo predlog zakona odpravil obstoječe pomanjkljivosti in zagotovil bolj uravnotežene obveznosti vseh deležnikov. Opozarjamo tudi na izkušnje lastnikov obstoječih sončnih elektrarn v sistemu net meteringa. Nekateri dobavitelji so v preteklosti zaradi stroškov bilančnih skupin odklanjali prevzem presežne energije ali celo prekinili pogodbe. V zvezi s tem je komisijo zanimalo, ali bo predvidena delna kompenzacija stroškov dobaviteljev v prihodnje učinkovito zaščitila lastnike elektrarn pred takšnimi praksami.

Dotaknili smo se tudi ekonomske upravičenosti naložb v sončne elektrarne in opozorili na potrebo po diverzifikaciji. V luči obsežnih posegov v vodotoke po poplavah leta 2023 bi bilo smiselno razmisliti o večjem izkoriščanju potenciala pretočnih hidroelektrarn, ki omogočajo stabilno proizvodnjo energije. Komisija izpostavlja tudi problem presežkov proizvodnje energije v samooskrbi. Mnogi investitorji postavljajo sončne elektrarne z močjo, ki presega njihove potrebe, presežke pa oddajajo v omrežje brez zagotovljenega nadomestila, zato menimo, da bi bilo treba urediti možnost odkupa ali primernega nadomestila za preseženo energijo, saj je to ključno za pravično delovanje sistema. Med drugim nas je zanimal tudi obračun prispevka za OVE za samooskrbne proizvajalc, ali bo upoštevana bilančna razlika med proizvedeno in porabljeno energijo ali pa bo prispevek obračunal ne glede na lastno proizvodnjo. Komisija je opozorila še na prostorsko umeščanje naprav OVE. Ker območje Natura 2000 pokrivajo približno 38 odstotkov države, bi moral predlog zakona ponuditi dodatne instrumente za učinkovitejše umeščanje v prostor, saj prepuščanje odločanja zgolj okoljski zakonodaji ne omogoča zadostne predvidljivosti procesov. Obravnavali smo tudi pripombe Skupnosti občin Slovenije, do katerih se je deloma opredelil predlagatelj, kar je vključeno v naše pisno mnenje. In na podlagi opravljene razprave je komisija podprla predlog zakona. Ocenjujemo, da predstavlja korak k bolj jasnemu, stabilnemu in pravičnemu regulativnemu okviru, ki bo krepil pravno varnost investitorjev, spodbudil nadaljnji razvoj samooskrbe in prispeval k doseganju nacionalnih energetskih ciljev. Hvala.

Ja, hvala lepa. Sedaj boste dobili besedo, ostali vabljeni. Ob tem bi samo spomnil, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave.

Ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev, prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu, tako da prosim kdo želi besedo? Direktorica Agencije za energijo, magistra Duška Godina, izvolite.

Ja, spoštovani predsedujoči, hvala za besedo, spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Zagotovo je dejstvo, da so podnebne spremembe že stalnica in da kličejo po še bolj pospešenem zelenem prehodu. ob tem pa je seveda dejstvo, mimo katerega ne moremo, da nas bo zeleni prehod nas že in nas še bo zagotovo stal, zato je toliko bolj pomembno, da se vsi stroški, povezani s pospešenim vključevanjem obnovljivih virov v sistem, tudi pravično naslovijo med uporabnike, predvsem pa, da ne prihaja do neupravičene socializacije teh stroškov.

Minister je že dobro obrazložil ključne spremembe oziroma vsebine tega zakona in kar se tiče samega sprejetja zakona seveda ne moremo nasprotovati temu, da je sprejetje zakona in nekatere novosti, ki jih vsebuje, da so nujno potrebne. Pa vendarle, ker se zakon dotika tudi nekaj pristojnosti Agencije za energijo mi dovolite, da izrazim stališče do tega. In sicer v zvezi s 60. členom predlaganega zakona, ki je v četrtem odstavku ekspliciten zapis, da se z električno energijo oddano v omrežje, da končni odjemalci s samooskrbo ne plačajo omrežnine in drugih javnih dajatev. Morda težje sprejemljivo ali pa razumljivo, pa vendar naj poudarim, da je problematika vse večje integracije sončnih elektrarn si s tem povezana tudi z dodatnimi stroški, ki nastajajo v sistemu in skladno s temeljnim načelom, da morajo tarife odražati stroške in da naj stroške dejansko plačajo tisti uporabniki, ki jih v sistemu povzročajo. Seveda ta določba ne samo, da ni skladna s tem načelom, temveč preprečuje nadaljnje aktivnosti, ki jih je agencija ob prenovi obračuna omrežnine tudi že naslovila. Oddaja energije, kot sem že povedala, v omrežje namreč generira realne omrežne in sistemske stroške, ki v asimetrični shemi, to je trenutno uveljavljeni shemi, kjer se omrežnina obračuna le za prevzeto energijo iz omrežja ostanejo socializirani in vodijo do navzkrižnih subvencij med samooskrbnimi in ostalimi odjemalci. Pa za lažjo lažje razumevanje naj vam nanizam nekaj stroškov, ki nastajajo in se danes že socializirajo. To pa so dodatne omrežne izgube, zaradi povratnih tokov, investicije v ojačitve omrežja zaradi dvostranskih pretokov, stroški obvladovanja napetosti na nizki in nizkem in srednje napetostnem nivoju upravljanja, omejitev zmogljivosti za oddajanje energije, povečani stroški sistemskih storitev, stroški vodenja zaradi dvosmernih pretokov in informacijskih sistemov in drugi stroški. Stroški asimetrični obračun omrežnine, kjer torej naslavlja zgolj prevzeto energijo, je sicer vzdržen do neke mere in je trenutno še vedno v veljavi, vendar pa, ko nastopijo določeni pogoji, na katere eksplicitno opozarja tudi evropska komisija in Acer(?), kjer je izpostavljen kot možen kriterij 10 odstotkov povratnih energijskih tokov med napetostnimi nivoji, ko so torej pogoji za simetrični obračuni izpolnjeni, je treba dejansko metodologijo nadgraditi. Kot sem že povedala Agencija za energijo je v prenovi obračuna omrežnina omrežnine to problematiko že naslovila. Takšna določba v zakonu nedopustno preprečuje uvedbo pravične porazdelitve bremen med uporabnike, in sicer naslavljanje omrežnine tudi za energijo oddano v omrežje, zato pričakujemo, da bo v kratkem času naslovljena sprememba zakona, ki bo to neustrezno določbo tudi odpravila.

Sicer pa naj v zvezi s spremembami zakona samo omenim, da zakon sicer prenaša določene naloge, ki so bile do sedaj v pristojnosti Agencije za energijo na Borzen. Seveda s tem ni nujno, da je kaj narobe, pa vendarle, Agencija za energijo namreč določene naloge, kot so izdajanje potrdil o izvoru, izvaja že več kot 15 let, za to verjamem sicer, ampak nikjer ne najdemo utemeljenega in obrazloženega razloga za tovrsten prenos nalog na drugo institucijo.

Potem pa samo beseda, dve še v zvezi s predlaganim 101. členom, ki naslavlja pokrivanje izgub dobaviteljem v zvezi z električno energijo, torej prevzeto in oddano električno energijo odjemalcev, ki so v shemi net meteringa. Najprej seveda pozitivno naj pozdravim določbe. Ministrstvo je oziroma Vlada je ustrezno odgovorila na situacijo, ki je nastala. na samem trgu, kjer je, zaradi izstopa enega dobavitelja, katerega portfelj je bil sestavljen prvenstveno iz odjemalcev, ki so v shemi net meteringa in je odpovedal številne pogodbe, je odjemalcem odpovedal številne pogodbe. Odgovorila pravilno, da je preprečila tovrstne prakse. Z določbo je tudi preprečila, preprečila prenos stroškov, ki nastajajo pri dobaviteljih, na odjemalce, navedeno je agencija pred enim letom že uredila tudi znotraj upravnega postopka v enem izmed primerov. Sicer pa v zraku ostaja vprašanje, ali je res prav, da se izgube, ki nastajajo pri dobaviteljih zaradi te nesrečne sheme net meteringa, res prav, da se pokrivajo iz prispevka, pobranega za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in v soproizvodnji, ki jih plačujejo tako odjemalci električne energije, plina kot tudi drugih energentov, ki dejansko z nastankom teh stroškov nimajo nič. Z vidika naslavljanja res realnih stroškov, ki nastajajo oziroma izgub, ki nastajajo pri dobaviteljih pa je zagotovo nujno potrebno prevetriti tudi samo metodologijo, na podlagi katere se bo ta višina nadomestil ugotavljala. Hvala.

Najlepša hvala. Ostali vabljeni, želite besedo? Izvolite gospa, če se samo lahko za magnetogram predstavite pa od kod prihajate, prosim?

Hvala za besedo. Trgovinska zbornica Slovenije, Marjanca Simčič.

Na Trgovinski zbornici Slovenije se strinjamo z vključevanjem sončne energije v stavbe in na parkirišča skladno tudi z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb. Poudarili pa bi, da gre za zakonodajo, katere implementacija je za podjetja zavezance povezana z ogromnimi tehničnimi in investicijskimi zahtevami. Vsako preseganje evropsko določenih zahtev na tem področju za zavezance v Republiki Sloveniji neposredno pomeni, da so v bistveno slabšem položaju glede na zavezance v drugih državah. V primeru šestega odstavka 84. člena predloga zakona, ki določa zahteve za parkirišča, jo razumemo kot kompromisno rešitev, smo pa s strani trgovinske zbornice opozorili, da navedena določba presega evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb kot je bila tudi že predhodno omenjena pač ta določa za parkirišča namestitev naprav za sončno energijo za nova pokrita parkirišča, ki so neposredno ob stavbah. Hvala.