2. redna seja

Odbor za obrambo

13. 2. 2019

Transkript seje

Samo Bevk

Spoštovani, pričenjam z 2. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse navzoče člane in članice odbora, državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, dr. Klemna Grošlja, načelnico Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorko Alenko Ermenc in vse ostale povabljene. Trenutno nimam obvestil, da bi bil kdo zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti, niti nimam trenutno seznama nadomestnih članic in članov odbora s pooblastilom, tako da lahko prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in 2. točka: Vprašanja in pobude članov odbora. Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Celotno gradivo v zvezi s Predlogom rebalansa proračuna za leto 2019 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Uvodoma bi opozoril, da Odbor za obrambo pri postopku obravnave rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 nastopa kot zainteresirano delovno telo in v skladu tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika in a petim odstavkom 166. člena Poslovnika lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Vloženi amandmaji torej ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije, ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja.

Delo v zvezi s to točko dnevnega reda bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnike Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v Predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019.

Drugi del točke pa bi namenili vprašanjem in razpravi članov odbora, po tem delu bi na predlog članov lahko oblikovali tudi morebitne amandmaje odbore.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance, če je prisoten? (Ja.) Ja, izvolite, prosim, da se za magnetogram tudi predstavite.

Irena Drmaž

Lep pozdrav. Irena Drmaž, direktorica Direktorata za proračun Republike Slovenije, ampak predlagam da, mogoče kar predstavniki Ministrstva za obrambo predstavijo in potem, če bo še kaj potrebno, lahko še mi dopolnimo. Tako smo se nekako tudi dogovorili.

Samo Bevk

V redu, lahko tudi tak scenarij, ampak na štirih sejah, ko sem bil prisoten na drugih delovnih telesih, so najprej imeli besedo predstavniki oziroma predstavnice Ministrstva za finance, da so podali splošni okvir rebalansa, ampak, če želite, bom dal besedo državnemu sekretarju, dr. Klemnu Grošlju. Izvolite, gospod državni sekretar.

Klemen Grošelj

Lahko pa predlagamo, da da Finančno ministrstvo širši okvir pa bom, potem jaz nadaljeval.

Samo Bevk

Izvolite, gospa Drmaž.

Irena Drmaž

Hvala lepa.

Dejansko je res, da smo na vseh odborih tudi poskušali pripraviti eden tak zelo okviren osnovni pogled v to kaj je pač rebalans državnega proračuna za 2019, ki je pred vami in ki ga sedaj obravnavate po posameznih odborih. Prva zadeva, ki smo jo morali upoštevati pri pripravi so seveda izhodišča in v izhodiščih smo upoštevali predvsem na prvem mestu makroekonomska izhodišča, kjer beležimo, da je v letu 2018 Slovenija že peto zaporedno leto beležila rast gospodarske aktivnosti in da tem ugodnim gospodarskim gibanjem sledi tudi izboljšanje stanja javnih financ. Tako v Sloveniji od leta 2017 dalje beležimo presežek v javnih financah in ta je za celotni sektor država to se pravi ne samo za državni proračun za leto 2018 ocenjen na plus 0,8 odstotka BDP in za leto 2019 na 0,55 odstotkov BDP. Ti ugodnejši gospodarski in javno finančni trendi so ustvarili fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje preko izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva. Hkrati pa se kot gonilo in vodilo domače področje krepijo tudi večje domače investicije. S tem se omogoča dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast hkrati predlagani predlog rebalansa državnega proračuna krepi tudi področja povezana z obrambo in varnostjo. Vlada je v osnovi v predlogu rebalansa seveda, zaradi te boljše gospodarske napovedi od tiste, ki smo jo imeli ob pripravi prvotnega proračuna za leto 2019 se boste spomnili to je bilo oktobra 2017 je, zaradi te višje gospodarske rasti predvidela nekoliko višje prihodke. Na drugi strani pa, zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovor z reprezentativnimi združenji in sindikati morala zvišati tudi izdatke. Vlada je tako pri pripravi rebalansa upoštevala ukrepe glede višje povprečnine letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovor o politiki plače v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot tudi strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov na tem področju seveda tudi iz področja obrambe. S predlogom rebalansa za leto 2019 tako načrtujemo presežek državnega proračuna v višini 193,6 milijonov evrov ali 0,4 % BDP. Prihodki so v predlogu rebalansa ocenjeni na 10 milijard 354 milijonov evrov in izhaja iz ocene makroekonomske napovedi, Umar in pa seveda iz ocene pobranih prihodkov v letu 2018. Ti prihodki so v primerjavi s tistim proračunom za 2019, ki je že bil sprejet višji za 6,2 odstotka. V primerjavi z realizacijo iz leta 2018 pa so prihodki višji za tri odstotke in pol. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je ta Državni zbor sprejel 21. decembra 2018 skladno z odlokom o okviru proračunov sektorja države in je določen v višini 10 milijard 160 milijonov evrov. Ta številka je od sprejetega proračuna višja za 463 milijonov evrov in od realizacije 2018 višja za 700 milijonov evrov. Največja zvišanja odhodkov v temu predlogu rebalansa se načrtujejo na naslednjih politikah: socialna varnost, izobraževanja in šport, plačila v Evropsko unijo, varovanje okolja in okoljska struktura, prostorsko planiranje, promet in prometna varnost ter tudi obramba in zaščita kjer se sredstva povečujejo za 38,4 milijona evrov. Če omenim še dve največji postavki državnega proračuna. 13 odstotkov vseh odhodkov namreč predstavljajo plače in stroške dela to pomeni milijardo 323 milijonov namenja ta država za plače in stroške dela v javnem sektorju in to je 76,2 milijona več od sprejetega proračuna. To povišanje je seveda predvsem tudi posledica sprejetega dogovora s sindikati javnega sektorja.

Druga velika postavka so investicije. Teh načrtujemo za 1, 1 milijardo evrov in jih je približno 30 % več kot jih je bilo izvedenih v letu 2018.

Z vidika virov financiranja je sestava proračuna naslednja: iz integralnih sredstev se bo uporabilo 8, 5 milijard, dobro milijardo z evropskih sredstev, 367 milijonov namenskih sredstev, potem pa še malo manj kot 230 milijonov iz naslova slovenske udeležbe ter 1, 6 milijona iz namenskih sredstev finančnih mehanizmov.

V tem smislu menimo, da se s tem proračunom zagotavlja ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ in skrbjo za državljane in širši razvoj države. S tem je tudi začrtana pot javnofinančne konsolidacije, ki smo ji zavezani in s tem lahko zagotavljamo doseganje srednjeročnega cilja in stabilnosti javnih financ o hkratni ustrezni ravni gospodarske rasti.

Hvala lepa.

Samo Bevk

Hvala lepa tudi predstavnici Ministrstva za finance za uvodno predstavitev.

Tako da sedaj dajem besedo dr. Klemnu Grošlju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo. Prosim državnega sekretarja, da nam predstavi predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije na področju Ministrstva za obrambo za leto 2019.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Klemen Grošelj

Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik, članica in člani odbora.

Varnost v najširšem pomenu besede je ena od prioritetnih področij rebalansa proračuna za leto 2019 in s tem se Republika Slovenija odziva na spremenjene varnostne razmere, ki zahtevajo ustreznejše obrambne zmogljivosti države za soočanje s temi prehodnimi viri ogrožanja in tveganja nacionalne mednarodne varnosti.

Finančni načrt Ministrstva za obrambo se od leta 2015 vsako leto nominalno povečuje. Najnižja vrednost finančnega načrta je bila v letu 2015 in sicer v višini 332 milijonov evrov, kar je dobrih 171 milijonov evrov manj, kot znaša predlog rebalansa finančnega načrta Ministrstva za obrambo za letošnje leto, ki je 503 milijone in 900 tisoč evrov. S tem aktualna Vlada Republike Slovenije izpolnjuje svojo zavezo na področju skrbi za obrambo države. Finančni načrt Ministrstva za obrambo za leto 2019 je bil sprejet konec leta 2017 in znaša slabih 464 milijonov evrov. S predlogom rebalansa pa se bo finančni načrt Ministrstva za obrambo zvišal za 40 milijonov evrov in bo v strukturi proračuna Republike Slovenije predstavljal 4, 96 %. Po rebalansu bodo obrambni izdatki za leto 2019 znašali 508 milijonov 105 tisoč 887 evrov, kar predstavlja 1, 05 % BDP, torej na podlagi napovedi gospodarske rasti jeseni 2018. V izračunu je že upoštevan finančni načrt Urada za varovanje tajnih podatkov v višini slabega milijona oziroma 936 tisoč evrov. Medtem ko nov podatek za načrtovane vojaške pokojnine v 2019, pričakujemo v začetku marca 2019. Dodatna sredstva dodeljena Ministrstvu za obrambo, s tem rebalansom bodo razdeljena nekako v sledečem razporedu, se pravi 8, 3 milijone evrov za modernizacijo in opremljanje slovenske vojske, milijon evrov za kibernetsko informacijsko varnost, milijon evrov za projekte s področja raziskav in tehnologije v podporo vojaškim zmogljivostim, ki jih Ministrstvo za obrambo razvija v sodelovanju s slovenskimi podjetji, obrambne industrije in znanstvenimi ustanovami. To tudi vključuje projekte vezane na projekt PESCO, na okvir PESCO. En milijon evrov za izvajanje nalog Uprave za zaščito in reševanje na področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 28, 6 milijona evrov za pokritje primanjkljaja na plačah. Večji del dodatnih sredstev v višini 33 milijonov 341 tisoč evrov, pa smo namenili slovenski vojski za plače in modernizacijo.

Ključne prioritete po posameznih proračunskih uporabnikih, ki so zajete v predlogu rebalansa finančnega načrta Ministrstva, so naslednje: Slovenska vojska, se pravi finančni načrt Slovenske vojske se bo z rebalansom povečal za že omenjenih dobrih 33 milijonov. Tako bo Slovenski vojski v letu 2019 na voljo 412 milijonov 362 tisoč 449 evrov, kar je prvič več kot, se pravi, to je prvič po letu 2000, da je ta proračun višji od 400 milijonov evrov, kar predstavlja slabih 82 % celotnega finančnega načrta ministrstva. Za plače je v rebalansu namenjenih 245 milijonov 70 tisoč evrov. Povečane načrtovane mase plač za 25 milijonov evrov je povsem posledica napredovanj v plačnih razredih v letu 2018, torej 4 milijone evrov, povišanje plač na podlagi pogajanj s sindikati 8 milijonov evrov, potem na podlagi 59. člena Zakona o službi v Slovenski vojski 6 milijonov evrov, potem je tu še višji regres v višini 0,8 milijona evrov, izplačila neizkoriščenih ur pripadnikov Slovenske vojske 3 milijone evrov, višjih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja milijon in pol, prenos vojaških atašejev v Slovensko vojsko 0,7 milijona evrov in pa plačila ur počitka na misijah v višini 1 milijon evrov. Ključna investicija v Slovenski vojski v letu 2019 bo nakup lahkih kolesnih oklepnih vozil 4x4, za katere je načrtovano 20 milijonov evrov. Nadaljeval se bo nakup protioklepnih oborožitvenih sistemov in nadgradnje zračnih plovil, zaključen pa bo nakup splošne inženirske opreme, pričel pa se bo nakup opreme bojevnika in bojne inženirske opreme. Nadaljevali se bodo nakupi različnih vrst streliva v višini 11,5 milijonov evrov in pa več sredstev bo namenjeno za nakup uniform in zaščitne opreme v višini 17,8 milijona evrov. Ravno tako bo več sredstev namenjenih za vzdrževanje materialnih sredstev in infrastrukture Slovenske vojske, za kar je v rebalansu skupno načrtovanih 48,5 milijona evrov. Za Upravo za zaščito in reševanje je v okviru predvidenega proračuna za leto 2019 predvidena krepitev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, povečala se bodo sredstva za delovanje sistema ter izgradnja potrebnih zmogljivosti. Upravi je na integralnih sredstvih zagotovljeno dodaten milijon evrov ter na sredstvih Evropske unije 1,7 milijona evrov. Skupaj bo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje imela na voljo leta 2019 40,965 milijonov evrov, pardon, 40,9 milijona evrov, kar predstavlja 8 % celotnega finančnega načrta ministrstva. Ključna področja, kamor se bodo namenila razpoložljiva sredstva, pa bodo… / nerazumljivo/ enot sredstev, namenjena za nakup nujno potrebne opreme za delovanje državnih enot in služb civilne zaščite. Ob tem je treba izpostaviti nakup delovnih in zaščitnih oblačil in obutve ter zaključevanje razvoja zmogljivosti državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva, državne enote za zveze, za podporo in opravljanje določenih nalog pri izvajanju zaščite in reševanja in pomoči ob ekoloških in drugih nesrečah na morju ter državne enote za tehnično potapljanje. V okviru državnih rezerv materialnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoči bodo dopolnjene zmogljivosti materialnih sredstev za začasno namestitev prebivalcev, med katerimi naj omenimo nabavo več kot 50 bivalnih zabojnikov, potem šotorov v velikosti 40 kvadratnih metrov, 2 skladiščnih in 10 sanitarnih zabojnikov in 3 tisoč terenskih postelj in odej. Zaradi vse večjega števila posredovanj reševalnih sestav in posledično tudi potreb po opremi se bo leta 2019 znova povečala raven rednega sofinanciranja prostovoljnih reševalnih sestav, ki delujejo v okviru sistema, za 5 %. Skupno bo za ta namen zagotovljenih 8,3 milijona evrov. Sredstva se bodo zaradi potreb za tretjino zvišala na področju izobraževanja in usposabljanja. Na področju informatike in telekomunikacij se bo leta 2019 dogradil sistem javnega alarmiranja in sredstev projektov. Izvedena bo implementacija modula za pošiljanje SMS sporočil za gluhe in naglušne. Zamenjani bodo nadzorni računalniki v centrih za obveščanje in nabavljena bo nova telefonska centrala z dispečerskimi terminali in pa izvedena bo tudi nadgradnja dispečerskih radijskih terminalov Zetron za omrežje DMR. Z rebalansom proračuna bo več sredstev namenjenih tudi delovanju državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva, saj so ukrepanja ob najdbah… / nerazumljivo/ zaradi časovne oddaljenosti in okoljskih vplivov vse zahtevnejša ter narekujejo investiranje v sodobnejšo in varnejšo opremo oziroma sredstva(?) državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Po predlogu rebalansa bo imel upravni del ministrstva v letu 2019 na voljo 47 milijonov evrov, kar predstavlja dobrih 9 % finančnega načrta ministrstva. Za plače bo namenjenih 27,8 milijona evrov, v okviru sredstev za redno dejavnost, ki so načrtovana v višini 16,6 milijona evrov, pa je razdelitev sredstev sledeča: 2,8 milijona evrov bo namenjenih obnovi in varnostnemu utrjevanju komunikacijsko-informacijskega sistema ministrstva in s tem izpolnjevanju minimalnih varnostnih Natovih zahtev za nacionalne komunikacijsko-informacijske sisteme, v katerih se obdelujejo Nato tajni podatki, kakor tudi izpolnjevanje ciljev zmogljivosti s področja komunikacijsko-informacijskih sistemov in kibernetske varnosti. Milijon bo namenjen za projekte s področja raziskav in tehnologije v podporo vojaškim zmogljivostim. 1,5 milijona evrov bo namenjenih sofinanciranju dejavnosti veteranskih organizacij in nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na obrambnem področju. 1,6 milijona evrov pa za plačilo prispevkov mednarodnih organizacijam.

Namenska sredstva, pridobljena iz najemnin ter prodaje stvarnega premoženja, v letu 2019 pa bodo porabljena zlasti za izgradnjo gasilsko-reševalne službe na letališču Cerklje ob Krki; končno plačilo izgradnje kotlovnice / nerazumljivo/ sanacijo objektov v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni; izgradnja, opreme centralnega arhiva Ministrstva za obrambo; nakup službenih stanovanj v Ljubljani; obnova objektov v Izoli; izgradnja klubskih prostorov v Vojašnici Edvarda Peperka; izdelava projektne dokumentacije za različne obnove obstoječih in izgradnjo novih objektov; nakup posebne opreme in ureditev infrastrukture obveščevalno-varnostne službe; nakup opreme za elektronsko identifikacijo materialnih sredstev; potem zemljišč za izgradnjo druge faze ceste na letališču Cerklje ob Krki; vzdrževanje objektov v upravljanju Ministrstva za obrambo; vzdrževanje službenih stanovanj in plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.

V Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami bo imel v letu 2019 na voljo 2,7 milijona evrov, od katerih je večina – slabe 2,2 milijona in pol evrov – namenjenih za plače.

Z rebalansom se sredstva za plače povečujejo za 301 tisoč evrov, katera bodo namenjena dodatnih zaposlitvi štirih inšpektorjev na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije o pregledu okoljevarstvenih dovoljenj.

V Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo z rebalansom niso bila dodeljena dodatna sredstva. Obstoječa sredstva v višini 734 tisoč 253 evrov pa bodo v letu 2019 namenjena za kritje stroškov plač v višini 682 tisoč evrov ter financiranju redne dejavnosti v višini 52 tisoč 253 evrov.

Glede na to, da se je z racionalno razporeditvijo finančnih sredstev prizadevamo izboljšati delovanje in zmogljivosti v Slovenski vojski in v Upravi za zaščito in reševanje, smo tudi pri pripravi predloga finančnega načrta za leto 2019 sledili cilju, da zagotovimo sredstva za plačilo že prevzetih obveznosti v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okolju ter zagotovimo sredstva, ki se bodo odrazila v izboljšanju pripravljenosti enot Slovenske vojske, učinkovitejšem delovanju obrambnega sistema ter krepitvi zmogljivosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Hvala za besedo in pa sem na voljo za dodatna pojasnila.

Samo Bevk

Hvala lepa, gospod državni sekretar dr. Grošelj za to predstavitev rebalansa proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2019.

Imamo pa tukaj pooblastilo, namreč namesto poslance Mateja Tonina na današnji seji Odbora za obrambo sodeluje poslanec Blaž Pavlin.

Imam pa tudi že eno prijavo za razpravo, in sicer poslanec in podpredsednik odbora Robert Pavšič. Izvolite.

Robert Pavšič

Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik.

Najprej lepo pozdravljeni vsi skupaj! Pozdravljamo tudi ministra, ki je danes kljub stavki, upam, da prišel že v Bruselj. In še čestitke vsem ob nedavnem svetovnem dnevu 112 in vsem v Upravi za zaščito in reševanje, še posebej pa regijskem centrom za obveščanje, ki, vemo, da so se v Sloveniji zelo izkazali in veliko večino – skoraj 100 % odgovorijo v manj kot desetih sekundah.

Jaz sem vesel, da je tokratni rebalans proračuna izrazito socialno in razvojno naravnan, in vidimo, da bo šlo skorajda večino vseh teh zbranih oziroma povečanih sredstev za ureditev socialnega stanja zaposlenih v Slovenski vojski. Vseeno pa imam nekaj vprašanj za sekretarja.

V vašem poročilu nisem nikjer zasledil, kako je s sredstvi za so investicijo v gasilsko-reševalni center v Postojni. Vemo,d a je prišlo tam do nekaterih manjših zapletov. Kakšni so v zvezi… če smo že pri Postojni, nadaljnji ukrepi in koraki glede osrednjega vadbišča Slovenske vojske na Počku. Vemo, da se je občinski svet sestal v prejšnjem tednu in sprejel nekatere sklepe, kakšne so trenutne aktivnosti in kakšne so načrtovani naslednji koraki?

Bolj na splošno pa me zanima predvsem nekaj področij iz Uprave za zaščito in reševanje. V prejšnjem tednu smo videli prispevek o težkem položaju gorsko-reševalnih služb, pa se pripravlja sprememba zakonodaje na tem področju, da bo to lahko sistemsko urejeno, predvsem kar se tiče kadrovske okrepitve in njihovih prostorskih vprašanj – verjetno je to nekje malo bolje urejeno, drugje malo slabše, tako kot na področju gasilstva. Kako so v rebalans vključena poglavja iz pričakovane oziroma zdaj že kar skoraj da uveljavljena, če tako rečem - Resolucija o nacionalni varnosti?

Pa še eno pojasnilo bi želel. 3 tisoč postelj in odej plus zabojniki. Ali je to namenjeno za vojsko, da ne bo prišlo do spet kakšnih čudnih podatkov komu je to namenjeno in da ne bomo poslušali, kako… ne bom niti besede uporabil, ker znajo zadeve zelo hitro eskalirati v neželjene vode.

To bi želel za enkrat, najlepša hvala.