Spoštovane članice in člani komisije, gospod minister, vabljeni ter ostali prisotni, lepo vas pozdravljam!

Pričenjam 3. sejo Komisije za odnose Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije: Franc Breznik, Iva Dimic, Ferenc Horváth in Samo Bevk. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodeluje Boštjan Koražija namesto Violete Tomić. Obveščam vas, da so na sejo vabljeni: gospod Peter Jožef Česnik, minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono Slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu; predstavniki Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, prisoten je gospod Roman Gruden, ki je bil že z nami ves čas na Koroškem; predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, gospod Matej Andoljšek - tako hitro ne morem pogledati kje ste -; dr. Valentin Incko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki pa ga nadomešča gospod Nanti Olip; gospod Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. V imenu komisije in v svojem imenu vam izrekam, iskreno čestitam ob izvolitvi na mesto predsednika. Iskene čestitke! / aplavz/

In gospodu Šturmu smo tudi poslali zahvalo za njegovo dolgoletno delo v vaši organizaciji in odločil se je predati vajeti mladim, kar je tudi dobro.

Nadalje so vabljeni: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, ki se je opravičil, ker je nujno zadržan. Gospod Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Aljoša in Simona Ristič, vodji projekta Vilina. Sta z nami? Nista z nami. Predstavniki strokovno-pedagoškega združenja Sova, predstavniki Slovenskega šolskega društva v Celovcu, prisoten je predsednik društva, dr. Avguštin Male ter predstavniki društva delovna skupnost privatnih dvo in večjezičnih vrtcev na Koroškem. Prisoten je tajnik društva, Jože Blajs. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA DVOJEZIČNEGA ŠOLSTVA IN RABA SLOVENŠČINE V DOMAČEM OKOLJU NA AVSTRIJSKEM - KOROŠKEM.

S sklicem seje 12. februarja 2019 ste prejeli tudi gradivo, stališče krovnih organizacij avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem do obravnavane problematike ter naknadno 21. februarja še opomnika o stanju dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem, pripravljena s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsem pripravljavcem gradiva se lepo zahvaljujem.

Sedaj pa vabim k besedi gospoda ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Čestitke gospodu Jugu na novi poziciji v čevljih dr. Šturma. Upam, da jih boste dobro zapolnil in ne dobiti preveč žuljev takoj na začetku.

Glede slovenščine v zamejstvu na avstrijski strani Koroška je čudovit primer, kako se jezik vzdržuje, kako dopolnilni pouk in zanimanje tudi neslovenskega življa je za dvojezični pouk. Avstrijska državna pogodba ima določena določila in potem leta 1959 je pa bilo z zakonom ustanovljeno območje, kjer se bo dvojezičnost tudi uveljavljala v šolah, otroških vrtcih in podobno. Stvar je v tem, da to območje na žalost je dobro, ampak ponekod ni dorečeno. Največja stvar, najhujša stvar, ki jo pa jaz osebno vidim, da je to obvezno samo za prve štiri leta šolanja, potem pa slovenščina postane izbirni jezik, razen na področju, kjer je že dejansko dvojezično od začetka do konca, tako kot je srednja strokovna šola v Rožu in podobno, Celovška gimnazija. Tudi sin deželnega glavarja Petra Kauzerja je obiskoval dvojezično šolo v Celovcu. To rečeno omejenost delovanja, ki je z zakonom, je leta 2015 dalo 66 ljudskih šol. To je kar nekakšen uspeh in od teh šol imamo šest podružničnih in 18 glavnih in dve šoli zunaj tega dvojezičnega območja. To sta obe ustanovi v Celovcu. Od skupno 68 ljudskih šol so bile zadostne prijave na samo 64 šolah. Torej, štiri so malo nižje. Dvojezičnost se uveljavlja samo takrat kadar je dovolj prostovoljno prijavljenih ljudi. Tukaj ne gremo po etnični pripadnosti, ampak kandidat, starši ali skrbniki otroka ali dijaka, ki hoče iti v to ustanovo morajo pač se temu prijaviti. Vključevanje realiziranih vpisov, dejansko realiziranih vpisov, je leta 2015 poraslo za približno 1,3 %, kar pomeni, da je 2 tisoč 240 učencev se udeleževalo tega pouka, kar predstavlja 45 % vseh šoloobveznih otrok na tistem področju. Torej, to je do neke mere uspeh. Žal pa se ta uspeh ne nadgrajuje v sekundarni ali pa višji stopnji šolske izobrazbe. Na uradu podpiramo vse karkoli se le da, da bi se to pojačalo. Vendar mi kot suverena republika ne moremo sugerirati spremembi šolskega sistema, suvereni sosedi. Mi lahko prispevamo samo pri dodatnem dopolnilnem pouku slovenščine in naklonjenosti oblasti kot takšnih. Tukaj imamo dobrega sogovornika v deželnem glavarju Petru Kauzerju, ki nas kar precej podpira v okviru svojih državnih in pravnih regulativ in možnosti da, kar se le da. Tako s tega stališča jaz vidim, da se jezik še ohranja. Problem je to, da zadnje štetje 2011 je dalo 12 tisoč 600 slovenskih duš na severni meji na Koroškem, dejansko pa je neuradna številka okrog 40 tisoč. Zanimivo je tudi dejstvo, da veliko teh vpisanih v prve štiri stopnje izobrazbe ni slovenskega rodu ali pa niso mešani zakoni, kar pomeni, da avstrijska stran že sprejema multikulturnost in dvojezičnost kot nekaj dobrega za njihove otroke. Kako bomo dosegli, da se bo to dvignilo, jaz nimam odgovora na to, to je vprašanje bilateralnih odnosov med obema državama in pogovorov v tej smeri. Imamo tudi financiranje s strani Ministrstva za šolstvo, poslanec Koprivc je bolj spoznan s tem, bo lahko kaj povedal, ker je že bil na tem področju, kjer mi subvencioniramo izobraževanje in nadaljevanje študija v slovenskem jeziku na naši strani. Pred par meseci sem bil gost predstavitve celovškega dvojezičnega vrtca, kjer so mi poudarili problem pomanjkanja vzgojiteljic v slovenskem jeziku. Jaz vidim tu nekaj, kjer bi se sinhronizacija ali pa uskladitev standardov vzgoje na avstrijski strani in na naši strani približala do take mere, da če mi damo štipendijo dekletu iz Borovelj - Ferlach po domače, kajne, kakor pravijo tukaj -, da študira srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani, potem izpopolnjen jezik, slovenski literarni jezik nese nazaj v Celovec v otroški vrtec, pri tem pa ne izgubi svojega narečja; narečje je izredno etnično in kulturno pomembno v vsaki skupini, kjerkoli živi, pa naj bo to Rezija ali naj bo to Gorski Kotar.

Veliko je stvari, mandat je kratek, sredstva so pa omejena. In tu mi lahko komisija mogoče pomaga pri lobiranju za več sredstev od Ministrstva za finance. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gospodu Romanu Grudnu, ki nas je tudi ves čas danes spremljal že po avstrijskem Koroškem in smo dobili informacijo iz prve roke. Tako, gospod Gruden, hvala lepa za vaše spremstvo. Prosim, izvolite.

Gospa predsednica, hvala lepa za povabilo na današnje srečanje, na neke vrste terenski seminar. Mislim, da je bilo zelo zanimivo in poučno za vse skupaj. Na šolah smo bili res lepo sprejeti, tudi na generalnem konzulatu je bilo zelo zanimivo in poučno. Tako sem prepričan, da se bomo vsi skupaj s pozitivnimi spomini vračali kasneje domov.

Morda bi dodal to - nekaj je bilo že povedanega -, naše ministrstvo dejansko skrbi za strokovni input, strokovno podporo, v sodelovanju z Deželnim šolskim svetom za Koroško. Moram reči, da tam že nekje od leta 1972 zelo intenzivno sodeluje, še prej, ko je bil Komite za izobraževanje, še v času Jugoslavije, in potem kasneje, skratka, naše ministrstvo z Deželnim šolskim svetom. Načeloma se letno srečujemo ali pri nas ali gor in poskušamo sproti reševati morebitna odprta vprašanja. Kot ministrstvo smo pristojni predvsem za strokovni input, strokovno podporo, kar pomeni, da vse oblike izobraževanja, ki so namenjene učiteljem v Sloveniji, so seveda odprte tudi za učitelje iz zamejstva, na splošno, zdaj tu ne govorimo samo o Koroški. In katerikoli učitelj, ki bi se rad izpopolnjeval v Sloveniji na ta način, na raznih seminarjih, katalogih raznega strokovnega izpopolnjevanja, ima odprte roke, lahko pride in mi tudi to subvencioniramo. Poleg tega pa organiziramo posebne, specifične seminarje, strokovna izpopolnjevanja, bodisi takšna, ki so bilateralno dogovorjena na podlagi programa sodelovanja z Republiko Avstrijo, in potem tudi takšne, ki so dogovorjena na podlagi dogovorov, ki jih imamo z Deželnim šolskim svetom na Koroškem, v Celovcu. Tako je možnosti zelo veliko. na Koroškem, v Celovcu. Tako je možnosti zelo veliko. Seveda, učitelji se odzivajo, nekateri bolj, nekateri manj. Vsak ima svoje obveznosti tudi znotraj šolskega prostora, ampak lahko smo zadovoljni, če pogledamo nazaj, vsako leto je več kandidatov, ki se potem odzovejo na ta razna izobraževanja. Recimo, tega velikega seminarja, ki ga vsako leto organiziramo, se udeleži tudi do 80 učiteljev vsako leto. Potem so pa še razni specifični seminarji tekom leta, glede na specifično orientacijo, glede na učiteljske zbore, glede na šole. No, lahko tudi povem, ko smo prej omenjali vzgojiteljice, ravno na začetku aprila bo za več kot dva tedna ca 20 vzgojiteljic s celovške vzgojiteljske šole v Ljubljani. Deležne so strokovnega izpopolnjevanja tako v šoli kot tudi v vrtcu, skratka, opravljajo svojo prakso. Tu odlično sodelujemo z gospo Lucijo Ogorevc-Feinig, ki je koordinatorica bodočih vzgojiteljic na Koroškem in je tudi vedno povabljena na to našo mešano komisijo z Deželnim šolskim svetom. In to v bistvu mi vse plačujemo. Poleg tega naj tu samo omenim zadeve, ki jih imamo tudi za dijake. Torej, vsi dijaki srednjih šol, da lažje razumemo, pri nas - na Koroškem so to višje srednje šole, torej, trgovska akademija, zvezna gimnazija in višja šola za gospodarske poklice, kjer smo na koncu bili -, vsi ti dijaki so deležni posebne jezikovne kopeli; šola se odloči, ali je to drugi letnik, tretji letnik ali kakorkoli. Ko pridejo v Ljubljano na celotedensko dodatno izpopolnjevanje v jeziku, to izvajamo v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi oziroma tuj jezik. Zraven poteka povezovanje s šolami, spoznavanje kulturnega prostora, so na raznih dejavnostih, tudi to mi vse financiramo. Potem, recimo - no, tu vidim gospoda, gospod Bleiss je v velikih vlogah, med drugim tudi kot ravnatelj Dijaškega doma v Celovcu -, enkrat na leto se tudi predstavniki dijaških domov iz zamejstva dobijo v Sloveniji, se organizira za njih, torej za pedagoške delavce dijaških domov iz zamejstva, poseben seminar, tako se potem tudi tam vsako leto vsaj enkrat vidimo. No, pa naj mogoče še omenim posebne ekskurzije. Sploh na začetku so bile to bolj maturantske ekskurzije. Gimnazija gre še vedno v tej smeri, da želi imeti maturantsko ekskurzijo, ostali dve srednji šoli sta se odločili, da bi te terenske seminarje, kot smo jih poimenovali, pomaknili v kakšno leto prej, kar je bolje tudi za kasnejše sodelovanje. No, in gredo potem tudi dober teden po Sloveniji, spoznavajo, vsaka šola glede na svojo specifiko, slovensko okolje, kulturo. Tudi glede na orientacijo šole, recimo, je kakšna ekskurzija bolj usmerjena v spoznavanje, recimo, turističnih znamenitosti, poslovnih, kakšna bolj v kulturno sfero, tako je kar precej tega. Aja, no, pa še to, da ne pozabim, na Koroškem imamo sedem asistentov slovenskega jezika, ki pomagajo po šolah, to so učitelji slovenskega jezika kot drugega ali tujega jezika, prav posebej formirani v tej smeri, da toliko lažje delajo s skupino dijakov in tudi učiteljev, ki delajo z otroki, dijaki, ki jim je slovenščina lahko prvi materni, drugi ali kakršenkoli že jezik, skratka, več imamo teh klasifikacij. No, da ne bom predolg, delujemo tudi v smeri logistične podpore, se pravi, nabave učbenikov, razne periodike, pač glede na želje in potrebe šol. Nekateri se malce bolj obračajo na nas, nekateri malo manj, načeloma pa te zadeve dejansko usklajujemo z Deželnim šolskim svetom in potem se nekako sproti dogovarjamo, če je karkoli še aktualnega.

Toliko mogoče samo na hitro. Načeloma velja to, da so vsi učenci in dijaki na Koroškem vabljeni, da sodelujejo v vseh aktivnostih, ki so namenjene šolski populaciji v Sloveniji, torej tudi na vseh raznih tekmovanjih, ki so bila danes omenjena. Je pa seveda potem na strani učitelja, ali to organizira ali ne na šoli. Ponekod v zamejstvu to zelo dobro lavfa, ponekod malo manj. Saj veste, odvisno je od učiteljev, od šole, od ravnatelja in tako naprej. Tako da, no pa še razne poletne šole slovenskega jezika, jih je tudi celo vrsto, da zdaj ne specificiram. In potem ti razni centri za šolske in obšolske dejavnosti in tako naprej. Skratka, to, kar je namenjeno populaciji v Sloveniji je seveda tudi njim. Nekateri se bolje odzovejo, nekateri manj, to je spet odvisno od šole do šole. Mogoče za enkrat na kratko.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Bi želel besedo še predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, gospod Matej Andolšek?

Ja, hvala predsednica. Spoštovani člani komisije, predstavniki slovenskih organizacij na koroškem.

Jaz ne bi ponavljal to, kar je bilo že rečeno s strani ministra gospoda Česnika in kolega iz Ministrstva za šolstvo ter tudi s strani generalnega konzula Slovenije v Celovcu. Ker imajo pravzaprav vsi veliko bolj podrobne informacije s področja manjšinskega izobraževanja v slovenske jeziku kot naše ministrstvo. Tako da bi zgolj načeloma poudaril pomen, ki ga tudi naše ministrstvo posveča vprašanju izobraževanja v slovenskem jeziku. Zlasti smo tukaj v stiku preko našega veleposlaništva in zlasti konzulata v Celovcu s predstavniki slovenskih organizacij, šol in pa seveda tudi s predstavniki avstrijskih zveznih in deželnih oblasti. Mogoče en format, ki ni bil izpostavljen v prejšnjih izvajanjih, je skupni odbor med Slovenijo in Koroško, v okviru katerega deluje tudi posebno omizje za povezovanje ljudi, ki obravnava tudi vprašaje izobraževanja. Ta skupni odbor, ki ga vodita deželni glavar Kaiser in na slovenski strani zunanji minister dr. Cerar, bo potekal konec meseca marca, 29. marca natančno. In na tem odboru bo tudi ponovno prilika, da se naslovijo določena vprašanja s spodbujanjem rabe slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Toliko z moje strani.

Hvala.

Hvala lepa.

Naj povem, da smo ves čas pri pripravi programa sodelovali z generalnim konzulom Predanom in tudi z konzulko Goličič Bakovnik. Intenzivno so nam pomagali pri pripravi programa, so nas tudi spremljali do Karavank, potem pa so se začeli problemi.

Preden odprem razpravo članic in članov komisije, vabim k besedi še ostale vabljene. Prosim da se zaradi prepisa seje predstavite z imenom in priimkom, ter navedete organizacijo iz katere prihajate.

Kdo želi najprej besedo? Izvolite. Še mikrofon.

Moje ime je Nanti Olip, zastopam Narodni svet koroških Slovencev, upravičujem predsednika dr. Inzka.

Morda za uvod en pomemben podatek. V Radovljico sem se pripeljal s skrajnega zahoda Ziljske doline, ker sem bil danes na inšpekcijskem obisku na dvojezični šoli v Ziljski dolini, kjer je vladalo več let jezikovno zatišje. Dve šolski leti nazaj je bila to ljudska šola z enim razredom in štirimi šolskimi stopnjami. Ko se je tam prebudila slovenščina ima danes šola štiri razrede. Na vsaki šolski stopnji je približno deset otrok - plus, minus. In na vsaki šolski stopnji je prijavljeno skoraj polovica otrok. Za skrajni jezikovni rob senzacionalen podatek, ki temelji na faktorjih, ki sem jih danes točneje preveril. Dosledni dobro izobraženi učitelji so se uprli političnemu pritisku in začeli posredovat kvaliteten dvojezični pouk, ki je našel odprta ušesa, srca in tudi pripravljenost za prijave pri starših. Tam so mladi učitelji, ki jim je slovenščina zelo pri srcu in je ne posredujejo kot en učni predmet, temveč tudi z nekim navdušenjem, ki se je prejelo otrok. Sam sem bil tam v poklicu poklicanosti, odgovornosti strokovnega nadzornika za katoliški verouk, ki je moral informacijo članov komisije obvezni učni predmet na Koroškem. In tu sem pristojen za dodelitev in seveda tudi kvaliteto tega učnega predmeta le za 58 učiteljev, kar ni tako malo. Ugotovil sem v tem zadnjem letu v odgovornosti strokovnega nadzornika, da je področje verouka pravzaprav doslej izpadlo iz dodatnih izobraževalnih programov Republike Slovenije in to bi rad nekako tu izpostavil in prosil za pomoč Pripravljamo visokošolski dopolnilni študij za učitelje iz obveznostnega območja dvojezičnega šolstva in to so deloma učitelji, ki ne znajo besede slovensko. Seveda pa bi morali znati vsaj osnovne vede za srednje šole, nove srednje šole in pri zadostni motivaciji zdaj osem začetnikov učenja slovenskega jezika in to ne iz južne Koroške, to so kandidatke veroučiteljice, ki prihajajo iz trga Feldkirchen, ki prihajajo iz okolice Špitala in so delno zaposlene na veljavnostnem območju dvojezičnega šolstva.

Če smem zapovrstjo nanizati nekaj problemov, ki jih vidim in bi seveda klicali po eni pozitivni rešitvi. Če se lotim višjih šol na Koroškem imamo tri centralne izobraževane ustanove, eno ste danes videli, poleg tega se poučuje slovenščina tudi še v Velikovcu in Beljaku. Tam pa imamo dejansko problem, da je izobraževalna regija Zapat, Beljak in Zapat proti Šmohorju, doslej bila podhranjena. Številni otroci so iz te regije Beljak in okolica, da navedem / nerazumljivo/ in druge šole, ker mi ravnateljice ravno zdaj v tej fazi opisovanja javljajo, da nastaja problem pri prijavah, ker ni nadaljevanja, logičnega nadaljevanja v jezikovni izobrazbi. Temu bo treba posvetiti v prihodnje še več pozornosti, a so to nove srednje šole ali pa so višje šole, da dobi tudi Beljak en profil kvalitete, da omenim samo s preselitvijo Infineona(?), kjer bodo v prihodnje ti ljudje, ki prihajajo iz vsega sveta so se odločili za privatno šolo v Vrbi, Velden, ob Vrbskem jezeru. Prihajajo tudi delavci, ljudje iz Slovenije, ki bodo tam zaposleni in tu bo treba le nekako tudi bolj osredotočiti pozornost na to regijo Beljak in zapadno(?) od Beljaka proti Šmohorju.

Vi ste bili verjetno tudi v Šentjakobu danes. Situacija vam je znana in tudi mešanica dijakov tam, od katerih jih nekaj prihaja iz Slovenije, s tem povezano seveda tudi problematika vzdrževanja dijaških domov. Tu mislim je treba skupaj gledati, iskati vse možnosti, kako postaviti te dijaške domove na tudi tisto kvalitetno in predvsem finančno tako zagotovljeno raven, da bo ta bonus jezikovnega znanja, ki ga prenašajo tudi dijaki iz Slovenije… jaz govorim o kvalitetnem bonusu, boljšem znanju jezika, da bo to tudi v prihodnje zagotovljeno. Na osnovnih šolah, na ljudskih šolah, če pogledam po 40-letnem poklicnem delu, ki me je vodilo skoraj po celotni južni Koroški in danes z vidika strokovnega nadzornika še širše lahko pogledamo to realnost, bi sugeriral eno, da se okrepijo tisti programi, ki so zelo učinkoviti. Verjetno ste / nerazumljivo/ ste danes slišali tudi o programu jezikovnih tednov, ki smo jih začeli pred 13 leti na osnovni šoli v Piranu. Želja je seveda, da bi se ti programi nadaljevali, če si pogledam rezultate, da / nerazumljivo/ dijak prej ko slej drži rekord pri jezikovnem zakladu na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu z nad 90 izrečenimi slovenskimi besedami v eni minuti. In to je učinkovitost, ki je višje učinkovitosti ne poznam. En teden – to se pravi, mi smo to delali vedno na 3. in 4. šolski stopnji – vsak absolvent ljudske šole do 10. leta je živel in se učil dva tedna v Sloveniji. Prošnja na pristojno ministrstvo, da se zagotovijo tudi personalni resursi na teh šolah, kjer to ponujajo, kjer je to dodatna obremenitev za šolski vsakdan in redno prihajajo – lani je bilo 350 otrok – redno prihajajo in s tem pride ena naravna zmes v razrede. Potrebujejo se dodatne pedagoške kapacitete, to bi bila ena zelo, zelo velika pomoč vsem tem šolam, ki so pripravljene to delati in te tedne opraviti v Republiki Sloveniji.

Opozoril bi še na eno možnost, ki jo vidim kot zelo realno in zelo učinkovito za pridobivanje znanja jezika. To so te obšolske dejavnosti, ponudbe, kjer ima Slovenija v okviru obšolske dejavnosti 18 domov. In tu, mislim, da kapacitete še niso v celoti izkoriščene. Če zdaj le registriram (?) eno neverjetno zanimanje – del učiteljev katehetov za učenje slovenščine, bi tu želel dodatne ponudbe, ker bi rad zagotovil tudi jezikovno kvaliteten pouk. In to je možno samo - če me ljudje že prosijo in vprašajo, bi to lahko delali v Sloveniji, da tu odpremo skupaj z Ministrstvom za šolstvo, izobraževanje in šport dodatne možnosti, da tem to tudi ponudimo – v tem trenutku! Ko ljudje to sami želijo, je učenje najbolj učinkovito.

V zaključku morda še ena prošnja. Ne vemo, koliko ste se seznanili s problematiko slavistike in s tem povezane slovenistike na Univerzi v Celovcu. Mislim, da ko s skupnimi močmi in prizadevanji le morda nam skupaj uspe, da se to znižanje ponudbe zaustavi. Jaz vidim edino šanso v izjemni ureditvi, ki je utemeljena po 8. členu avstrijske Ustave z državnim ciljnim določilom, in seveda tudi utemeljena na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe. In če pade ta ponudba – od kod bomo mi jemali personalne resurse v prihodnje za naše srednje, visoke šole, gimnazijo, trgovsko akademijo, če te ponudbe v Celovcu ni. Mislim, da tu ne gre za matematično finančno izračunico, temveč tu gre za izjemno, ampak zavestno postavljeno dejanje. Slovenistika mora biti v polnem obsegu in polni ponudbi na celovški univerzi tudi naprej.

Hvala lepa za pozornost.

Hvala lepa.

Še kdo želi besedo? Izvolite. Pa če se predstavite. Pa organizacijo pa ime pa priimek.

Doktor Avguštin Malle, predsednik Slovenskega šolskega društva v Celovcu.

Navezal bi na nekatere misli, ki so bile že izrečene, glede na spremembo ozračja na Koroškem. Vendar to, mislim, da je treba to, kar je zdaj Nanti Olip nazadnje povedal, vzeti zelo resno. To ozračje je posledica delovanja celovške univerze – ali pa v veliki meri delovanja profesorja celovške univerze. In zato je tako pomembno – ali bi bilo tako pomembno, da se kontakti tudi na tej ravni med visoko šolo oziroma univerzo v Celovcu in slovenskimi visokošolskimi zavodi, v Sloveniji okrepijo in izgrajujejo. Mislim, da ne gre samo za slovenščino, temveč za celoten spekter univerzitetnega dela v Celovcu, in menim, da bi bilo popolnoma pravilno, če bi se tudi kandidati iz Slovenije prijavljali na razpise celovške univerze za razna profesorska mesta v Celovcu. To delajo v veliki meri interesenti, kandidati iz Nemčije in so tudi uspešni. Mislim pa, da iz Slovenije tega ni in to je napačno.

Pomembno bi bilo, da bi se Slovenci v veliko večji meri pozanimali tudi za delo, torej slovenski visokošolski učitelji pozanimali za delo na celovški univerzi. Razpisi so javni in smilim, da posebnih jezikovnih ovir to zadevno ni, ker je tudi angleščina - že postaja predavalski jezik na celovški univerzi in Slovenci to zadevno dobro kvalificirani.

Kar zadeva zdaj naše delo, delo Slovenskega šolskega društva, bi poudaril sledeče; da je naša vloga predvsem v tem, da nudimo našim dijakom neko tako okolje, kjer je slovenščina permanentno prisotna in to nam tudi uspeva v veliki meri s tem, da prihaja precej dijakov trgovske akademije in slovenske gimnazije iz Slovenije in da so pomešani s slovenskimi dijaki, torej s Koroške in da je neka pogovorna situacija permanentno dana tudi v slovenščini.

Imamo pa tudi take probleme, bi rekel, da se nekateri starši iz Slovenije v primeru vzgoje v vrtcih - predvsem hočejo, da bi mi posredovali nemščino, kar ni naša zadeva, ni naša naloga, mi smo slovenska ustanova.

Je pa tudi - še drugi namig bi dal. Kako je bilo že omenjeno? Obhod naj bi prišel personal za te naše ustanove mislim, da so ti asistenčni učitelji, ki jih pošilja na Koroško ministrstvo za šolstvo zelo pomembni, nekateri so že našli tudi po svojem stažu, ko se ga opravili, zaposlitev na Koroškem v novih srednjih šolah, ali tudi na drugih šolah. In to je seveda posebna kvaliteta potem tudi jezikovnega pouk. Ne bi rekel, da so Koroški Slovenci morda jezikovno manj usposobljeni, ampak pomembno je, da so ti učitelji, imajo določene povezave s svojimi sovrstniki v Sloveniji in tako pride do bolj intenzivnih povezav tudi s slovenskimi šolami tukaj v Sloveniji.

Kar bi bili morda še treba omeniti, je to, da naša prizadevanja gredo v smer, da tudi mi kot ustanova najdemo čim več povezav z ustanovami v Sloveniji in tu je tudi že bilo omenjeno to prizadevanje, seminar za zamejske vzgojitelje. Pri nas, moram reči, da so vsi, mislim zdaj vsi vzgojitelji, ki jih imamo, iz Slovenije, kar je deloma pozitivno, deloma pa bi jim seveda radi tudi med Koroškimi Slovenci našli kakšnega kandidata, ki bi se izobraževal tu na tem področju v Sloveniji in bi bilo potrebno, da se glede tega morda bolj natančno enkrat pogovorimo.

Kolega Olip je že omenil pomen, pa tudi drugi seveda, pomen dela Lucije Fejnik. Mi imamo dejansko stalno probleme z vzgojiteljicami v vrtcih, ker jih enostavno primanjkuje. In tudi glede tega bo treba premisliti na kakšne način bi to ali drugo vzgojiteljico le mogli pripeljati na Koroško iz Slovenije in seveda tudi s tem izboljšati jezikovno ponudbo.

Imamo pa določen problem tudi na tem področju, kot veste moramo na osnovi zakona imeti določene pedagoške koncepte za naše vrtce, dvojezične vrtce, kar pa v občinskih vrtcih, ki so deklarirani tudi kot dvojezični, morda ni dano v tej meri, zato bi bil naš predlog, da se valorizira uspeh dvojezičnih otroških vrtcev skupno z nekim odborom, ali kakim človekom, bi to delal strokovno in sicer pod okriljem celovške in ljubljanske univerze. Meni se zdi, da je - ostajajo možnosti glede tega in da bi bilo to tudi zelo potrebno, na splošno bi rekel, da se mi trudimo glede financiranja našega mladinskega doma in naše dejavnosti to zadevno v smeri, da izhajamo finančno brez večjih primanjkljajev in bi se rad danes tudi zahvalil ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da je letos prenakazalo zdaj celotna odobrena sredstva, kar nam ogromno pomaga. Tudi to je treba pozitivno omeniti.

Nadalje je treba povedati tudi to, da je v naših treh vrtcih - trenutno zahaja - da je tam 101 otrok in imamo v oskrbi 120 dijakov in dijakinj, deloma oziroma večinoma iz Slovenije. Usluge našega mladinskega centra, bi tu lahko rekli, pa trenutno se poslužuje okoli 580 šolarjev in šolark oziroma otrok od otroškega vrtca, tja do študenta, ker imamo v domu tudi približno 10 študentov celovške univerze oziroma konservatorija. Mislim, da je to posebna dejavnost in tudi uspehi na katere gledamo so kar zadovoljivi. Mislim, da v lanskem letu niti en dijak, ki je bival v našem domu ni negativno zaključil šolanja, kar je seveda tudi določeno priznanje našim vzgojiteljem.

Hvala lepa.