Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 34. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 34. seje.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 12. septembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela.

Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, 60 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 60.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 34. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 30 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri pa odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, ki bo odsoten od 13.30. do 16. ure, Klemen Boštjančič, minister za finance, mag. Borut Sajovic, minister za obrambo, dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, ter Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob, poslanska vprašanja pa mu bodo postavili: Franc Breznik iz Poslanske skupine SDS, Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, dr. Anže Logar iz Poslanske skupine nepovezanih poslancev in Jani Prednik iz Poslanske skupine SD.

Zdaj dajem besedo kolegu Francu Brezniku.

Kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

Najlepša hvala, gospa predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade! Čestitam vam za nov mandat na čelu vaše stranke. Citiral bom izjavo z vašega kongresa, da ste ponosni na prehojeno pot in da ste vse sanje, ki ste si jih zastavili v tem mandatu, tudi dosegli. Kako vidimo vaše sanje in cilje, ki ste jih dosegli, pa bom pokazal nekaj grafov, nekaj statistike, ki bo sedaj predstavljena v naslednjih dveh minutah. Začeli ste s tako imenovanim resetom zakonodajnih rešitev zadnje Janševe vlade, torej govorili ste o čiščenju janšistov in obremenitvi povprečne plače v Republiki Sloveniji. Potem ste nadaljevali z dvigom davka na kapital na 25 %, kasneje ste posegli na normirance, kjer ste prag znižali na 60 tisoč evrov. Zastavili ste si, da boste svoje menedžeriranje peljali prek 20 ministrstev. Med drugim ste dali tudi izjave, da lahko podjetja optimizirajo svoje davke na Hrvaškem ali morebiti tudi v Srbiji. Kasneje ste implementirali, lahko bi rekel, zelo ponesrečeno tudi zakon o čezmejnem opravljanju storitev agencijskih delavcev in tako naprej.

V letu 2023 so zadeve svetovne korporacije videle nekako tako. Švicarski inštitut IMD je že naslednje leto povedal, da je Slovenija padla na lestvici svetovne konkurenčnosti, isto je ponovil leta 2024, kot najbolj porazni sta zlasti vladna in poslovna učinkovitost, predvsem so ugotavljali koordinacijo 20 ministrstev. Prav ta isti inštitut je v letošnjem letu pred tremi tedni ugotovil, da Slovenija izgublja temelje konkurenčnosti. Konkurenčnost Slovenije je v zadnjih letih peša na skoraj vseh pomembnih področjih, še zlasti pa je zastoj opazen na tistih, s katerimi se je Slovenija sicer več let ponašala. Nato se je nadaljevalo. Slovenija je med državami z največjim padcem industrijske proizvodnje, torej z odhodom ne samo multinacionalk, ampak številnih slovenskih podjetij na Hrvaško, ki je med tem časom naredila veliko davčno reformo dveh dohodninskih razredov in uvedla tako imenovano socialno kapico. Na to so opozorili predstavniki Slovenske demokratske stranke tudi na 57. sejmu MOS. Potem veliki naslovi, odhod velikih tehnoloških velikanov, ki zapuščajo Slovenijo. Vsi ti, o katerih govorim, so predstavniki levih medijev. Potem smo bili zaposleni v obdobju zadnjih treh let prikrajšani za 2 tisoč evrov. Uradna inflacija v Sloveniji v tem trenutku znaša pod vašo vlado 20 %, se povečuje. Kilogram kruha danes stane 3 evre, kmet dobi za to 20 centov.

Ker ne razumemo več tudi vaših fiskalnih zadev, več kot milijarda proračunske luknje, padec gospodarske rasti Slovenije z 2,1 na 0,8 odstotne točke, vas sprašujem:

Kateri so tisti ukrepi, s katerimi boste dvignili gospodarsko rast in morebitno blaginjo Slovencev in Slovenk?

Najlepša hvala za vaše odgovore.

Hvala lepa.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa.

Bom začel tam, kjer so podatki nesporni in niso stvar posameznih poročil, ampak uradnih statističnih podatkov Eurostata, evropskega urada za statistiko. Eurostat ugotavlja tri stvari, ki so pozitivne za Slovenijo, ugotavlja, da so Slovenci na drugem mestu po zadovoljnosti z življenjem. To ni moja ugotovitev. Uradni podatek Eurostata. Ugotavlja, da smo Slovenci na drugem mestu po socialni neprikrajšanosti, se pravi, vse ostale države, razen ene, imajo višjo stopnjo socialne prikrajšanosti kot Slovenija. Ti isti podatki ugotavljajo, da je v resnici Slovenija med desetimi najbolj varnimi državami na svetu in tistimi državami, kjer se splača živeti potem, ko odideš v pokoj. To so uradni podatki o kvaliteti in kakovosti življenja. Tudi iz vašega vprašanja je bilo najprej vidno, da boste spraševali o tem. Danes ste začeli govoriti o popolnoma nekih drugih stvareh, ki s kvaliteto življenja neposredno nimajo prav dosti.

Druga stvar, gospodarska rast. Res je, v prvem četrtletju, tega nihče ne skriva, je imela Slovenija upad gospodarske rasti, trajal je samo eno četrtletje. V drugem četrtletju, uradni podatki Eurostata, je Slovenija ob sicer zmerni rasti na četrtem mestu med vsemi članicami Evropske unije in bistveno višje od evropskega povprečja v drugem četrtletju. Zakaj je bilo drugo četrtletje za celo Evropo slabo? Slabo je bilo zaradi trgovinskih vojn. Kdo je začel trgovinske vojne z Evropo? Naša zaveznica in največja ekonomska velesila, to so Združene države Amerike. Ravno zato, zaradi negotovosti, ki so jo sprožile Združene države Amerike pod sedanjo administracijo, je prišlo do zastoja v celi Evropi. Slovenija tukaj ni izjema. Slovenija je odprta država, v veliki meri se zanašamo na to, da svojo blaginjo gradimo na izvozu tako blaga kot storitev. Prišlo je do manjšega zastoja. Poudarjam, že v drugem četrtletju so podatki bistveno bolj obetavni v Sloveniji kot marsikje drugje, še posebej pa pri tistih članicah, po katerih se tako radi zgledujemo.

Namenoma ne bom šel na to, kaj bi se dalo, če bi se dalo, bom pa povedal, da uravnoteženost gospodarskega razvoja pomeni štiri stvari naenkrat, ne eno samo. Začne se pri zaposlenosti. Koliko ljudi ima delo? Slovenija je v mandatu te vlade ves čas med evropskimi rekorderkami po številu zaposlenih in po majhnem številu brezposelnih. Rekorderji smo ves čas, ker skrbimo za to, da imajo ljudje delo. Slovenija istočasno vsako leto sproti zmanjšuje javni dolg. Prejšnja vlada ga ni nikoli zmanjšala, niti eno leto. Mi ga konstantno znižujemo. Rezultat tega je, da imamo ne s strani enega poročila, ampak s strani največjih bonitetnih agencij širom sveta prvič izboljšane obete, prvič ta vlada dobi izboljšane obete. Kaj pomenijo izboljšani obeti bonitetnih agencij? Nižje stroške zadolževanja. Ne samo, da nam dolg pada, tudi za obresti plačujemo manj zaradi dobrih politik, fiskalnih politik te vlade. O tem govori cel svet brez izjeme govorijo, ko pridejo na obisk v Slovenijo. Jutri bodo spet na obisku v Sloveniji. Predlagam vam, da se udeležite teh zasedanj, ko bo evropski finančni vrh v Sloveniji in se neposredno prepričate. Potem bo mogoče lažje razumeti, zakaj imamo zmerno rast, zakaj imamo zmerno inflacijo, pa čeprav je ta problem v tem trenutku, in imamo padajoči javni dolg. To je tisto, kar jaz imenujem uravnotežen razvoj celotne družbe. Nadaljevali bomo s tem še naprej.

Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Moram priznati, da tega nisem nikjer zasledil. Bom pa, če ne verjamete meni, nekako prvič prebral pismo v magazinu slovenskih podjetnikov vašega intimnega prijatelja, ki je bil tudi na vaši poroki, za kar vam čestitam, gospoda Joca Pečečnika. Kako vaš intimen prijatelj vidi trenutno stanje? Zapis izpred treh dni. Dovolite. Citiram: »Če bi se izrazil po medicinsko, bi lahko rekel, da ima Slovenija raka, ki smo ga podjetniki diagnosticirali in pravočasno odkrili, vlada pa se zanj ne zmeni, saj ko bo pacient umrl, njih ne bo več na oblasti. /…/ Dejanja kažejo, da smo postali pasivni opazovalci, otopeli in brez pravega zanimanja za prihodnost. /…/ Zakaj? Kaj se je zgodilo? Zakaj podjetniki panično prenašajo podjetja v druge države, kjer iščejo večjo stabilnost in varnost ter predvidljivo konkurenčno okolje? /…/ Kakšna je to popotnica za sanje, če vsakega pol leta dobiš nov davek, pa čeprav si že zdaj popolnoma nekonkurenčen na področju plač? Kako naj podjetnik sploh načrtuje rast in dela dolgoročne načrte, če ne ve, kaj ga na poti čaka?« Nato govori o svoji poti: »Marković in nato Drnovšek, pa kasneje Janša so nam dali zagon in sanje, da smo ustvarjali. Vsa Slovenija je začela cveteti. Ustvaril sem podjetje, ki je delovalo v 113 državah in bilo ob prodaji vredno skoraj 500 milijonov ameriških dolarjev.«

Potem vaš kolega nadaljuje: »Ali bomo pustili, da umremo zaradi raka, ali bomo stvari reševali bolj konkretno kot podjetniki, saj naše prošnje, predlogi, sestanki in obljube katerekoli vlade ne dajejo prav nobenega upanja.« Na koncu ta zapis konča: »Je glas zdravega razuma in preproste kmečke pameti vseh nas utišan na račun populizma? Vsak, ki kaj ustvarja in sanja, dobi po glavi. Edini cilj politikantov je čim večja odvisnost od države. Če si odvisen, potem nisi samostojen. Kaj niso to Butale? Še malo, pa bomo spet nosili pionirske kapice. Vsi enake, zelene, na katerih bo pisalo I Feel Slovenia.« To so mnenja vašega intimnega družinskega prijatelja.

Zanima me:

Kaj menite o teh njegovih ugotovitvah glede vladnega delovanja?

Najlepša hvala, spoštovani predsednik Vlade.

Hvala.

Izvolite, predsednik, imate besedo za odgovor.

Jaz ne vem, če prav razumete, kaj pomeni intimno, ampak okej. Mogoče poglejte v SSKJ … / nemir v dvorani/

Oprostite. Prosim za red.

Predsednik Vlade, prosim vas za odgovor. Izvolite.

Vi navajate pismo ene osebe, s katero se jaz dobro razumem, imam dosti kritičnih pogovorov, priznavam mu neverjeten dar izražanja, ampak to pa ne pomeni, da je vsako pismo kateregakoli posameznika nad uradnimi statističnimi podatki mednarodnih institucij. Pač ne more biti. Razumem, da je to njegov pogled. Govorimo o enemu najbogatejših Slovencev, ki si je pošteno prislužil svoje premoženje, in prav je tako, ampak veste kaj, mi nismo vlada najpremožnejših Slovencev, ne, pač nismo. Mi smo vlada vseh Slovenk in Slovencev in naša naloga je, da poskrbimo za socialno blaginjo vsakega državljana. Na nas je, da poskrbimo za tiste državljane, ki sami mogoče ne morejo poskrbeti zase, ne pa, da primarno skrbimo za to, kaj si misli o tem, o davkih, eden izmed najbogatejših Slovencev, ki je, mimogrede, svoje bogastvo ustvaril v tujini, zato mu še enkrat dam priznanje, v resnici ga ni nikoli ustvarjal v Sloveniji. Same pohvale za to.

Pa bom šel raje na podatke, in to je pravi odgovor. V času te vlade so plače in pokojnine ne glede na inflacijo, ki je ni zgenerirala ta vlada, realno rasle, ves čas realno rastejo, rastejo v letu 2023, rastejo v letu 2024 in rastejo v letu 2025. Tudi obeti za naprej so, da bodo pokojnine in plače rastle hitreje od inflacije. To je tisto, k čemur smo mi zavezani. Jaz verjamem, da marsikdo od direktorjev, tudi lastnikov, ne razume osnovnega dejstva, da so največji kapital vsakega podjetja vedno zaposleni, vedno, in da s tem, ko zaposlenim raste realno standard, ker mu rastejo plače, so bolj motivirani, bolj produktivni in zato ima tudi on več od njih. Veste, kaj? Poglejte uradno statistiko dobičkov v slovenskem gospodarstvu, dobički so rekordni zadnja tri leta, še nikoli tako visoki kot zadnja tri leta, pa kljub temu poslušamo jamranja še in še, ker nekaterim pač nikoli ni dovolj.

Da zaključim. Ker so zaposleni tako v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju največje bogastvo in največji kapital, vam že zdaj povem, da božičnica bo, za vse, obvezna, da ne bomo imeli glede tega kakršnihkoli nesporazumov. Prišel bo predlog v Državni zbor in jaz verjamem, da boste takrat lahko pokazali, do koga vam je, ali do ljudi ali do redkih posameznih premožnih Slovencev.