Dober dan, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam s 37. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena.

Obveščam vas, da je umrl Franc Laj, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 2024 do 2028. Jaz se pa iskreno opravičujem. 2014 do 2018. Prosim, sprejmite moje opravičilo in prosim vas, da v spomin Franca Laja spomin nanj počastimo z minuto molka. / minuta molka/ Najlepša hvala.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 37. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 5. decembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 60, proti pa 20.

(Za je glasovalo 60.)(Proti 20.)

Ugotavljam, da je dnevni red 37. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 28 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanja poslanke koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah; če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu in ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko se je za danes opravičila Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade doktor Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Suzana Lep Šimenko iz Poslanske skupine SDS, Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, doktor Anže Logar iz Poslanske skupine nepovezanih poslancev in Sandra Gazinkovski iz Poslanske skupine Svoboda.

Zdaj dajem besedo najprej kolegici Suzani Lep Šímenko, da zastavi vprašanje predsedniku Vlade, doktorju Robertu Golobu. Izvolite.

Najlepša hvala za dano besedo. Suzana Lep Šiménko - za naprej, no. Spoštovani ...

Se opravičujem, se iskreno opravičujem. Suzana Lep Šimenko.

Ja, najlepša hvala. Spoštovani, predsednik Vlade.

Najnovejši podatki OECD kažejo, in sicer za oktober niso spodbudni, ampak kažejo neljubo resnico, da ima Slovenija najhitreje rastoče cene hrane v Evropski uniji. Po podatkih OECD je bila oktobra rast cen hrane v Sloveniji okoli 6,8 odstotna letno gledano seveda. V drugih velikih državah Evropske unije, kot je recimo Nemčija 2 odstotna, Francija 1,4 odstotna, Italija 2,5 odstotna. V mandatu vaše vlade je inflacija narasla za več kot 20 odstotkov, medtem ko so se cene hrane dvignile za kar 33 odstotkov. 33 odstotkov? Poleg hrane pa se seveda zvišujejo tudi cene stanovanj, cene energentov, cene storitev, oblačil, obutve, vsega tistega, kar najbolj potrebujejo Slovenke in Slovenci, slovenska gospodinjstva. Najbolj rast cen seveda občutijo tisti z nižjimi dohodki, žal pa so v težavah, zaradi vseh dvigov cen tudi ostali tudi tisti, ki prejemajo v Sloveniji povprečno plačo. Zakaj? Zato ker niso deležni tako visokih socialnih transferov, ja, kamor spadajo recimo tudi otroški dodatki, ker to pri nas je na nek način socialni korektiv. Plačujejo polne cene vrtcev, plačujejo malice in potem seveda ob vseh ostalih stroških žal komaj shajajo skozi mesece. V mesecu septembru ste v Državnem zboru že povedali, da rasti cen hrane ne morete ignorirati. Rast cen hrane se ni ustavila, kaj pa ste storili vi? Popolnoma nič. Sami ste tudi že ugotovili in tega ste se zavedali, da recimo cena govedine je narasla za 25 odstotkov - kaj ste naredili na tem področju? Popolnoma nič. Življenjski stroški ljudi tako rastejo iz meseca v mesec pod vašo vlado. Cene hrane in seveda tistih najbolj nujnih izdelkov in storitev gredo gor, medtem ko plače in pokojnine realno padajo, kar pomeni seveda, da kupna moč prebivalcev pada. Ko govorimo s kmeti, nam ti povedo, da se jim stroški povečujejo, medtem ko odkupne cene izdelkov temu ne sledijo na policah pa kupujemo drago hrano. Zanima me, kaj boste naredili za zajezitev cen hrane? Zakaj do zdaj niste naredili nič? Kaj boste naredili, da bo na slovenskih policah več slovenske hrane? Kaj boste naredili za večjo samooskrbo? In predvsem, zakaj do danes niste naredili nič? 33 procentna rast cen hrane.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

Hvala lepa. Poslanke in poslanci.

Prva stvar, ki bi jo morali vsi skupaj narediti, je, da govorimo resnico in te vedno manj slišim, sploh na poslanskih vprašanjih, v obliki trditev. Pa bom povedal, kaj hočem povedati. Jaz sem zelo natančno poslušal vprašanje, rečeno je bilo, da pokojnine in plače realno padajo. V mandatu te vlade vsako leto posebej imamo realno rast tako pokojnin kot tudi plač. V času mandata te vlade so plače zrasle - povprečna plača - zrasle realno skoraj za 10 procentov, realno. V letošnjem letu največ. In takrat, ko bomo res ljudem govorili resnico, bomo lahko tudi računali na to, da bodo ljudje vedeli, kaj se v državi dejansko dogaja. Res je, inflacija je tu. Inflacija je bila že v juniju 2022, ko smo nastopili mandat, 10 procentna. Inflacija je danes 2,3 procentna. To ne pomeni, da je ni bilo v vmesnem obdobju. Ja, res je bila. Inflacija v tem obdobju našega mandata je bila skoraj 20 odstotna, ta del drži, ampak s še višjo inflacijo se sooča cela Evropa. Zakaj? Zaradi vojne v Ukrajini. Zaradi vojne v Ukrajini in energetske krize so se cene v celi Evropi v tem obdobju dvignile in v Sloveniji so se dvignile manj od povprečja Evropske unije v tem obdobju. Tudi v novembru, ne vem, zakaj navajate podatke iz oktobra, ker če bi navajali podatke iz novembra, ki so bolj ažurni, bi mogoče manj ustrezalo vašim trditvam. In v novembru se inflacija v Sloveniji, ki je bila dva meseca prej nekoliko nad evropsko, spet približuje evropski, razlike je 0,1 procent. In da, hrana je bila glavni poganjalec dviga v poletnih mesecih. Zaradi tega je imela Slovenija, pa ne samo Slovenija, imela je tudi Avstrija, imela je tudi Hrvaška, zaradi tega smo imeli višjo inflacijo od evropske celotna soseska, če želite, zaradi cen hrane. In veste, kaj je mene najbolj presenetilo pri teh cenah hrane, ki mimogrede sedaj se umirjajo? Trenutna rast cen hrane ni 6,8, kot navajate, ampak samo še5 in nekaj - v novembru, ne v oktobru. Pa še to je preveč. Veste, zakaj je preveč? Zato, ker je glavna rast na tistih področjih prehranske verige, kjer smo v resnici samooskrbni. Jaz bi pričakoval, da bo največja rast na tistih področjih, kjer nismo samooskrbni, na primer pri zelenjavi, pa ni. Ni pri zelenjavi, ni pri krompirju, pri obeh je celo negativna imamo celo znižanje cen hrane pri uvoženih, nekaterih uvoženih izdelkih v mesecu novembru ravno tiste panoge, kjer smo samooskrbni. Najbolj meso, še posebej goveje meso, tam je pa cena rasti najvišja. Kako je to mogoče? Ali mislimo, da ta denar izpuhti? V tujino ne gre, ostane doma, ker smo samooskrbni. Zato je na ministrstvu že dlje časa, obstaja strokovna komisija, ki nima veze s politiko, sami strokovnjaki, ki so pregledali to področje, kako je možno, da se ravno na področju, kjer smo samooskrbni, cene najbolj dvigajo. In kaj so ugotovili? Da so po celi verigi, od pridelovalcev, če želite kmetov, od pridelovalcev, do predelovalne industrije, do distributerjev in trgovcev vsi približno enako dvigovali. Kar pomeni, da so vsi, ki so udeleženi v Sloveniji v trgovini z mesom, enako dobro zaslužili. To je treba povedati. Nič ni narobe. A mislite, da imam kaj proti, da kmetje zaslužijo? Nimam. Ampak bodimo realni, ko govorimo o tem, kje je vzrok za dvig cen hrane, kje se ta dvig cen dogaja in kdo je tisti, ki ima od tega neposredne koristi. To so ugotovili neodvisni strokovnjaki in napovedali so nam, da se bo ta pojav umiril, pred dvemi meseci so to napovedali. In ta pojav se umirja in jaz sem prepričan, da se bo v naslednjih mesecih še bolj umirjal. Nekateri to imenujejo volatilnost ali spremenljivost cen hrane zaradi majhnosti trga, to je strokovni izraz. Jaz verjamem, da vem, da vedo, kaj govorijo strokovnjaki. Tisto pa, kar, na kar pa Vlada lahko vpliva, na tistih področjih pa skrbimo ... / izklop mikrofona/

Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik Vlade.

Pokojnine in plače so realno padle. Če vi ocenjujete rast plač v javnem sektorju in mislite, da so to, da je to rast plač v Sloveniji, potem se zelo motite. Res je, plače so v povprečju nekoliko višje zaradi dviga plač v javnem sektorju, če pa pogledamo zasebni sektor, pa vidimo, da so plače realno padle. Pri pokojninah podobna zgodba. Kako rastejo cene hrane, pa jaz mislim, da najbolje vedo državljanke in državljani, posebej gospodinje, ko gredo v trgovino in ko vsak teden lahko za isti denar iz trgovine pripeljejo manj izdelkov ali pa pač dajo za podobno košarico bistveno več denarja. Tako da inflacija, kar se tiče cen hrane, se v Sloveniji niti najmanj ni umirila. Glede strokovne komisije, jaz ne vem, če ste jo imeli. Če ste neke stvari ugotovili, zakaj niste ukrepali? Kje so konkretni ukrepi, ki ste jih napovedovali tukaj v tem Državnem zboru že v mesecu septembru? Mene zanima, kaj konkretno boste naredili. Več kot očitno nič. Počakali boste, da se bodo stvari uredile same, če se bodo ali pa ne. Kaj boste naredili za boljšo samooskrbo? Sami veste, da v Sloveniji niti najmanj nismo samooskrbni zlasti, tako kot ste sami rekli, na področju poljščin in rastlinskih izdelkov. Tudi na tem področju ni bilo pod to vlado narejeno popolnoma nič. In ja, kaj boste naredili za to, da bo na slovenskih policah več slovenske hrane? Vse prepogosto se dogaja, da se kvalitetna slovenska hrana izvaža, medtem ko uvažamo bistveno manj kvalitetno hrano. Kaj boste naredili na tem področju? Niste mi odgovorili na vprašanje. In še enkrat, če bi ljudje, bi se zagotovo bistveno lažje spopadali z višjimi cenami, če ne bi bilo nespametnih ukrepov vaše Vlade, če ne bi takoj v začetku tega mandata razveljavili Zakon o dohodnini, bi danes nekdo z minimalno plačo imel več kot 2000 evrov neto več, nekdo s povprečno plačo pa več kot 3600 evrov neto več na računu.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

Hvala lepa. Bom ponovil. V mandatu te vlade so se povprečna plača, ne v javnem povprečna plača je realno rasla za 10 procentov, kljub inflaciji, vsako leto posebej, 10 procentov skupaj. Na ta način z realno rastjo plač, ki je bila med najvišjimi v Evropi in to si lahko vsak preveri na Eurostatu, na evropskem statističnem uradu, med najvišjimi v Evropi, realna rast povprečnih plač v Sloveniji. Vsak si lahko preveri kadarkoli, ni treba meni verjeti, ni treba poslancem verjeti, preveri si lahko. V tem istem času je bila inflacija nižja od povprečja Evrope. Kupna moč po ugotovitvi strokovnjakov s področja prehranske prehranskih znanosti, kupna moč se v tem času v Sloveniji ni zmanjšala. To se tudi vidi potem, ko se gleda kolikšna je stopnja socialne izključenosti oziroma socialne revščine, tveganja revščine. V Sloveniji je ta med najnižjimi v Evropi ves čas tega mandata.

In da se vrnem na te trditve o nižjih pokojninah, o nižjih plačah. To je nekaj, kar je preprosto smešno. Zaradi tega, ker so podatki tako enostavno preverljivi, da ne bi moglo biti lažje. V vsem tem obdobju, ne samo, da so realne plače rastle, ne samo, da so tudi socialni prejemki rasli, ampak ker se zavedamo pritiska, ki ga je ustvaril, ki so ustvarile ne ravno rasti hran, smo sistemsko vpeljali tudi zimski regres ali božičnico. Ravno zaradi tega, da zaokrožimo celo sliko. Na eni strani se borimo za to, da je inflacija čim nižja in je med najnižjimi, na drugi strani skrbimo, da je realna rast plač, evropsko gledano, med najvišjimi. In na tretji strani smo poskrbeli za vse, za to, da dobijo tudi 14. plačo. Po zgledu nekaterih drugih evropskih držav, ki ni ne obdavčena, ne oprispevčena po domače, ker je bruto enako neto. S temi tremi politikami lahko zaokrožimo situacijo po kateri imamo tako nizko stopnjo revščine, kot je nima marsikdo v Evropi. Žal se pa nihče revščini ne more v celoti izogniti, nobena država. Lahko pa jo omilimo in z našimi ukrepi jo celovito omiljujemo.