Lepo pozdravljam vse prisotne članice in člane odbora, vabljene ter ostale navzoče!

Začenjam 38. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da namesto poslanca Dejana Suša na odboru sodeluje poslanec Darko Krajnc.

Sedaj prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Najprej smo prejeli predlog za umik prve točke dnevnega reda. Predlog je bil podan s strani Poslanske skupine SDS, tako da če želi predlagateljica predstaviti predlog za umik točke? Izvolite, kolegica Alenka Jeraj.

Hvala za besedo. Torej, kot ste povedali, Poslanska skupina SDS predlaga, umik točke, 1. točke z 38. nujne seje Odbora za kulturo in sicer na podlagi drugega odstavka 64. člena v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora.

Namreč zakaj? Zakon je v zakonodajni postopek vložila Vlada Republike Slovenije. Predlog zakona naj bi RTV Slovenija prinesel stabilnejše financiranje, ker ureja financiranje delovanja glasbenih sestavov, simfoničnega orkestra in big Banda ter financiranje programov namenjenih narodnim manjšinam. Ob tem opozarjamo, da je zadnja sprejeta novela, ki jo je Državni zbor sprejel leta 2022 še vedno predmet pobude za oceno ustavnosti. Kljub temu pa je Vlada 20. novembra 2025 v parlamentarni postopek poslala novi Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o RTV Slovenija, čeprav še vedno ni jasno, ali je veljavna novela Zakona o rtv Slovenija skladna z Ustavo Republike Slovenije. Državni zbor se tako ob obravnavi nove novele lahko znajde v položaju, ki razpravlja o spremembah zakonodaje, katere ustavna presoja še ni zaključena, kar postavlja pod vprašaj načelo pravne predvidljivosti in doslednosti zakonodajnega procesa. Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV Slovenija je bila sicer redno uvrščena na predlog dnevnega reda 32. seje Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 4. 12. 2025, vendar je bila na to umaknjena. Ampak če ste pogledali dnevni red zasedanj Ustavnega sodišča ste lahko videli, da je zdaj ta točka na dnevnem redu seje, ki bo 11. decembra 2025. Ker te okoliščine nakazujejo možnost sprejema odločitve Ustavnega sodišča v kratkem, bi bilo po našem mnenju razumno počakati z obravnavo omenjene novele Zakona o RTV Slovenija. Glede na to, da imamo v hiši Zakonodajno-pravno službo bi bilo mogoče tudi primerno, da Zakonodajno-pravna služba poda svoje mnenje ali se to lahko obravnava oziroma kaj se bo zgodilo v primeru, če Ustavno sodišče ugotovi, da je že prva novela neustavna? Zato kot rečeno, v Poslanski skupini SDS Odboru za kulturo predlagamo, da iz 38. nujne seje Odbora za kulturo umakne 1. točko dnevnega reda, ki obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV Slovenija.

Hvala. Želi svoje stališče o predlogu za umik predstaviti predstavnik Vlade? Ne. Želi svoje stališče predstaviti kdo od predstavnikov poslanskih skupin? Vidim, da ni interesa. Želite še dodatno mogoče obrazložiti predlog? Če ne, gremo kar na glasovanje? O predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev, stališča lahko sporočijo le predstavniki poslanskih skupin torej obrazložitev glasu pa ni možna, zato bomo šli kar na glasovanje.

In sicer začenjam torej glasovanje o predlogu Poslanske skupine SDS o umiku 1. točke Glasujemo. Za sta glasovala dva člana, proti pa devet.

(Za sta glasovala 2.) (Proti 9.)

S tem ugotavljam, da predlog za umik ni bil sprejet.

Tako da, sedaj nadaljujemo postopkovno. Izvolite, kolegica Jeraj.

Ja, saj smo navajeni, da ta koalicija pač krši vse, kar je možno v tem parlamentu, spreminja prakso in tako naprej. Glede na to, da pač niste prisluhnili našim argumentom in da ne želite slišati kakšno stališče ima do Novele Zakona o RTV Ustavno sodišče, ki bo o tem odločalo 11. decembra 2025, glede na to tudi, da nismo vprašali Zakonodajno-pravne službe ali lahko tak zakon obravnavamo oziroma nismo dobili odgovora kaj se bo zgodilo v primeru, če Ustavno sodišče ugotovi, da je prvotna novela zakona neustavna v Poslanski skupini SDS skladno z drugim odstavkom 65. člena napovedujemo obstrukcijo pri tej točki.

Seveda razumem, spoštujem vašo odločitev, bi pa vseeno povedala, da se vnašajo zelo pomembne, po mojem mnenju, vsebinske spremembe s to novelo. In sicer se predvsem z večjimi pooblastili finančnemu odboru, kar je v bistvu izpostavil kot problem tudi vaš kolega Hoivik, se to v bistvu zdaj bolj transparentno ureja predvsem pa se zagotavlja, mislim, da prepotrebna sredstva za delovanje orkestrov in pa tudi za narodnostne programe. Tako da, ne vidim razloga, da vseeno ne bi opravili danes obravnave predloga zakona.

Bom kar nadaljevala, torej s 1. TOČKO, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RTV SLOVENIJA.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo, Tako da ga ne bom zdaj posebej naštevala, ker vidim, da ste tudi večinoma prisotni tule in boste sami pojasnili svoja stališča. K točki pa so bili vabljeni Ministrstvo za kulturo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Javni zavod RTV in sicer predsednica uprave Natalija Gorščak, potem Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV, Koordinacija novinarskih sindikatov RTV, Sindikat novinarjev, Dodatno smo vabili še profesorja doktorja Marka Milosavljevića. Če pa se kdo mogoče udeležil in bi se želel odzvati, pa seveda se lahko tudi prijavi k besedi.

Sedaj torej začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 150. seji, 27. novembra 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za dopolnilno obrazložitev pa sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za kulturo, magistru Marku Rusjanu.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav poslankam in poslancem in vabljenim.

Pred nami je sprememba Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Potem ko smo na začetku tega mandata s spremembami zakona zagotovili programsko avtonomijo v našemu posebnemu javnemu zavodu na področju medijev. Nova novela predvsem ureja višino sofinanciranja iz državnega proračuna, zelo natančen del javne službe. S tem predlogom namreč odgovarjamo na ključen izziv: da zagotovimo stabilno in pregledno financiranje, ki omogoča, da RTV izpolnjuje svoje določene ustavne naloge. Torej, prva pomembna vsebina novele je utrditev financiranja javne službe, zlasti pri financiranju programov narodnostne skupnosti. To je tudi takšno stopno financiranja programov je potrebno tudi zaradi tega, da se izvajajo ustavne obveznosti do države, do naših manjšin. Gre za vsebine, ki niso tržno nadomestljive, temveč tudi temelj spoštovanja manjšinskih pravic in jezikovne ter kulturne raznolikosti. Država je že po sedaj veljavnem zakonu sofinancira programe. S tem predlogom pa to določamo, višino sofinanciranja In to je 10 procentov vrednosti zbranega RTV prispevka. To trenutno predstavlja približno deset milijonov evrov letno. Druga ključna sprememba je vključitev glasbene produkcije v javno službo RTV Slovenija. Trenutno veljavnem zakonu je ta uvrščena med tržne dejavnosti. Po našem mnenju je izvajanje te dejavnosti potrebno vključiti v javno službo. Nenazadnje gre za tu, za simfonični orkester, za big band, za otroški, mladinski zbor RTV, ki so v bistvu že od začetka delovanja tega zavoda ustvarijo največ posnetkov slovenske glasbene ustvarjalnosti in sodelujejo v vseh programih javnega servisa. Skrbijo za živo glasbo, arhiv, posnetke. Dramske in filmske produkcije ter izvajajo koncertno dejavnost doma in v tujini. Tako da njihovo delo ni kočljivo za kulturno krajino Slovenije. Tu se pravi, da ne gre samo za vprašanje financiranja medijev, ampak tudi dejansko tudi kulture. In ta podhranjenost financiranja zdaj bi lahko v sedanji ureditvi lahko vodi v nepopravljivo izgubo profesionalnih ansamblov, znanje, tradicije in tudi ostalih arhivov. Zato z novelo določamo tudi hkrati s tem, ko smo uvrstili med javno službo, smo tudi, predlagamo tudi določitev sofinanciranja te dejavnosti. in sicer v višini 4 procentov vrednosti zbranega RTV prispevka, To je trenutno približno štiri milijone evrov letno.

Kar se tiče drugih sprememb, pa predvsem gre za vprašanje razmerja med organi zavoda. Pred tremi leti smo z novelo okrepili uredniško neodvisnost RTV z novim programskim modelom, ki je bistveno zmanjšal vpliv politike na vodenje javne RTV. V praksi se je pokazalo, da potrebujemo določene spremembe, da bolj jasno razmejimo nekatere med predvsem pristojnosti med upravo, svetom in finančnim odborom. S tem predlogom zakona določamo, da finančni odbor pridobi, nima samo več vloge svetovanja, ampak tudi izvaja določen nadzor nad finančnim poslovanjem. S tem predlogom vlada ne posega v programske odločitve, temveč zagotavlja predvsem pogoje, da lahko javni zavod strokovno in avtonomno izvaja svoje naloge. Ob tem bi pa še opozoril samo na koncu, da se s tem ne spreminjajo določbe o imenovanju organov. Še vedno je zagotovljena avtonomija javnega zavoda RTV Slovenija, tako kot je bila določena s prejšnjo spremembo zakonodaje člane sveta imenujejo predstavniki nevladnih organizacij, zaposleni svet pa imenuje upravo RTV Slovenija in člane finančnega odbora. Hvala.

Hvala. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, Mira Palhartinger.

Dober dan. Hvala za besedo.

ZPS je pripravila k predlogu zakona mnenje z vidika svojih poslovniško in zakonsko določenih nalog, se pravi z vidika skladnosti predloga z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Pripombe, ki smo jih podali v pisnem mnenju so se v veliki meri nanašale na jasnost besedila in na predloge za izboljšavo zapisa. In tudi nekatere nomotehnične pomanjkljivosti na katere smo opozorili. Po hitrem pregledu pravkar vloženih amandmajev lahko ugotovim, da je večina teh pripomb upoštevana bodisi v celoti bodisi delno. Če bi se še karkoli ugotovilo, se pa oglasim. Hvala.

Najlepša hvala. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Izvolite, Jožef Školč.

Hvala za besedo.

Naša komisija se je tudi seznanila s Predlogom Zakona o dopolnitvah Zakona o RTV, kar se nam zdi bistveno, je to, da se sedaj z višino RTV prispevka določa z zakonom in ne z odlokom.

Nadalje je pomembno tudi to, da se sistemsko ureja financiranje programov italijanske in madžarske narodne skupnosti in pomembna sprememba je tudi vključitev te glasbene produkcije v okvir javne službe RTV. Na naši komisiji so svoja stališča predstavili tudi s strani uprave RTV, pa finančni odbor RTV, potem koordinacija novinarskih sindikatov in sindikata novinarjev Slovenije, pa tudi Svet delavcev RTV in tudi Svet RTV. Zdaj, če ne povzamem vsakega posebej, je nekje rdeča nit vseh teh, da podpirajo spremembe zakona in se hkrati bojijo, da bo učinek tega povečanja v parih letih nekako splahnel, ker zakon po njihovem ne predvideva nekega mehanizma valorizacije, povezanega s spremembami stroškov, inflacijskimi pritiski in tako naprej, Vprašanje ali je to mogoče glede na pač predpise s finančnega področja to vpeljati v zakon ostaja zagotovo odprto. Ampak to so bile pravzaprav edine te želje, bom rekel, vseh, ki so vpleteni v upravljanje RTV, da se stvari še dodatno izboljšajo. Sicer pa mi predlog sprememb podpiramo. Hvala lepa.