Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjamo 42. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice odbora, in sicer imamo tu pooblastilo za Poslanka Tamara Vonta nadomešča poslanko doktor Mirjam Bon Klanjšček.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog Zakona o potrjevanju učnih gradiv, druga obravnava, EPA 2562-IX. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. 64/1, 3. člen.

Postopkovno, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Zdaj v poslanski skupini ocenjujemo, da ste z uvrstitvijo Predloga zakona o potrjevanju učnih gradiv na 42. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, ki ste jo sklicali 4. decembra, grobo kršili Poslovnik Državnega zbora. Prvič, predlog zakona ne bi smel biti uvrščen na dnevni red, saj ureja isto družbeno razmerje kot Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Slednjega je Vlada Republike Slovenije v parlamentarno proceduro vložila prej in bi zato moral biti glede na določbe 117. člena Poslovnika Državnega zbora obravnavan kot prvi. Glede na vsebino obeh predlogov, bi bila možna hkratna obravnava obeh, vendar je bil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja blokiran, zato je tudi ta možnost odpadla.

Zakonodajno-pravna služba vam je potem povedala, tako kot smo povedali tudi mi 5. 12. v svojem mnenju, takole, citiram: "Predlog zakona je bil v Državni zbor vložen 20. 11. 2025, redni zakonodajni postopek pa se je začel 21. 11. 2025. Pri tem je treba posebej poudariti, da je že od 14. 11. 2025 v zakonodajnem postopku tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI, ki v 1. členu predvideva identično rešitev kot jo uvaja 2. člen predloga zakona. V naslovu v prvem, drugem in tretjem odstavku 21. člena ZOFVI naj bi se beseda učbeniki nadomestila z besedilom učbeniki, delovni učbeniki in delovni zvezki. Prav tako predlog ZOFVI v 7. in 8. členu vsebuje skoraj identično predhodno, prehodno ureditev.

Predlog ZOFVI-ja, ki se od 17. 11. 2025 obravnava po skrajšanem zakonodajnem postopku, torej sistemsko posega v isto vprašanje, ki ga skuša do ustrezne ureditve v ZOFVI urejati tudi predlog zakona."(?)

Poteza Vlade Republike Slovenije, ki je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI-ja nato umaknila, jasno kaže, da priznavate dosedanje kršenje Poslovnika. In drugič, predlog zakona, ki je bil v parlamentarno proceduro vložen po rednem postopku, v koaliciji pa ste zanj celo zahtevali splošno razpravo, sedaj obravnavate na izrednih in nujnih sejah.

Sprašujemo vas, ali gre za interese varnosti ali obrambo države, odpravo posledic naravnih nesreč ali težko popravljive posledice za delovanje države. Ali pa samo hočemo spet nekomu omogočiti monopol in velik zaslužek. Verjetno ne, ker zakon ni bil vložen po nujnem postopku, bo pa očitno sprejet še hitreje, kot če bi bil po nujnem postopku. Da ne omenjamo tega, da je zakonodajni postopek, v katerem gre predlog zakona skozi splošno razpravo in vse tri obravnave, po dosedanji parlamentarni praksi trajal tudi po več mesecev.

V Poslanski skupini SDS smo vas že večkrat opozorili, da kršite Poslovnik, zlorabljate postopke, delate razne manevre, da skrijete svojo nesposobnost delati po pravilih in parlamentarni praksi, ampak seveda, nič od tega ni bilo slišano, ali smo vedno preslišani? Zato menimo, da bi naša prisotnost in sodelovanje na 42. nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost in mladino glede na navedeno pomenila, da podpiramo vaše nadaljnje kršenje demokratičnih in pravnih standardov v Republiki Sloveniji. Zato vas na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora obveščam, da bomo poslanci Slovenske demokratske stranke, ki smo člani Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, 42. nujno sejo odbora obstruirali.

Hvala za vaš postopkovni predlog.

Mislim, da je prav, da nas javnost, ki nas spremlja, da je obveščena z vsem relevantnim. In sicer postopek, ki je trenutno poteka ni plod te Vlade, ampak je plod prejšnje Vlade, kajti, poslovniška praksa oziroma parlamentarna praksa se je vzpostavila že leta 2022, ko je prav vodja kot prvopodpisana vodja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke na enak način bila torej je bil vložen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in to hkrati takrat, ko je bil tudi podan Predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju torej, skozi nujni postopek in oba predloga zakona sta se vodila kot nujni postopek. To pomeni, da se parlamentarna praksa vzpostavlja pod njihovo vlado in je v bistvu njihov cirkus, ki ga želijo na nek način izvajati na vseh sejah in očitno bo to modus operandum tam nekje do volitev nedopustno in brezpredmetno. Vlada je res, da umaknila Zakon o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja. Tako da mislim, da tudi tista dikcija v zvezi z razpravo na današnji seji matičnega delovnega telesa postane brezpredmetna.

Predlagam, da nadaljujemo sejo v skladu s Poslovnikom in v skladu s parlamentarno prakso, zato gremo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POTRJEVANJU UČNIH GRADIV, ki ga je v Državnem zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila vlada.

Državni zbor je 2. decembra 2025 na svoji 126. izredni seji opravila prvo obravnavo predloga zakona in odločil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Natašo Avšič Bogovič je 4. decembra 2025 podala zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora med drugim tudi za obravnavo predloga zakona o potrjevanju učnih gradiv. Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in je razvidno iz sklica seje.

Po sklicu seje smo prejeli še naslednja gradiva, ki so prav tako objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

In preden nadaljujem, imam še eno pooblastilo, in sicer magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Katarino Štravs. Nadaljujem. K točki dnevnega reda so bili vabljeni, kakor je to razvidno iz sklica, ne bom jih našteval, amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora in temu priča so amandmaji bili vloženi s strani Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. In sicer za novi 1.a člen, k 2. členu, za novi 2.a člen, k 4. členu in 5. členu in za novi 5.a člen.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona, to je po 126. členu Poslovnika. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Torej besedo sedaj dajem vabljenim na sejo.

Za dopolnilno obrazložitev najprej predloga zakona dajem besedo predlagatelju, torej Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in v njihovem imenu državni sekretarki Jani Zupančič.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Lepo pozdravljeni predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Pred nami je obravnava Predloga Zakona o potrjevanju učnih gradiv. Gre za zakon, ki bo pomembno vplival na kakovost učenja in poučevanja v naših šolah, hkrati pa bo prispeval k bolj pravičnemu, preglednemu in cenovno dostopnemu sistemu za vse učence, ne glede na to, katero šolo obiskujejo. Naj najprej predstavim nekaj razlogov, zaradi katerih je ta zakon potreben.

Slovenija ima že vrsto let vzpostavljen sistem potrjevanja učbenikov na državni ravni, vendar pa od leta 2005 delovni zvezki in delovni učbeniki niso podvrženi nobeni strokovni presoji. Trg je bil liberaliziran, kar pa je prineslo nekatere pozitivne elemente, hkrati pa tudi nekaj težav. Raziskave, opozorila Računskega sodišča, pa tudi povratne informacije iz šol in s strani staršev kažejo na tri ključne probleme. Prvič, kakovost delovnih zvezkov in delovnih učbenikov je neenotna. Drugič, skoraj polovica sredstev učbeniškega skladam gre za delovne zvezke, kar obremenjuje tako šole kot starše. In tretjič, razlike med šolami so precej velike. Starši v nekaterih plačujejo občutno več za enaka ali primerljiva gradiva razmerje je ena proti šest. To pomeni, da imamo v praksi dva sistema: močno reguliran sistem učbenikov in popolnoma nereguliran sistem delovnih zvezkov. Takšna ureditev ne omogoča enakih pogojev za vse učence in ne zagotavlja stalne kakovosti gradiv, ki pa se pri pouku največ uporabljajo. Tako je cilj predloga zakona, da se zasleduje naslednje cilje: da se vzpostavi višja in enotnejša kakovost vseh učnih gradiv, to pomeni učbenikov, delovnih zvezkov in delovnih učbenikov, da se zmanjša cenovne razlike med šolami in tudi razbremeni starše, da se zagotovi večja preglednost nad porabo sredstev in pa, da se okrepi enake izobraževalne možnosti za vse učence, ne glede na kraj bivanja. In nadalje, da se učiteljem in šolam zagotovi podporo pri strokovni in premišljeni izbiri gradiv. Gre torej za ukrep, ki krepi kakovost slovenskega izobraževalnega sistema in se neposredno dotika učencev, staršev in seveda šol. Rešitve, ki jih predlog zakona prinaša pa so: ponovno se uvaja strokovno preverjanje delovnih zvezkov in delovnih učbenikov na enak način, kot to že velja za učbenike. To bosta izvajala pristojna strokovna sveta Republike Slovenije, ki bosta presojala skladno z učnimi načrti, strokovno točnost, jezikovno ustreznost in pa didaktično primernost. Obstoječi katalog potrjenih učbenikov se razširi v katalog odobrenih učnih gradiv, kar pomeni, da bo celoten nabor preverjenih gradiv pregledno dostopen šolam, staršem in tudi širši javnosti. Zakon bo omogočal sprejem minimalnih standardov kakovosti in dostopnosti, kar bo preprečevalo prevelike razlike med gradivi, ki jih uporabljajo različne šole. Pomembno je tudi poudariti, da ta predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun. Ne uvaja novih obveznosti za starše ali šole, temveč ureja obstoječo prakso in jo postavlja v jasen, strokoven in transparenten okvir. Zakon omogoča tudi čas za prilagoditev. Tako da če povzamem, pred nami je zakon, ki posega na eno najbolj občutljivih področij, na področje učenja naših otrok. Predlagane rešitve so preudarne, strokovno utemeljene in pripravljene tako, da izboljšujejo kakovost učnih gradiv, krepijo enakost izobraževalnih možnosti in zagotovijo večjo preglednost ter racionalnost pri porabi javnih sredstev. Če bo potrebno, pa še potem kaj pojasnim. Hvala.

Hvala predstavnici ministrstva, državni sekretarki Janji Zupančič.

Nadalje dajem besedo Zakonodajno-pravni službi, in sicer predstavnici Sladjana Ješić.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog ter pripravila pisno mnenje. V mnenju je opozorila, da predlagana ureditev potrjevanja učnih gradiv v samostojnem zakonu ni ustrezno utemeljena z vidika sistemske koherence pravnega reda. Predlog zakona namreč povzema ureditev 21. člena ZOFVI in jo razširja na delovne učbenike in delovne zvezke, hkrati pa določa, da gre za začasno rešitev do ustrezne ureditve v ZOFVI. Dejstvo, da je bil predlog ZOFVI-S včeraj umaknjen iz zakonodajnega postopka, večine stališč iz mnenja ZPS ne spremeni. Tako sprejetje ločenega zakona vodi v fragmentacijo zakonodaje, zmanjšuje preglednost in predvidljivost pravnega reda, kar je sporno z vidika načela pravne države.

Opredelila bi se še do vloženih amandmajev poslanskih skupin koalicije, glede katerih lahko ugotovim, da upoštevajo večino pripomb iz mnenja ZPS, ki so se nanašale na posamezne člene. Tako se z amandmaji v predlog zakona dodaja Pojmovnik. V prvem odstavku 2. člena se črta besedilo do ustrezne ureditve, kar pomeni, da predlog zakona vsaj očitno ni več prehodne narave, bo pa v koliziji z 21. členom ZOFVI. Tega bo treba v prihodnje črtati, do takrat pa bo treba zakonodajo interpretirati skladno s tako imenovanimi kolizijskimi pravili. Dodajajo se tudi temeljni vsebinski kriteriji potrjevanja učnih gradiv, kot tudi ureja razveljavitev potrjenih učnih gradiv, dograjuje pa se tudi prehodna ureditev in je tudi dodatno pojasnjena v delu, kjer mnenju ZPS ne sledi, predvsem v zvezi s terminom uvajanje učnega načrta.

To bi bilo z moje strani vse, hvala.

Hvala tudi predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

No, zdaj v tem trenutku bi se želel zahvaliti novi članici, ki smo jo v bistvu na nek način v odboru dobili in to je podpredsednica Mojca Šetinc Pašek, ki je zamenjala v odboru kolega Damijana Bezjaka Zrima. Tako da dobrodošla.

Nadalje dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Jožefu Školču. Želite besedo? (Da.)

Ja, izvolite.

Hvala tudi predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

No, zdaj v tem trenutku bi se želel zahvaliti novi članici, ki smo jo v bistvu na nek način v odboru dobili in to je podpredsednica Mojca Šetinc Pašek, ki je zamenjala v odboru kolega Damijana Bezjaka Zrima. Tako da dobrodošla.

Nadalje dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Jožefu Školču. Želite besedo? (Da.)

Ja, izvolite.

Spoštovani predsedujoči!

Naša komisija je ta predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv obravnavala in ga podpirala. Ob tem se je pa odprla precej široka razprava, ki je šla tudi stran od teh zadreg, na katere opozarja Zakonodajno-pravna služba in tudi te zadrege, ki je bila postopkovne narave v začetku te seje.

Zdaj na naši seji so predstavniki ministrstva z ministrom na čelu pojasnjevali, da vse od leta 2005 ni bilo na državni ravni nekega sistemskega pregleda nad kakovostjo in pa didaktično ustreznostjo teh gradiv, Kar je zaskrbljujoče. Povedali so tudi, da v teh postopkih kurikularne prenove prišlo do te vrste sprememb, da tudi učbeniki v celoti ne ustrezajo več zahtevam kurikularne prenove. In ocena je, da od 30 do 70 procentov teh gradiv je ustreznih sicer, sicer pa ne. Mi smo glede tega tudi ministrstvo pozvali, da objavi te sezname teh neustreznih učbenikov oziroma delov učbenikov. Ministrstvo je seveda pojasnjevalo, da zaupa pedagoškemu kadru, da bo znalo presoditi glede rabe teh, teh gradiv. Vse to seveda postavlja pod vprašanje trditev, da je ta zakon nekako sinhroniziran z vsemi temi postopki prenov, ki potekajo na področju šolstva. Precej razprave je bilo tudi glede učbeniških skladov, cen in tega. Tisto, kar je do neke mere, bom rekel, nejasno v argumentaciji, se govori o tem, da je potrebno zagotoviti cenovno dostopnost teh učbenikov in seveda tudi, bom rekel, bolj, bolj razumne cene pri teh dodatnih učnih gradivih. Sam zakon pa tega zares ne ureja. Na naši seji se je pojavila tudi s strani Dijaške zveze zahteva, da je potrebno razmisliti o tem, da bi se vsa ta gradiva za celo celo osnovno šolo, da bi bila dostopna na enak način, kot so ti paketi v začetnih triadah, ko pač lahko si učenci sposojajo ta gradiva. Se pravi, da bi dosegli neke vrste standard brezplačnega osnovnega izobraževanja. Tako da potem se je pojavilo tudi vprašanje, kaj je s tistimi dodatnimi gradivi, ki niso splošni, se pravi, kjer so, kjer so vsebine vezane na, bom rekel neke lokalne posebnosti ali pač na te populacije s posebnimi potrebami. In tu, tu so pač predstavniki ministrstva in zavoda zatrjevali, da v tem delu pa niti ni nujno, da bo prihajalo do enakih presoj kot pri drugih gradivih, ampak da bodo lahko šole oziroma strokovni delavci to sami naredili. Se pravi, prihaja do neke, do neke dvojnosti v tej presoji.

Ključno vprašanje, ki se je postavilo, je bilo, koliko to spreminja ta postavka koncepta tega, da so, da so učitelji avtonomni v izbiri teh, teh gradiv, ker tu je bilo rečeno, da je bil, se pravi, leta 2005 trg liberaliziran, dejansko pa je šlo za to, da je takrat se odločilo, da se pač učbenike spusti, da učbeniki gredo skozi presojo, medtem ko se druga gradiva prepustijo avtonomiji učiteljev, da iščejo jih v naboru oziroma jih tudi sami, sami pripravljajo.

Se pravi, da se ta rešitev na nek način, bom rekel, omejuje, da ne bom rekel, načenja avtonomijo učiteljskega, učiteljskega poklica in ni tako nedolžna kot, kot izgleda sama po sebi in kot se prikazuje, da bo s tem seveda delo, s temi katalogi, ki bodo, ko bodo vzpostavljeni, vzpostavljeni, lažje. To so stvari, o katerih smo razpravljali, vsekakor pa, vsekakor pa predlagali, da se, da se, da se pač išče rešitve s temi opombami, da se objavi seznam učnih gradiv, ki v tem trenutku niso usklajena z učnimi načrti, kar bi omogočilo že v tem trenutku večjo preglednost v šolah in pa stabilnost in pa tudi zadovoljnost vseh vpletenih, tudi, se pravi učencev in učiteljev. Premisliti bi bilo potrebno tudi o dodatnem financiranju učbeniških skladov in ostaja tudi vprašanje, ki tudi ni dorečeno, nevtralnosti vseh teh komisij za potrjevanje različnih skladov. Drugje se govori o pač integriteti, medtem ko je treba vedeti, da tudi tu pravzaprav obstaja niz povezav, ki omogočajo potrjevanje oziroma ne potrjevanje določenih, določenih gradiv. Vse to so stvari, ki jih pač predlagana novela ne prinaša. Hvala lepa.

Spoštovani predsedujoči!

Naša komisija je ta predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv obravnavala in ga podpirala. Ob tem se je pa odprla precej široka razprava, ki je šla tudi stran od teh zadreg, na katere opozarja Zakonodajno-pravna služba in tudi te zadrege, ki je bila postopkovne narave v začetku te seje.

Zdaj na naši seji so predstavniki ministrstva z ministrom na čelu pojasnjevali, da vse od leta 2005 ni bilo na državni ravni nekega sistemskega pregleda nad kakovostjo in pa didaktično ustreznostjo teh gradiv, Kar je zaskrbljujoče. Povedali so tudi, da v teh postopkih kurikularne prenove prišlo do te vrste sprememb, da tudi učbeniki v celoti ne ustrezajo več zahtevam kurikularne prenove. In ocena je, da od 30 do 70 procentov teh gradiv je ustreznih sicer, sicer pa ne. Mi smo glede tega tudi ministrstvo pozvali, da objavi te sezname teh neustreznih učbenikov oziroma delov učbenikov. Ministrstvo je seveda pojasnjevalo, da zaupa pedagoškemu kadru, da bo znalo presoditi glede rabe teh, teh gradiv. Vse to seveda postavlja pod vprašanje trditev, da je ta zakon nekako sinhroniziran z vsemi temi postopki prenov, ki potekajo na področju šolstva. Precej razprave je bilo tudi glede učbeniških skladov, cen in tega. Tisto, kar je do neke mere, bom rekel, nejasno v argumentaciji, se govori o tem, da je potrebno zagotoviti cenovno dostopnost teh učbenikov in seveda tudi, bom rekel, bolj, bolj razumne cene pri teh dodatnih učnih gradivih. Sam zakon pa tega zares ne ureja. Na naši seji se je pojavila tudi s strani Dijaške zveze zahteva, da je potrebno razmisliti o tem, da bi se vsa ta gradiva za celo celo osnovno šolo, da bi bila dostopna na enak način, kot so ti paketi v začetnih triadah, ko pač lahko si učenci sposojajo ta gradiva. Se pravi, da bi dosegli neke vrste standard brezplačnega osnovnega izobraževanja. Tako da potem se je pojavilo tudi vprašanje, kaj je s tistimi dodatnimi gradivi, ki niso splošni, se pravi, kjer so, kjer so vsebine vezane na, bom rekel neke lokalne posebnosti ali pač na te populacije s posebnimi potrebami. In tu, tu so pač predstavniki ministrstva in zavoda zatrjevali, da v tem delu pa niti ni nujno, da bo prihajalo do enakih presoj kot pri drugih gradivih, ampak da bodo lahko šole oziroma strokovni delavci to sami naredili. Se pravi, prihaja do neke, do neke dvojnosti v tej presoji.

Ključno vprašanje, ki se je postavilo, je bilo, koliko to spreminja ta postavka koncepta tega, da so, da so učitelji avtonomni v izbiri teh, teh gradiv, ker tu je bilo rečeno, da je bil, se pravi, leta 2005 trg liberaliziran, dejansko pa je šlo za to, da je takrat se odločilo, da se pač učbenike spusti, da učbeniki gredo skozi presojo, medtem ko se druga gradiva prepustijo avtonomiji učiteljev, da iščejo jih v naboru oziroma jih tudi sami, sami pripravljajo.

Se pravi, da se ta rešitev na nek način, bom rekel, omejuje, da ne bom rekel, načenja avtonomijo učiteljskega, učiteljskega poklica in ni tako nedolžna kot, kot izgleda sama po sebi in kot se prikazuje, da bo s tem seveda delo, s temi katalogi, ki bodo, ko bodo vzpostavljeni, vzpostavljeni, lažje. To so stvari, o katerih smo razpravljali, vsekakor pa, vsekakor pa predlagali, da se, da se, da se pač išče rešitve s temi opombami, da se objavi seznam učnih gradiv, ki v tem trenutku niso usklajena z učnimi načrti, kar bi omogočilo že v tem trenutku večjo preglednost v šolah in pa stabilnost in pa tudi zadovoljnost vseh vpletenih, tudi, se pravi učencev in učiteljev. Premisliti bi bilo potrebno tudi o dodatnem financiranju učbeniških skladov in ostaja tudi vprašanje, ki tudi ni dorečeno, nevtralnosti vseh teh komisij za potrjevanje različnih skladov. Drugje se govori o pač integriteti, medtem ko je treba vedeti, da tudi tu pravzaprav obstaja niz povezav, ki omogočajo potrjevanje oziroma ne potrjevanje določenih, določenih gradiv. Vse to so stvari, ki jih pač predlagana novela ne prinaša. Hvala lepa.