Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, ostali vabljeni na današnji seji odbora, en lep pozdrav!

Začenjamo 59. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne moreta udeležiti poslanka Nataša Sukič in poslanec Felice Ziza, medtem ko kot nadomestni poslanci na današnji seji s pooblastili sodelujejo: poslanec Bojan Čebela, ki nadomešča magistra Dejana Premika, Jurij Lep, ki nadomešča poslanca Roberta Janeva. Obveščam vas, da sta službeno, mislim, sta odsotna in se današnje seje ne bosta udeležila poslanca Jožef Jelen in poslanka Karmen Furman, medtem ko Alenko Jeraj nadomešča poslanec Bojan Podkrajšek.

S sklicem seje z dne 5. december 2025 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, nujni postopek. Ker do začetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Zato prehajamo na 1. točko dnevnega reda … / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Ja, no, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA, nujni postopek, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Takoj vam dam besedo. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 151. seji, dne 5. decembra 2025 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o členih na seji odbora.

Za postopkovni predlog dajem besedo poslanki Jelki Godec, izvolite.

Ja, najlepša hvala.

Zdaj, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke po Poslovniku 64. členu predlagamo umik točke dnevnega reda oziroma umik obravnave interventnega zakona. Zdaj, zakaj? Najprej je treba vedeti, kaj je interventni zakon. Interventni zakon je poseben zakon, to je začasni zakon, ki ureja nujne ukrepe za reševanje izrednih razmer, to je recimo v primeru gospodarske krize, epidemije, ne vem, energetske krize, da se prepreči hujša škoda za državo, da se stabilizirajo razmere in to in to predvsem takrat, ko pravni red, ki je v veljavi, ne zadošča. Torej gre za začasne ukrep, kar pa ta interventni zakon je oziroma kar pa je pri tem interventnem zakonu seveda daleč od tega, kar sem zdaj povedala. Zdaj, jasno je, da je predsednik Vlade, pa tudi koalicije, zdaj že mislim, da pol leta, odkar, ali pa že več, odkar je sprejet Zakon o zdravstveni dejavnosti, jasno izraža svoje stališče, da je v zdravstvenem sistemu uspela zdravstvena reforma, da sistem deluje, da se stabilizira, da so razmere zelo dobre, če ne idealne, in danes imamo pred sabo interventni zakon, ki je nekako pravno najprej, če gledamo pravno, pa potem vsebinsko, v bistvu neke vrste »roller coaster« celotne zadeve. Zdaj, vi imate v samem interventnem zakonu napisano kar, zakaj pa bo prišlo do tega, do teh, bom rekla, neumnosti, ki jih delate, torej, da ste ta zakon uvrstili na dnevni red. Kljub temu, da ta interventni zakon posega v šest ostalih zakonov, ki so trenutno v obravnavi. da posega v Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ste morali dati interventni zakon, v katerem ste zapisali odstop od določb posameznih zakonov in ti odstopi, ki so, so v bistvu prvo kot prvo, niso časovno omejeni, imate trajne odstope, poleg tega imate odstope, ki ureja vsebino v ZZVZZ in za zdaj ki v bistvu so v obravnavi. In ti odstopi, ki so, bi lahko bile, bi morale biti novele teh dveh zakonov in ne odstopi. Vi potem imate tudi na videz tako imenovane navidezne odstope. Recimo zapišete ne glede na šesti odstavek 3.b člena Zakona o zdravstveni dejavnosti pišete določeno vsebino, ki je popolnoma nova vsebina in ni odstop od tistega, torej šestega odstavka, 3.b člena in tako naprej. Mislim, da vam to v mnenju pove tudi ZPS, da je večina členov, kjer imate odstope od zakonov, napisane tako, da uvajate popolnoma novo vsebino. To pa delate zato, ker imate v Državnem zboru v proceduri zakone, ki blokirajo ta vaš zakon in zato ste pravno formalno naredili, bom rekla, eno veliko skropucalo. Uvajate popolnoma novo prakso, parlamentarno prakso, za katero vas bo bolela glava v naslednjem mandatu In po našem mnenju je pravno gledano, da se ne spuščam v popolnoma v vsebino, pa če se recimo imate napisano v 10. členu, v tretjem odstavku, na kar vas opozarja tudi RSK, Da imate napisano, da je zdravstvena dejavnost, dejavnost optika in to pišejo zdravniki. Tu piše takšen zakon, napiše zdravnik, da je optik zdravstvena dejavnost. Če samo eno vsebinsko nebulozo povem, da ne govorim o drugih, še enkrat, ker pač vsebinsko vpeljujete, torej vpeljujete popolnoma novo vsebino in ne delate odstopov od zakonov. Še enkrat, ta zakon je po našem mnenju torej blokiran s strani drugih zakonov, ni interventni in glede na to, da v slovenskem zdravstvu po besedah predsednika Vlade vse, po domače povedano, štima, je ta zakon popolnoma nepotreben.

Hvala lepa za vaše mnenje in vaš postopkovni predlog.

Tudi če bi se z njim strinjala, kar se osebno tudi ne, tega ne morem narediti. Namreč, v skladu s Poslovnikom je bil zakon uvrščen na sejo in na podlagi tega sem jaz sklicala v skladu s Poslovnikom današnjo sejo. Jaz mislim, da je na vaš dopis, ki ste ga poslali 8. decembra na predsednico Državnega zbora, kjer ste izpostavili vse to, kar ste sedaj v vašem postopkovnem predlogu ponovno omenili, da je predsednica podala odgovore na vse pomisleke, tako da vašega predloga ne moremo upoštevati in se bo razprava nadaljevala.

Izvolite, postopkovni predlog.

Je na drug člen Poslovnika, na 65. člen Poslovnika. Zdaj bom pa povedala zakaj mi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke na tem odboru z razpravo ne bomo sodelovali. Zdaj pa, zakaj. Najprej, da začnemo pri Vladi in pri njeni izjavi za javnost. 3. 12. je Vlada na svoji spletni strani napisala, ko je vlagala interventni ta predmetni interventni zakon, sledeče: "S tem predlogom zakona nadomešča s tem predlogom zakona nadomešča predlog zakona, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila 27. novembra 2025. Za ta korak se je vlada odločila, ker je poslanska skupina SDS v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi, ki blokira tudi sprejem predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. To je laž. Zakaj? 27. 11. Vlada v parlamentarno proceduro ni vložila zakona in mene je to zanimalo, kje ta zakon je, ki naj bi bil blokiran s strani Zakona o paliativi in Hospic skrbi in odgovor služb je, da zakona ni bilo, da zakon ni bil vložen, torej ni bil blokiran, ampak je bil vložen šele 4. 12.. Torej, to je prva laž, ki jo je Vlada sprocesirala in to še vedno imate izjavo za javnost Vlade in to je Ministrstvo zadaj. Potem imam pisno napisano, da bi vlada že vložila ta zakon, če ne bi bilo blokade. Ampak ker je bila blokada, Vlada ni vložila zakona in je naredila, tako kot sem rekla prej, pravni salto mortale ali kakorkoli in v interventni zakon napisala odstope. Torej zaobšla je celotno proceduro. Vedeli ste, da je zakon, ki je bil, ki je kot interventni, da je blokiran s strani več zakonov in ste torej naredili nek obvod, ki je danes pravno gledano oziroma tudi po mnenju ZPS nedopusten. Delate popolno zmedo znotraj zdravstva, delate popolno zmedo v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je že danes v bistvu nepregleden, tudi zaradi enega vašega interventnega zakona sprejet 23. In bo še bolj nepregleden, z dodatno vsebino in s popravljeno vsebino. Torej jasno je, da ste s tem zakonom torej zaobšli, zaobšli, po mnenju predsednice Državnega zbora mnenja ZPS sicer nismo dobili, torej normalno proceduro, ki bi morala biti. In tako kot sem rekla prej, to bo zdaj ustaljena praksa in v naslednjem mandatu vas bo zato bolela glava. In pri takšnem zakonu, ker danes še vedno ni amandmajev, ker se amandmaji pripravi in bodo verjetno amandmaji na vsak člen, tako kot je bilo pri Zakonu o digitalizaciji. Mi pri takšnem zakonu ne moremo sodelovati. Še enkrat pa, zakaj rabite interventni zakon, če v slovenskem zdravstvenem sistemu stvari delujejo, če se, če je reforma zdravstvenega sistema po vašem uspela, če je razmejitev javnega in zasebnega uspela in se zdaj čakalne dobe skrajšujejo in tako naprej. Torej interventnega zakona ne potrebujemo. To, kar ste pa naredili z obhodom z obvodom, je pa jasno, da ste pač želeli stvari izigrati oziroma ste jih izigrali. In pri takšni zadevi v Slovenski demokratski stranki ne bomo sodelovali.

Hvala lepa za obrazložitev vašega postopkovnega predloga.

Jaz vseeno moram dodati, da jaz nisem nikogar slišala, ki bi rekel, da je v zdravstvu vse v redu, ampak neprestano opozarjamo, da je potrebno še marsikaj spremeniti, nadgraditi, dodelati in to bo, to je never ending proces, torej nikoli končan proces, tako za to Vlado kot za vse prihodnje, ki pridejo. Tako da jaz zdaj spoštujem vaš predlog, mi bomo pa nadaljevali z razpravo.

Torej, kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste prejeli predlog zakona z dne 4. december 2025, Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. december 2025. Mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 10. 12. 2025. Predlog amandmajev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 5. 12. 2025. Odprto pismo Zdravniške zbornice Slovenije, nacionalnega koordinatorja za specializacijo iz urgentne medicine z dne 7. 12. 2025. Predloge amandmajev Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije z dne 8. 12. in nato tudi z dne 10. 12. 2025. Pripombe Zdravniške zbornice Slovenije z dne 9. 12. 2025. Stališče Skupnosti občin Slovenije z dne 10. december 2025. Pripombe razširjenega strokovnega kolegija za ovtomologijo z dne 9. december 2025. Pripombe civilne iniciative Glas ljudstva z dne 11. december 2025 in mnenje Lekarniške zbornice Slovenije z dne 11. december 2025.

K 1. točki dnevnega reda smo povabili predstavnike Ministrstva za zdravje, Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniško zbornico Slovenije in dodatno še Fides, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da razpravo o vseh členih in amandmajih se združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovanje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Potem pa kar pričnemo z delom in prvi dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje, Jasni Humar, izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo.

Spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo, spoštovani člani, spoštovani vsi vabljeni!

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Predlog zakona vsebuje nujne ciljano usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi se odločilno vpliva na dostopnost do zdravstvenega varstva. S predlogom zakona se za dve leti podaljšuje veljavnost nekaterih že sprejetih začasnih ukrepov, ki veljajo do konca leta 2025, in sicer glede stopnje znanja slovenskega jezika, vsebine prijave za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev ter podlage za prenos kompetenc. Zaradi velikega pomanjkanja zdravstvenih delavcev je v predlogu zakona za dve poklicni skupini, ki opravljata delo neposredno s pacienti, torej bolničar negovalec in tehnik zdravstvene nege, določena nižja stopnja znanja slovenskega jezika, in sicer na ravni B1, tako pisno kot tudi za govorno sporazumevanje. Predmetni ukrep je začasne narave in bi v skladu s predlogom veljal do 31. 12. 2027. Zakon tudi ureja plačevanje mentorskega dodatka za mentoriranje študentov in dijakov, kar je prav tako ukrep, ki sledi zmanjševanju kadrovske stiske. Predlog zakona uvaja spodbudo k izbiri specializacije iz urgentne medicine za specializacijo odobrene v letih 2026 in 2027. Namen je povečati zanimanje za to specializacijo ter srednje in dolgoročno zagotoviti zadostno število specialistov urgentne medicine. Podoben ukrep je bil že sprejet za področje družinske medicine. In vsi kazalci kažejo, da je bil uspešen.

Predlog zakona predvideva možnost pogodbenega sodelovanja javnih zavodov z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, torej pravnimi ali fizičnimi osebami z ali brez koncesije. Če gre za taksativno naštete dejavnosti, ki se izvajajo kot del celostne zdravstvene obravnave. S predlogom zakona se za člane sveta zavoda, direktorje in strokovne direktorje javnih zdravstvenih zavodov podaljšuje rok za predložitev potrdila o znanju s področja menedžmenta v zdravstvu, in sicer na 12 mesecev od imenovanja. Kot ustrezno znanje s področja menedžmenta v zdravstvu pa bi v skladu s predlogom zakona štelo tudi znanje, pridobljeno v tujini v okviru akreditiranega oziroma ustrezno priznanega študijskega programa. Za strokovne direktorje javnih zdravstvenih zavodov se nadalje zmanjšuje minimalni obseg zaposlitve na tem delovnem mestu na 30 odstotkov polnega delovnega časa. Postavljeni pa so zakonski pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni.

Spremembe navedenih pogojev bodo po oceni predlagatelja pripomogle k lažjemu pridobivanju ustreznih kadrov za zasedbo predmetnih funkcij, strokovnim direktorjem, ki so večinoma zdravniki, pa tudi omogočila večji obseg dela v osnovnem poklicu. Nadalje se določa obveznost javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, da v določenem roku od prejema poziva izvajalcu neprekinjenega zdravstvenega varstva posreduje seznam zdravstvenih delavcev z določenimi podatki, ki so pomembni za pripravo razporeda za vključevanje v neprekinjeno zdravstveno varstvo. Predlog zakona zagotavlja podlago za financiranje nalog Zavoda za transfuzijsko medicino, ki niso pokrite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Republike Slovenije. S tem ukrepom se zagotavlja stabilna preskrba s krvjo ter se preprečujejo motnje v nujnem zdravstvu. V predlogu zakona se zaradi trenutne finančne situacije javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni in terciarni ravni določa enkratni interventni ukrep za zagotovitev finančne stabilnosti le teh. Ukrep zagotavlja takojšnjo finančno stabilizacijo javnih zavodov, ki imajo visoke zapadle obveznosti ali kumulativne izgube, s čimer se prepreči nadaljnje kopičenje dolgov. S financiranjem se javnim zavodom omogoči poravnava ključnih obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in financerjev, kar izboljša njihovo likvidnost in nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev. Cilj je zagotoviti stabilnejše poslovanje javnih zavodov in ohraniti dostopnost ter kakovost zdravstvene oskrbe za prebivalce. Kot dodaten ukrep za zagotavljanje stabilnega finančnega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov je predvidena tudi sprememba plačilnih rokov, in sicer iz 30 na 60 dni.

Predlog zakona daje podlago za večjo pristojnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri nadzoru izvajalcev zdravstvenih storitev. Za namen učinkovite porabe sredstev obveznega zavarovanja in zagotavljanja storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvaja redni in izredni nadzor pri svojih pogodbenih partnerjih v obliki zavarovalniškega nadzora, zavarovalniško medicinskega nadzora in nadzora nad izvajanjem in zaračunavanjem medicinskih pripomočkov. Predlagane spremembe krepijo tudi odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju pravice do nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter predstavljajo pomemben del celovitega nabora ukrepov za zmanjševanje absentizma. Poleg tega predlog zakona uvaja obvezno pravno podlago za določitev režima gibanja zavarovanca med bolniško odsotnostjo, vključno z morebitnimi omejitvami odhoda v tujino, obveznostjo prisotnosti na domu ali določitvijo časovnih intervalov, ko sme zavarovanec dom zapustiti, kar omogoča boljši nadzor nad utemeljenostjo odsotnosti. Ob tem se kot dodatni element krepitve odgovornosti določa, da zavarovanec izgubi pravico do nadomestila tudi v primeru, ko ne upošteva zdravnikovih pisnih navodil o ravnanju v času zadržanosti od dela, pri čemer je pristnost navodil ključna za pravno varnost, jasnost obveznosti ter možnost učinkovitega nadzora. Skupaj ti ukrepi prispevajo k zmanjševanju neupravičenih odsotnosti, povečanju preglednosti sistema ter razbremenitvi delodajalcev in zdravstvene blagajne.

Predlog zakona kot začasen ukrep uvaja tudi pravno podlago za izvajanje laičnega nadzora nad ravnanjem zavarovanih oseb v času zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe v obdobju, ko nadomestilo izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vse seveda s ciljem učinkovitejše porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zakon je skupek najbolj nujnih in najbolj potrebnih ukrepov, tudi tistih, ki verjamemo, bodo skupaj najboljše delovali in pripomogli k dodatnemu izboljševanju zdravstvenega sistema in izboljševanju dostopnosti za vse prebivalce te države. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, Barbara Gerečnik, izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje v katerem smo podali pripombe k skoraj vsem členom predloga zakona. Predlog zakona vsebuje novele štirih zakonov, številne odstope od dveh različnih zakonov in pet začasnih ukrepov. V pisnem mnenju smo uvodoma opozorili, da več določb oziroma ukrepov v predlogu zakona nimajo narave interventnega ukrepa. Določbe, ki take narave nimajo, bi morale biti vključene v ustrezen področni zakon, saj je njihovo umeščanje v interventno zakonodajo v nasprotju z njenim namenom, poleg tega pa je takšna praksa zaradi razdrobljenosti zakonodaje, ki jo prinaša, sporna z vidika načela pravne varnosti. Razdrobljenost je posebej izrazita pri materiji, ki bi jo moral urejati Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, od katerega so bili v preteklih letih že uveljavljeni številni trajni odstopi. Zato je ureditev zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja popolnoma nepregledna. S predlogom zakona se ponovno uvajajo številni odstopi od Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, hkrati pa tudi številni odstopi od Zakona o zdravstveni dejavnosti, torej od dveh pomembnih sistemskih zakonov na področju zdravstva, trajanje teh odstopov pa ni časovno omejeno. Izpostaviti je treba, da ima trajni odstop po svoji vsebini značaj zakonske spremembe oziroma novele, taka sprememba pa iz besedila sistemskega zakona ni razvidna. Del odstopov v predlogu zakona po vsebini predstavlja trajno spremembo sistemskega zakona, hkrati pa se dodajajo tudi določbe, ki trajno urejajo vsebino, ki v sistemski zakonodaji še ni urejena. Takšni odstopi trajne narave bi zahtevali ustrezno sistemsko ureditev v področni zakonodaji. Uporabljeni zakonodajni pristop je zato po našem mnenju neprimeren. Prinaša nepreglednost pravne ureditve in naslovnikom onemogoča seznanitev z njihovimi pravicami in obveznostmi, zato posega v načelo zaupanja v pravo in načelo pravne države. Menimo, da bi bilo treba določiti vsaj časovno obdobje, v katerem bodo odstopi od sistemske ureditve učinkovali. Ob vsakem odstopu od pravnega sistema se opozarja, da mora biti ta utemeljen, saj v osnovi načenja predvidljivost in pravno varnost, zaradi česar mora biti tudi posebej obrazložen. Utemeljitve za številne odstope v predlogu zakona s tega vidika niso podane, zato navedeni odmiki od sistemskih rešitev ogrožajo pravno varnost in zmanjšujejo stopnjo zaupanja v pravo. Posebej je treba opozoriti na nedomišljenost nekaterih odstopov od sistemske ureditve, saj so nekateri oblikovani nepravilno, kot odstopi od ureditve celotnega člena, pri čemer veljavno vsebino v celoti ali deloma povzemajo, namesto da bi določili le, v čem je razlika od veljavne ureditve. Nekateri odstopi so oblikovani kot odstopi od zakonske ureditve, ki nima neposredne zveze z materijo, ki se z odstopom ureja, tako da gre le za navidezne odstope, ki veljavne ureditve ne spreminjajo, ampak jo dopolnjujejo. V določenih primerih pa bo zaradi neustrezno oblikovanega odstopa od sistemske ureditve nastala celo pravna praznina, saj bo namesto veljavne ureditve z uveljavitvijo predloga zakona v veljavo stopil odstop, ki ureja drugačno situacijo, sistemsko urejen primer pa bo tako postal pravno neurejen.

Na različne pravno nevzdržne situacije, ki jih prinaša uporabljeni zakonodajni pristop, posebej opozarjamo v pripombah k posameznim členom. Izmed pripomb k odstopom od Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je treba posebej izpostaviti 28. člen, ki se nanaša na izgubo pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, 34. člen, ki ureja navodila o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela in 36. člen predloga zakona, ki kot začasni ukrep ureja tako imenovani laični nadzor. Poleg pripomb glede zakonodajne tehnike odstopa je predlagana ureditev nejasna, ker ni jasno, kdo ugotovi, da zavarovanec ne ravna po navodilih za zdravljenje, kaj ta navodila po vsebini obsegajo ter kdo in kdaj ta navodila izda. Obveznosti zavarovanca med zadržanostjo od dela bi bilo treba povsem jasno in natančno določiti, da bi se lahko določile negativne pravne posledice zaradi kršitve teh obveznosti v obliki izgube nadomestila. Kršitev ni mogoče ugotoviti v laičnem nadzoru, v katerem se po 36. členu predloga zakona ne uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, predlagani postopek laičnega nadzora pa je urejen tako, da zavarovancu ne zagotavlja minimalnih ustavnih procesnih jamstev oziroma poštenega postopka. Predlagana ureditev je sporna tudi glede obdobja izgube nadomestila; v slabšem položaju so zavarovanci, glede katerih je kršitev ugotovljena v začetku prvega meseca, čeprav trenutek ugotovljene kršitve ni s kršitvijo objektivno povezana okoliščina. Glede na najdaljše možno časovno obdobje izgube pravice je določba izrazito kaznovalna ravno v primerih, ko je zavarovanec dalj časa začasno zadržan dela, kar v obrazložitvi ni pojasnjeno. Zaradi tega bi bilo lahko poseženo v pravico do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave. 34. člen predloga zakona v 2. in tretjem odstavku nejasno ureja navodila o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, zlasti niso jasno in nedvoumno določene njegove obveznosti. Nejasna je tudi vsebina navodil o ravnanju zavarovanca, predlagano je le, da iz njih ne bo razvidno zdravstveno stanje zavarovanca. Obenem se od njega zahteva, da je na naslovu svojega prebivališča dosegljiv vsak dan v določenem obdobju, kar naj bi bilo določeno v splošnem aktu zavoda, zato smo opozorili tudi na načelo legalitete v zvezi z akti zavoda kot nosilca javnih pooblastil, kar pomeni, da mora zakon zagotavljati dovolj izčrpno vsebinsko podlago za sprejetje takšnega akta. Najprej pa je treba preveriti namen te določitve, torej ali se to obdobje določa zato, ker se bo v tem času izvajal laični nadzor. Po naši oceni gre pri določitvi obdobja vsakodnevne dosegljivosti na naslovu prebivališča za poseg v pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in s tem za materijo, ki jo je treba ustavno skladno, upoštevaje strogi test sorazmernosti urediti v zakonu. Glede na to, da so navodila ključnega pomena za položaj zavarovanca in da je mogoče predpostaviti, da je upoštevanje pisnih navodil ključnega pomena za ohranitev pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela in tudi za to, da se lahko zavarovanec kot delavec izogne oziroma prepreči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi bilo treba jasno urediti, kako se zavarovanec s pisnimi navodili seznani. Ne zadostuje, da izbrani osebni zdravnik svojo odločitev zapiše v zdravstveno dokumentacijo, hkrati pa z navodili pisno seznani delodajalca in zavarovanca, ampak je treba zavarovancu ta navodila vročiti, da se bo lahko z njimi seznanil in svoje ravnanje prilagodil tako, da ga ne bo doletela posledica izgube nadomestila.

Izpostavila bi tudi številne pripombe ZPS glede ureditve iz 36. člena predloga zakona, ki ureja laični nadzor, saj ni jasno opredeljeno, katero ravnanje zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela je predmet nadzora. Po 28. členu predloga zakona je posledica kršitev navodil o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela izguba pravice do nadomestila po tem členu pa lahko vodi do izgube same pravice do začasne zadržanosti od dela. Obenem predstavlja kršitev navodil o ravnanju krivdni razlog, zaradi katerega se lahko odpove pogodba o zaposlitvi. To pa pomeni, da je postopek, v katerem se ugotavlja kršitev, bistvenega pomena za pravni položaj zavarovanca. Ker se pri izvajanju laičnega nadzora ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je predlagana ureditev sporna z vidika enakega varstva pravic zagotovljenega v 22. členu Ustave. Ker zavarovancu ni zagotovljena pravica do pritožbe in pravica do izjave, ugotovitve laičnega nadzornika ne bodo ugotovljene v postopku, ki zagotavlja ustavno procesno jamstvo, varovano v okviru 22. člena Ustave. To pomeni, da na podlagi teh ugotovitev ni mogoče poseči v pravice zavarovanca oziroma tem kršitvam ni mogoče pripisati negativnih pravnih posledic zanj.

Opozoriti je treba tudi na pripombe k 33. členu, ki urejajo nadzor zavoda pri njegovih pogodbenih partnerjih. Tako zavarovalniški kot tudi zavarovalniško medicinski nadzor presegata nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti, saj obsegata tudi nadzor splošnih aktov zavoda, dogovora iz 63. člena ZZVZZ ter drugih predpisov, ki urejajo obvezno zavarovanje in pravila obračuna zdravstvenih storitev. Zato gre pri nadzoru zavoda nad pogodbenimi partnerji za nadzor, podoben inšpekcijskemu nadzoru. Ureditev tega ne upošteva, ampak v nasprotju s tem določa, da se pri tem nadzoru ne uporablja niti zakon, ki ureja upravni postopek. Zavarovalniško medicinski nadzor bi bilo treba dodatno opredeliti tudi po vsebini in ga s tem razmejiti od strokovnega medicinskega nadzora, ki je v pristojnosti drugih za to pristojnih subjektov.

ZPS je v pisnem mnenju večkrat opozorila tudi na pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave, in sicer glede vsebine navodil o ravnanju zavarovanca, pri katerih je sicer določeno, da iz njih ni razvidno zdravstveno stanje zavarovanca, čeprav ni jasno, kako bo to zagotovljeno, ker vsebina navodil ni določena. Poleg tega lahko navodila zdravstveno stanje razkrivajo, četudi ne vsebujejo diagnoze, saj je iz njih zdravstveno stanje neposredno ali posredno razvidno. Na varstvo osebnih podatkov je ZPS opozorila tudi pri seznanitvi zavarovančevega delodajalca z navodili o ravnanju zavarovanca pri izvajanju laičnega nadzora in zavarovalniškega in zavarovalniško-medicinskega nadzora zavoda, ki zajema zdravstveno dokumentacijo. Vsako razkrivanje osebnega podatka je treba presoditi po strogem testu sorazmernosti, pri razkrivanju podatkov o zdravstvenem stanju pa je treba upoštevati še določbo tretjega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, po kateri lahko podatke, ki razkrivajo zdravstveno stanje, obdeluje ali je za njihovo obdelavo odgovoren le strokovnjak ali druga oseba, za katero velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti. Ker to ni upoštevano, je ureditev lahko v neskladju s to uredbo in s tem s pravom EU. Glede pripombe k 39. členu, ki ureja enkratni ukrep za finančno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov, pa je treba opozoriti na nejasno določena merila glede višine sredstev.

Ker do začetka te seje amandmaji k predlogu zakona še niso bili vloženi, se bomo do njih opredelili, ko oziroma če bodo vloženi, če bo to v nadaljevanju potrebno. Hvala.

Hvala lepa.

Ja, amandmaji se pravkar vlagajo, tako da vam bomo dali potem še enkrat besedo.

Sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Danijelu Kastelic, izvolite.

Spoštovana predsednica odbora, spoštovani poslanke in poslanci, državna sekretarka in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 25. izredni seji 9. 12. in se pri tem seznanila s stališči Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Izrazili smo upanje, da boste njihove pripombe in predloge dobro preučili in jih v največji možni meri upoštevali pri pripravi končne različice predloga zakona.

V okviru komisije smo namen predloga zakona prepoznali kot dober zlasti glede na nameravane stabilizacije zdravstvenega sistema in izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Razumemo tudi nujnosti sprejema določenih ukrepov zlasti glede reševanja težkih finančnih situacij številnih javnih zdravstvenih zavodov. Podpiramo tudi plačilo opravljenih storitev nad rednim programom, ukrep financiranja mentorstev in uvedbo dodatka za specializacijo iz urgentne medicine, pri čemer smo pozvali, da se prisluhne opozorilom Zdravniške zbornice in stroke s področja urgentne medicine ter dodatek za specializacijo dvigne na prvotno predvidenih 1000 evrov, kolikor znaša tudi dodatek za specializacijo družinske medicine. Imeli pa smo tudi nekaj vprašanj glede vzrokov za posamezne odločitve predlagatelja, na primer glede izbora zgolj nekaj specifičnih področij storitev, na katerih se bo po novem lahko sklepalo pogodbe med javnimi zdravstvenimi zavodi in izvajalci zdravstvene dejavnosti izven javne mreže in o razlogih za odpravo pogoja znanja tujega jezika za direktorje oziroma strokovne direktorje javnih zdravstvenih zavodov. Dotaknili smo se tudi pomislekov Zdravniške zbornice Slovenije glede širjenja obsega nadzora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nad pogodbenimi partnerji ne zgolj na finančni del, ampak tudi na strokovna in klinična področja. Opozorili smo tudi na nujnost zagotovitve ustrezne pravne zaščite za nadzorovanega v okviru laičnega nadzora nad od odsotnostmi z dela zaradi bolezni. Kot neprimerne pa smo ocenili določbe 38. člena predloga zakona glede zniževanja standardov znanja jezika za bolničarje negovalce in tehnike zdravstvene nege na raven B, ki znotraj evropskega enotnega jezikovnega okvira velja za sporazumevalni prag. Zavedamo se namreč, kako pomembna je komunikacija z ljudmi, ki so v ranljivem položaju, bolni, ostareli, v socialnovarstvenih zavodih in tako dalje in za katere je še toliko bolj pomembno, da jih tisti, ki naj bi jim nudili pomoč, dejansko razumejo, kaj potrebujejo, zlasti z vidika varne in kakovostne obravnave. Ugotovili smo tudi, da se stališče zbornice, zveze in zdravniške zbornice glede prenosa določenih pristojnosti z izbranimi osebnim zdravnikom na diplomirano medicinsko sestro oziroma višjega zdravstvenega tehnika bistveno razlikuje. Pri tem smo izrazili željo po iskanju kompromisnih rešitev, ki bi omogočili administrativne razbremenitve izbranih osebnih zdravnikov ob hkratnem upoštevanju omejene usposobljenosti diplomiranih medicinskih sester in višjih zdravstvenih tehnikov za izvajanje posameznih storitev. Kot je pojasnila Zbornica-Zveza, bo prenos pristojnosti med navedenimi zdravstvenimi delavci v večji meri lahko zagotovljen šele, ko bo ustrezno podkrepljen z znanji in natančneje na podlagi specializacij diplomiranih medicinskih sester, ki naj bi se jih začelo izvajati v 2026 in na podlagi sistemske ureditve tega področja.

Ne glede na to, da smo večino predlogov iz interventnega zakona ocenili kot primernih, nas skrbi, da se z njimi ne bo odpravilo vzrokov za nastali položaj v zdravstvu na splošno in tudi na področjih, ki se jih specifično dotika obravnavani predlog zakona. Ugotavljamo tudi, da se z zakonom, ki je interventnega značaja, posega v številne veljavne zakone, med drugim na način, da določbe slednjih ohranja aktualne, vzporedno pa se uvaja izjemne izjeme, kar v tako kompleksno področje kot je zdravstveno varstvo vnaša dodatno zmedo in znižuje raven pravne zaščite posameznika. Razpravljali smo tudi o možnostih dopolnitve predloga zakona z rešitvami za skrajševanje dolgih čakalnih dob za prve in obrobne vozniške preglede za gibalno ovirane invalide v eni ambulanti v Sloveniji, ki nudi tovrstne storitve, to je ambulanta za voznike s posebnimi potrebami URI Soča, kjer se ponovno odpirajo dolge čakalne vrste. Na navedeno problematiko je opozoril tudi Varuh človekovih pravic v svojem rednem poročilu za leto 2024, pobudo na to temo pa je Vlada naslovila tudi, na Vlado naslovil tudi Državni svet. Navkljub obljubam, da se bo Ministrstvo za zdravje nemudoma posvetilo urejanju te problematike, rešitve do danes še ni.

Dolžan sem na koncu vam še informacijo, da je komisija v okviru glasovanj o predlogu zakona izrekla podporo. Se vam zahvaljujem za vašo pozornost.