14. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

13. 6. 2019
podatki objavljeni: 13. 6. 2019

Transkript

Spoštovani, pričenjam 14. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas prav lepo pozdravljam. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanca Aleksandra Reberška, poslanka Iva Dimic. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katero v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNEM ODVZEMU OSEBKOV VRST RJAVEGA MEDVEDA (URSUS ARCTOS) IN VOLKA (CANIS LUPUS) IZ NARAVE (ZIOMVN), ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku posredovala Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 37. seji, dne 14. 6. 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 12. 6. 2019, Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 6. 2019, skupno mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z dne 17. 6. 2019 in dodatne obrazložitve Ministrstva za okolje in prostor, k predlogu zakona z dne 17. 6. 2019. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Lovska zveza Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zakonodajno-pravna služba. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika, opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Sprašujem, ali želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor? Gospod Maver, izvolite.
Marko Maver
Hvala za besedo. Lepo pozdravljam vse člane in članice odbora. V zadnjih nekaj tednih smo bili priča širši razpravi oziroma debati o upravljanju z medvedom in volkom. Za začetek mogoče naj samo poudarim, da v imenu Ministrstva za okolje in prostor, da je za nas pomembno tako ohranjanje ravnovesja oziroma ravnovesje med ugodnim stanjem zveri in sobivanjem ter hkrati ohranjati pozitivno toleranco. S tem namenom, kot veste, Vlada tudi vsako leto izda odlok za uravnavanje populacije. Vemo, kaj se je zgodilo letos aprila, ko je upravno sodišče razveljavilo ne samega odloka, ampak njegovo prilogo.  (nadaljevanje) Zaradi tega neizvajanja odloka pa je prišlo do te točke, kjer je kmetom vsak dan težje. Dejstvo je, da je, zaradi povečanja napadov zvezi danes o stanju medveda in volka lahko govorili že kot neugodnem. Ker se je gostota živali povečala se je spremenil tudi njihov vzorec obnašanja. To pa pomeni, da strokovnjaka lahko privede do tega, da bi škode povzročale tudi v naseljih. Tu pa, potem obstaja visoka bojazen, napad tudi napade na človeka, zato ni druge zadovoljive možnosti za rešitev nastale situacije kot je takojšnje uravnavanje številčnosti populacije obeh zadevnih vrst torej medveda in volka. Predlog Zakona o interventnem ozemlju osebkov vrst rjavega medveda in volka je zato pripravljen z namenom zagotoviti čimprejšnji ponovni začetek opravljanja populacije hkrati pa želimo preprečiti tudi nadaljnje škode oziroma škodne dogodke in zagotoviti občutek varnosti prebivalcev. Pri tem bi rad samo še dodal, da je bilo v vsej tej razpravi v zadnjih tednih mesecih veliko izrečenega, veliko izraženih čustev, kar je po eni strani tudi prav. Po drugi strani pa me to tudi spominja na nekatere komentarje precej o debati o podnebnih spremembah, kjer se podatkom pa stroki nasprotuje z anekdotami in pa zavrača se tudi znanstveno oziroma strokovni konsenz tako, da tukaj je čas, da ponovno prevlada nekakšen konsenz stroke.  Po mnenju pripravljavcev predloga interventnega zakona so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih habitatna direktiva terja za izvedbo izjemnega odvzema zavarovanih vrst. In sicer, prvič. Razlog za odvzem je tako povečanje škode na premoženju kakor tudi zmanjšanje občutka splošne varnosti državljanov. To dejstvo je izkazano s podatki, ki potrjujejo povezavo med škodnimi primeri ter lokacijami intervencijskih klicev z lokacijami predvidenih odstrelov po lovsko upravljavskih območjih. Ker gre za subjektivno oceno je dokaz občutka zmanjšanje splošne varnosti državljanov pri medvedu izkazanega na podlagi ankete kakor je tudi priporočilo Upravno sodišče, pri čemer odzivi v smeri zmanjšanega občutka splošne varnosti sovpadejo z območjem dinaridov, kjer so medvedi stalno prisotni. Drugič. Pogoji za črpanje druge zadovoljiv možnosti je podprt z argumentacijo, da je bilo na področju preventivnih ukrepov za preprečevanje škode v Republiki Sloveniji storili vse, kar je bilo mogoče. Tretjič. Prognoza stanje vrste rjavega medveda in volka v predvidenem odstrelu kaže, da se, zaradi predlaganega odstrela ugodno stanje populacije ne bo ogrozilo.  Tukaj bi, potem predal besedo moji sodelavki, gospe Mariji Markeš.
Hvala lepa.  Izvolite, gospa Markeš.
Marija Markeš
Mi smo pripravili tudi nekaj amandmajev, ki se nanašajo na naslednje zadeve.  Amandma k 1. členu tukaj se črta drugi odstavek in se v bistvu ustrezno dopolni prvi odstavek na način, da se prej imenovan način določitve obsega odvzema spremeni v spremljanje odvzema in vodenje evidenc odvzetih živali, saj zakon pravzaprav sam ne določa načina obsega odvzema. V 2. členu v bistvu v 1. točki pojasnimo uskladitev, zaradi ustreznejše in s tem jasnejše dikcije pri opredelitvi pristojnega ministrstva za izdajo odločbe oziroma dovoljenj v definiciji izjemnega odstrela. Prav tako se iz 2. točke definicija izjemnega odstrela prenese v 7. člen, kjer se ta izjemni odstrel tudi pojavi. Amandma k 3. členu. Tukaj gre za to, da predvsem poudarimo, da ob tem, ko bi bil morda kasneje sprejet odlok o odvzemu ne bi prihajalo do tega, da ne bi bila upoštevana kumulativnost vplivov vseh ukrepov torej tudi ne samo odvzema, ampak kumulativnost vseh ukrepov in to  3. TRAK: (SB) – 9.15 ustrezno uredimo v tem prvem odstavku. Amandma k 6. členu - obveščanje o posebnih okoliščinah. Tukaj se bom jasno zapiše na katera področja se v bistvu ta obveščanja nanašajo. Torej kadar gre za poginule živali ali za sum bolezni takrat seveda veterino, če krivolov ustrezne inšpekcije oziroma policijo, skratka bolj določno povemo kdo so zdaj tisti, ki morajo biti obveščeni ob posebnih okoliščinah. V 7. členu predvsem bolj točno določimo težnostne kategorije, torej ne do 100 kilogramov, ampak vključno 100 kilogramov in tako po vrsti naprej, v četrtem odstavku se jasneje natančneje opredeli, da bo ob odstrelu medveda obvešča vse upravljavce lovišč znotraj lovskega upravljavskega območja, tako da ne bi prihajalo do napačnega odvzema zaradi neustreznega upoštevanja kvot iz prvega odstavka. V 8. in 9. členu se usmeritve nadomestijo z besedo »pogoji«. Gre za to, da je potrebno v okviru tega zakona zagotoviti, da bo odstrel pravilno opravljen. V 8. členu poleg tega še dodajamo, da v primeru, ko je očitno, da medvedka vodi mladiče poležene v istem letu se odstrel medvedke ne izvaja. Podobno kot velja tudi za volka. V 9. členu pa še posebej dodamo razlago kaj pomeni ponavljajoča škoda. Tukaj gre za volka, tukaj je bilo vprašanje kako bi zdaj lovec lahko to vedel, zato smo dodali zahtevo, da se pridobi predhodno mnenje zavoda za gozdove in zavoda za varstvo narave kadar se škoda kljub zaščiti ponavlja pogosteje, razen, če zaščita ni izvedljiva kar potrdi krajevno pristojna javna kmetijsko svetovalna služba z mnenjem, so med posameznimi škodnimi dogodki, kratka časovna obdobja največ štirih tednov med posameznimi škodnimi dogodki znotraj posameznega lovsko-upravljavskega območja iz priloge 2 obstaja določena prostorska povezava in če iz okoliščin škodnih dogodkov mogoče sklepati, da so dogodki posledica naučenega obnašanja volk. Jaz bi rada tukaj še posebej izpostavila to, da smo dodatno pridobili s strani zavoda za gozdove v bistvu precej natančne povezave kako se povezujejo škodni dogodki in ogrožanje življenja ljudi, se pravi klici na 113 z razploditvijo kakršna je v prilogi 1 in 2, skratka te zadeve dobro korelirajo, saj je večina odvzema skoncentrirana prav na tista lovska upravljavska območja kjer prihaja do največjega števila škod in kjer so tudi najpogostejši klici na 113. To velja v obeh primerih tako v primeru medveda kot tudi volka. To se mi zdi zelo pomembno povedati zato, ker je to pomemben pogoj tudi iz habitatne direktive. V 10. členu spremenimo zahtevo, da zavod za gozdove pripravi predlog, izdela načrt za razdelitev posameznih kvot med posamezna lovska upravljavska območja. V 12.a in 12.b členu pa predvidimo še nadzor lovskih inšpektorjev in pa prekrške po 10. členu, 8. in 9. členu zakona. / medsebojni pogovor/
Hvala lepa. Imam še eno pooblastilo, in sicer poslanca Francija Kepo nadomešča poslanec Žan Mahnič. Sprašujem, če želi besedo predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dr. Podgoršek, izvolite.
Jože Podgoršek
Hvala lepa tudi v našem imenu. Smo res veseli, da je ta zakon v obravnavi, ker ocenjujemo, da je nujno, da se, zlasti na tistih delih, kjer prihaja do rednih težav posegov zveri v prostor, tudi kmetijski prostor, v škodne primere, da se vendarle v populacije, na nek način, poseže, absolutno s konsenzom stroke, s tistim, kar pač podarja stroka in kar ocenjuje, da je potrebno v tem delu naredit. Bi uvodoma rad poudaril in predstavil, še enkrat, kljub temu, da smo že imeli v prejšnjem tednu eno tako dolgo sejo na isto temo, da tudi preko našega ministrstva, preko različnih ukrepov, naše ministrstvo podpira tudi kopico preventivnih ukrepov za sobivanje domačih živali tudi z zvermi in sicer, imamo ukrep 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, kjer smo v enem letu namenili preko 80 tisoč evrov za ograje in pa drug ukrep, ukrep znotraj kmetijsko okoljskih podnebnih plačil, kjer se podpira operacija reja domačih živalih na območju pojavljanja velikih zveri, kjer ravno tako posebej spodbujamo različne načine kmetovanja na območju velikih zveri in sicer, varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektro mrežami, varovanje črede ob prisotnosti pastirja in varovanje črede s pastirskimi psi in v letih od 2015 do 2017 smo v ta namen izplačali preko pol milijona evrov za sobivanje. Pri tem moramo pa vendarle poudarit, da kmetijsko okoljsko podnebna plačila in tudi ukrepi programa razvoja podeželja, so le eden od mehanizmov in edini za sobivanje in zato na nek način res podpiramo tudi upravljanje s populacijami, na način, da populacije vendarle ohranjamo na tistem nivoju, da imamo dovolj veliko genetsko pestrost na eni strani, na drugi strani pa, da lahko omogočamo sobivanje različnih zadev na našem, tem, kmetijskem prostoru. Tudi z amandmaji, ki jih je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, se v večjem delu strinjamo in jih tudi podpiramo. Pri tem pa bi vendarle izpostavil samo eno težavo – ker smo pri 8. in 9. členu prešli v vzpostavitev pogojev iz usmeritev, kar pomeni, da to, kar je bilo prej usmeritev za odvzem, postaja pogoj, ki se ga tudi sankcionira, kar pomeni, da iz vidika odvzema, bomo imeli verjetno težavo, ker sedaj v 8. in 9. členu jasno, v prvem odstavku enega in drugega člena, navajamo, da se odvzem medvedov lahko v celoti ali delno opravlja v življenjskem prostoru medveda, prednostno v pasu 1,5 kilometra okoli naselij, kar pomeni, da imamo lahko pri izvajanju veliko težavo, ker, prvič, morajo lovci ocenit tako težo, ker je tudi strokovno korektno, strukturiral težo s posameznih živali, na drugi strani jim še posebej določamo in omejujemo lovcem tudi lokacijo samega odvzema in ocenjujemo, tudi po pogovoru z Lovsko zvezo, da to pri samem izvajanju lahko predstavlja kar veliko težavo, ker smo torej iz usmeritev šli v pogoje, kar pomeni, da pri lovcih, skladno tudi z Zakonom o divjadi in lovstvom, vemo, da ne smemo loviti v naseljih in do 250 metrov stran od naselij je lov prepovedan, mi jih pa zdaj na drugi strani omejujemo na 1,5 kilometra, kar pomeni, kar je dlje od kot 1,5 kilometra od posameznih vasi, ponovno ne moremo več odvzemat medveda. In enako pri volku, kjer se omejitev sedaj iz usmeritve preusmerja v pogoj, da se lahko pri ponavljajoči škodi odstrele volkov izvaja predvsem na pašnikih in v njihovi neposredni bližini, na pašnikih in neposredni bližini. Tukaj imamo težavo v tem, tudi v 8. členu in 9., imamo še vedno besedno zvezo  (nadaljevanje) »prednostno izvede«, kako bomo dokazovali »prednostno« - tukaj imamo to težavo. Ker vemo, da če imamo zdaj v besedilu v tem interventnem zakonu predviden odvzem 200 medvedov, vemo nekaj z drugimi načini, nekaj z dejansko odstrelom, da bodo to izvajale posamezne družine, lovske družine, posamezni lovci. Bo verjetno na koncu težava, kaj če bomo odvzeli medveda 1, 6 kilometra od vasi in kako bo lovec dokazal, da je vendarle prednostno lovil v tem območju, enega je pa izlovil izven tega območja. In zato malo predlagamo, da se pri 12.b členu v amandmaju, ki ga je predstavilo Ministrstvo za okolje in prostor, črtata druga in tretja alineja pri 12. b členu. Torej, da ne upoštevamo pogojev za odstrel medveda iz 8. člena in ne upoštevamo pogojev za odstrel volka iz 9. člena. Jaz bi morda celo tukaj bil bolj jasen, da ne upoštevamo pogojev za odstrel medveda iz prvega odstavka 8. člena in prvega odstavka 9. člena pri naslednji alineji. Da povemo, da pa ostalo vendarle drži kot so pripravili kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor. Toliko na kratko. Več ali manj je bilo pa že povedano v prejšnjem tednu. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Arko Fabjan, izvolite. Bi pa prosil, če se opredelite še do navedb vašega predhodnika.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo. Kot je običajno je Zakonodajno-pravna služba podala pisno mnenje. Kar iz tega pisnega mnenja ne izhaja je časovna komponenta. To je čas, ki smo ga imeli za pripravo tega mnenja. Predlog zakona je obravnavala vlada v sredo, ta isti dan je zakon prišel v Državni zbor. V petek je bil potrjen nujni postopek, ki je bil predlog zakona tudi dodeljen Zakonodajno-pravni službi in že v petek je bil sklican današnji odbor. Glede na čas, ki ga je imela Zakonodajno-pravna služba za pripravo, je v svojem mnenju podala tako splošne pripombe, kot pripombe k posameznim členom. Kot je bilo razvidno že iz uvodne predstavitve predlagateljice zakona, gre za vsebine, ki so do sedaj na zakonski ravni oziroma na podlagi zakonskega pooblastila, urejene na podzakonski ravni. Sedaj pa se s predlaganimi rešitvami v bistvu ureja ista vsebina. Zato je vprašanje skladnosti z načeli pravne države in načeli delitve oblasti – to je vprašanje skladnosti z 2. in 3. členom Ustave.  Glede na to, da gre za ureditev, ki je bila urejena na podzakonski ravni in tudi kot je bilo razvidno iz predstavitve predlagateljice, gre za ureditev, ki je bila predmet presoje v upravnem sporu in je bil del ureditve odpravljen, je vprašanje skladnosti predlagane ureditve z načelom sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva iz 23. in 25. člena Ustave. Nato smo pa podali še pripombe k posameznim členom in sicer iz vidika jasnosti in določnosti. To je ravno tako načelo pravne države, 2. člen Ustave, ki zahteva jasne, nedvoumne določne opredelitve. Kot je ustaljena navada, smo se slišali že s predlagateljem zakona in smo tudi glede amandmajev. In sicer amandmaji upoštevajo tisti del pripomb, ki se nanašajo na posamezne člene. To se pravi na jasnost in določnost členov, ne odpravljajo pa pomislekov Zakonodajne-pravne službe glede ustavne skladnosti predlaganega zakona.  Kar je pa bilo izpostavljeno v predstavitvi s strani Ministrstva za kmetijstvo, vprašanje usmeritve ali pogojev, Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da zakon – kot smo že večkrat izpostavili in mora biti jasen in določen in s tega vidika menimo, da usmeritve niso predmet zakonske materije. Da dejansko mora zakon določati pogoje. Glede na to, pa da je predlagana določba člena, da se prednostno izvaja, pa menimo, da bi bilo treba ustrezno ustavno skladno razlagati to in da ob taki razlagi ne bi smelo priti do problemov, ki so bili izvedeni. Zdaj pa, ali bo sankcioniranje ostalo, ali ne, je pa to predmet proste presoje zakonodajalca. Hvala.
Hvala.  Besedo dajem predstavniku Državnega sveta.  Gospod Tomažič, izvolite.
Branko Tomažič
Hvala za besed.  Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta na skupni seji v petek soglasno podprli predlog zakona, s čimer bo končno oddana možnost hitrejšega ukrepanja brez večjih alternativnih postopkov. Ob tem državni svetniki poudarjajo, da je treba ob interventnem odvzemu rjavega medveda in volka iz narave v prihodnje upravljati s tovrstnimi stvarmi v smeri ohranjanja števila zveri na vzdržni ravni, ki zagotavlja sobivanje z človekom. Na nujnost čimprejšnjih intenzivnejših posegov v populacijo medveda in volka z namenom preprečitve nadaljnjega večanja populacije v Državnem svetu opozarjamo že dlje časa. Tudi v okviru lanskoletnega posveta o upravljanju z velikimi zvermi že dlje časa se namreč ugotavlja taka številčna populacija medveda in volka, ki neomogoča strpnega sobivanja, ampak povzroča vse več konfliktnih situacij in spodbuja strah med kmeti in ostalimi prebivalci na podeželju. Zaradi pogostejšega pojavljanja medveda na šolskih poteh se povečujejo tudi pritiski na občine, da zagotavljajo več šolskih prevozov. O podpori predlogu zakona sta Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podprli pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice v Sloveniji za amandma k 3. členu. Predlagata, da ga vaš odbor prouči in ga sprejme kot svojega, če oceni, da je dopolnitev potrebna, zaradi jasne opredelitve, da se poleg interventnega ukrepanja izvaja tudi načrtovano upravljanju z rjavim medvedom in volkom.  Na obeh komisijah je bilo izpostavljeno še naslednje razmišljanje. Uvod v ustavni zakon je zelo dobro napisan in zelo dobro predstavljen. Tukaj precej mislimo na gostoto, ogrožena življenja ter ogroženo premoženje. Beseda sobivanja ni pravilna, saj človek in zver nista nikoli skupaj živela. Človek v svojem okolju, zver pa v gozdu. Kamor smo zahajali tam smo ga tudi spoštovali in mu nismo delali krivic. Zveri je preveč za naš prostor, zato se uriva v naše bivalno okolje in se ga počasi navajajo, kar ni pravi, vemo kaj se dogaja okoli naših naseljih. Vprašanja so pa tudi bila zakaj nismo zaščitili kmete na Blokah in Cerkljanskem, saj je obstoječa zakonodaja to narekuje in omogoča. Zakaj interventna skupina ni odreagirala, ko je bila večkrat poklicana, ko so bila ogrožena človeška življenja? Kdo je odgovoren, če pride do najhujše poškodbe človeka? Kdaj je človek ogrožen in premoženje ali takrat, ko je napaden ali pa takrat, ko mu medved ali volk hodita okoli hiše ali do njihovih živali? Kako lahko država pristojni dopustimo, da kmeti na Blokih ponoči lastnoročno z golimi rokami odvračajo volke od svoje živine. Zakaj kmetu ni onemogočena ustavna pravica in svoboda gibanja in dela? Odločba, ki je bila dana za odlov dveh medvedom je tako napisana, da najbrž do odlova ne bo prišlo, ker so prevelike omejitve in tudi sam zakona bo težko se izvajal, ker so omejitve prehude v / nerazumljivo/, ko bo volk na potezi, ko bo poškodba, kdo bo stražil. Vse preveč dane so velike kazni, če bo slučajno lovec zagrešil in ustrelil starega volka. V letih ministrovanja Cirila Smrkolja smo ponudili nekaj medvedov v Švico pa je veleposlanik takrat rekel: »Radi bi jih prevzeli, vendar moramo izvesti referendum tam, kjer jih bomo naselili«. Kaj pa pri nas? Jaz mislim, da preveč razni ljudje iz Ljubljane razmišljajo kako bi morali z medvedi in volkovi živeti, ljudje na podeželju so pa manj vredni ali pa prepuščeni sami sebi kje je to naša država, ki bi morala zaščiti te ljudi?  Če dam še par misli o civilnih iniciativah se sprašujejo kdo je odgovoren, da je prišlo do takega stanja in zakaj je prišlo do takega stanja. Najbrž bo treba tudi kakšne kadrovske premike. Ali se to nalašč dela, da se populacija volka in medveda prekomerno širi? Najbrž ste še to imeli večkrat v informacijah, da mi imamo preko 1200 medvedov, volkov skoraj 90. Ena Italija, ki je tako velika ima 60 volkov, ena Avstrija ima 35 medvedov, Italija 60 medvedov. Naš prostor enostavno ne prenese in sobivanja ne more biti. Če gremo v tiste čase leta 1994, ko ni bilo takih problemov, je bila številčnost mnogo manjša. Naš prostor ne prenese take številčnosti. Hvala.
Hvala lepa. Imam še eno pooblastilo, in sicer poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Žan Mahnič. Želi besedo še kdo izmed ostalih vabljenih? Izvolite. Prosim, da se predstavite.
Cvetko Zupančič
Hvala lepa. Cvetiko Zupančič, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, predsednik.  Lep pozdrav poslankam, poslancem Državnega zbora, predstavnikom ministrstva in vsem, ki smo danes zbrani tukaj na tej seji. Uvodoma bi rekel, da res sedajle je bilo že kar veliko govora, razprav in številne debate v zvezi s tem. To je vsekakor posledica tega, da se zadnja leta slabo ali pa celo ni gospodarilo s temi zvermi. Moram reči, da na Kmetijsko-gozdarski zbornici pozdravljamo predlog zakona, ki nekako začne ali pa dovoljuje po pravni plati reševati ta problem. Amandmaje, ki so bili danes posredovani na mizo sem bežno pogledal in jih nismo proučili, kajti ni bilo časa, niti nisem mogel tako natančno pogledati. Kakor sem na hitro lahko pogledal se mi zdi, da bodo ti amandmaji bolj otežili izvajanje, kakor pa kaj pomagali pri samem interventnem zakonu.  Bi pa opozoril na eno zadevo, ki smo jo na zbornici večkrat izpostavili in je tudi predlagana v amandmajih Državnega sveta, to pa je tolmačenje. Se pravi, ko se sprejema interventni zakon, takoj ko bo interventni zakon sprejet mora ministrstvo začeti pripravljati upravljavski načrt in pa sprejet tudi odlok o odvzemu za 19-20. In sedaj želim zagotovilo, da se bo zgodilo. Kajti nekateri pravijo, če se interventni zakon sprejme, potem je to končano do septembra 2020. Mi pa na zbornici zahtevamo, da se upravlja tudi v prihodnje. Se pravi, da se naredi upravljavski načrt in zaradi tega smo predlagali, in se ga tudi sprejme z odlokom, zato smo predlagali tudi ta amandma, ki nekako zagotavlja to, in smo notri zapisali, da se napiše za katero obdobje velja. Sedaj bi jaz prosil ministrstvo, predlagatelja, da naj natančno obrazloži kaj to pomeni. Se pravi, če se bo interventni zakon sprejel in se bo takoj začelo pripravljati upravljavski načrt hkrati z odlokom, potem je to v redu. Če pa to pomeni samo sprejetje interventnega zakona pa to ni v redu, kajti interventni zakon predlaga tisto, kar bi moralo biti že pred enim letom narejeno. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo izmed vabljenih? Izvolite. Prosim, da se predstavite.
Srečko Žerjav
Hvala lepa za besedo. Srečko Žerjav, Lovska zveza Slovenije. Malo smo bili presenečeni nad tem vabilom. V petek popoldan ste ga poslali. Natančno nismo amandmajev uspeli pregledati, vendar bi rad poudaril ene par stvari, za katere mislim, da so izredno pomembni. Prvo, lovci smo prostovoljno združenje. Delamo v svojem prostem času in omejitve, kot jih postavljajo sedaj iz usmeritve v pogoje, mislim, da gre za zelo resno zadevo. Predstavljajte si, imamo interventno odločbo za odvzem dveh volkov, ampak samo mladih volkov. In ponoči v temi nekje na nekem pašniku, nekje ob gozdu, kdo zna povedali ali je to mlad volk ali je to star volk. In ne pozabiti, sankcije so izredno visoke. Najnižja sankcija za lovca individualno je 410 evrov. Vedeti morate, da želimo pomagati. Želimo, da se vse populacije, ne samo zavarovanih vrst upravljajo na strokovnih podlagah. Strokovne podlage imamo. Verjetno imamo najboljši monitoring velikih zveri na svetu, (Nadaljevanje) v svetovnem merilu. In če mu pač ne verjamemo, potem je nekaj narobe verjetno z nami. Pa da ne bo kakšne pomote ali pa napačnih razmišljanj, nikoli nisem lovil medveda, nikoli nisem lovil volka, niti nimam interesa pri tem. Vendar mislim, da na eni strani imamo čustva ljudi in na drugi imamo seveda obstoj, eksistenco in delo ljudi, ki živijo v tej krajni. Tako, da predlagam, da se zadeve v 9. členu in pa v 8. Členu, ko so uvedli pogoj, da se seveda to ne uvede, in da seveda nismo sankcionirani v kolikor pride do napake. Napake so zelo redke. Nikomur ni v interesu, da bo kršil zakon, verjemite mi, ampak ja, se lahko zgodi. Lovimo velike zveri ponoči.  Ravno tako kar se tiče oddaljenosti krmišča. Poglejte, krmišča za lov medveda so opredeljena v lovsko upravljavskih načrtih. Da bi lahko lovili uspešnost teh krmišč, morajo ta krmišča obstajati zelo dolgo, založena morajo biti in seveda potem smo lahko do neke mere uspešni. Zdaj se bomo pogovarjali o tem ali je to kilometer pa pol od naselja ali je več ali ne. Mislim, da to ni produktivno. V koliko bi se šli te zadeve, naj se to napiše v strategijo za naslednjih deset let in se bodo lovske družine pač pripravile, pa tudi seveda državna lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom in bodo medvedom namenila krmišča v tem območju. Tako da, mislim, da je potrebno, da opravljamo z medvedom in volkom, vendar opravljajmo racionalno, to se pravi, na strokovnih podlagah in pa tako, da bo to izvedljivo.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi besedo še kdo izmed ostalih vabljenih? Ugotavljam, da ne. Tako, da prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in o vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Tako, da v razpravo dajem 1. člen in vložen amandma k temu členu. K razpravi se je prijavil Gregor Perič, pripravi naj se Igor Zorčič. Gospod Perič, izvolite.
Najlepša hvala predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Dober dan.  Naj takoj uvodoma povem, da glede na to kar smo slišali, bodisi s strani obeh ministrstev pa tudi s strani Zakonodajno-pravne službe in tukaj se zlasti nanašam na 8. in 9. člen, ki ste ga omenili, tudi gospod predsednik Lovske zveze Slovenije, ko smo se v teh amandmajih držali tega napotila Zakonodajno-pravne službe, da iz usmeritev govorimo o pogojih, smo prav tako tudi razumeli vaše sporočilo glede tega, da nastane v praksi težava zlasti z vidika obremenitev pri samem sankcioniranju. Zato smo pripravili tudi predlog amandmaja odbora koalicije k 12.a in predvsem 12.b členu, ki v tisti sporni določbi, ki otežuje izvajanje vsega tega v praksi, ne opredeljuje sankcij v kolikor bi prišlo do nekih odstopanj znotraj okvira, ki ga, osmi oziroma 9. člen tudi predvidevata. Tako, da tukaj bomo razdelili tudi amandma o katerem je potem jasno, da ni več tistih dveh določb, kazenskih, ki sta vezani na 8. oziroma 9. člen. Torej, prvi oziroma drugi odstavek. Tako, da čisto na kratko. Tako, da jaz verjame, da s to rešitvijo vam gremo na nek način naproti, rešimo pretežni del težave, ki bi se v praksi utegnila pojaviti. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Zorčič, pripravi se gospa Dimic. Gospod Zorčič, izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo. Jaz sem zadovoljen, da imamo ta zakon na mizi, celo da bi bilo v redu, če bi imel oziroma še boljše, če bi Ustavno sodišče morda zadržalo nekakšno drugačno držo do zadev, ki same po sebi v eni fazi postajajo neke interventne narave. Zdaj, mi imamo, bom rekel, situacijo, kjer imamo en odlok, ki je zadržan. Ministrstvo za okolje in prostor situacijo rešuje z zakonom. Slišali smo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ima neke nomotehnične pomisleke glede takšnega načina reševanja posameznih družbenih vprašanj, pa vendarle, če gre za zadevo, ki je nujna in tu pač moramo prisluhnit domačinom, ljudem, ki živijo na podeželju, lovcem, lahko ugotovimo samo eno, se pravi, da je zadeva, ki je nujna, je pač potrebno sprejeti interventni zakon in zadevo rešiti, kolikor se da, hitro. Kar se tiče pomislekov Ministrstva za kmetijstvo. Slišali smo njihovo interpretacijo 8. in 9. člena v zvezi s tem, kje naj bi se odstrel medvedov in volkov vršil oziroma izvajal in sicer imajo pomisleke glede navedb v predlaganem zakonu 1,5 kilometra od naselij. Jaz mislim, da ta dikcija zakona pravzaprav ni tako ozka in bo zagotovo, pri samem izvajanju ne bo problematična, kakor se je zdela iz navedb Ministrstva za kmetijstvo, namreč, tako piše, odstrel medvedov se izvede v pasu 1,5 kilometra okoli naselij, prav tako tudi na lokacijah, kjer pogosteje prihaja do škodnih primerov ali v njihovi neposredni bližini, to se pravi, to so lokacije, ki so lahko oddaljene več kot 1,5 kilometra. Namen te določbe, v kolikor ga jaz razumem, je v tem, da se odvzem izvrši prednostno tam, kjer je najbolj problematičen zaradi sobivanja z ljudmi, torej, da se ne gre v odvzem nekje v, nekje v osrednjih gozdovih, kjer ni ljudi, ampak da se pač to izvrši tam, kjer lahko prihaja do teh škodnih primerov ali konfliktov. Tako da verjamem, da ta določba ni problematična, je pa koalicija, kakor je moj predhodnik že pojasnil, se odločila, da pač gremo nasproti lovcem, da ne bo prehajalo, glede na to, da gre za interventni zakon, do kakšnih nasprotovanj oziroma pri tolmačenju različnih tolmačenj tega zakona, morda s strani inšpekcij in lovcev, da se v izogib temu in z namenom večje učinkovitosti zakona pač izključijo nekatera določila, ki določajo sankcije za lovce. Toliko iz moje strani, mi bomo zakon podprli, hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima gospa Iva Dimic, pripravi se Predrag Bakovič. Izvolite.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem, seveda, tudi predstavnikom ministrstva, ki so vendarle pripravili interventni zakon, po katerih naj bi zaščitili kmete, ki dejansko še vztrajajo, obdelujejo na tistih delih Slovenije, kjer praktično jim ni več kaj ostalo kaj dosti, kajne? Nimajo industrije, nimajo delovnih mest, mlade družine so vse pač usmerile v nekoliko bolj intenzivno kmetovanje – tako vzrejo drobnic, konjev in govedi, ker je relief Slovenije tak, da pač na tisoč 100 ali več nadmorske višine ni mogoče ne vem kaj ustvarjat, ni mogoče pridelovat zelenjave, ni mogoče se s čim drugim ukvarjat… Zato se mi zdi, da je odgovornost nas vseh, predvsem pa seveda tudi Ministrstva za okolje in prostor, kot tudi Ministrstva za kmetijstvo, da se tem ljudem, ki še vztrajajo tam, na tistih koncih Slovenije, vendarle omogoči neko normalno življenje. Meni je bilo všeč, ko smo imeli tukaj sejo - Nova Slovenija je seveda bila predlagateljica izredne seje na to temo - všeč vprašanje kmeta iz Blok, kaj je sobivanje? Če si vsi predstavljamo enako pomen besede sobivanje? Nekateri si predstavljajo sobivanje tako, da lahko volkovi pridejo v   (nadaljevanje) oboro in se pogostijo z nekim jagenjčkom ali kakorkoli, drugi si predstavljamo sobivanje tako, da mi lahko živimo, kmetujemo in seveda, da imamo volka nekje globoko v gozdu, ki ga praktično ne srečaš tudi, ko greš napravljati drva, da se umakne ali sliši motorko ali traktor ali karkoli. To si predstavljamo ljudje na podeželju sobivanje. Vemo, da je tam tako kot je bil in temu ne nasprotujemo. Ko pa pride v bližine naših hiš ali pa bom rekla v bližine naše živine pa seveda se na neki način to sobivanje začne razlikovati od tistih, ki so si mogoče to na neki način predstavljali. Jaz zagovarjam, da je sobivanje seveda mogoče tako, da ljudje, kmetje lahko nemoteno opravljajo svojo dejavnost, vzrejajo svojo živino in da imamo volka tam, kjer je njegovo pridobitno bivališče. Ne pristajam na to, da smo si ljudje vzeli prostor zverem, ker enostavno, če pogledamo samo po notranjski, če pogledam po ilirskobistriškem, po Nanos tudi tolminsko se zadeve ali pa se določena območja tako hitro zaraščajo, da enostavni k večjem se pomika gozdni pas v bivališča ali kako naj rečem med hiše. Tako da, ne strinjam se s tem, ko rečejo, mi smo vzeli volkovom ali pa medvedom prostor. Ni resno, vsaj kar se tiče tega območja, ki sem ga naštela. Jaz sem vesela, da je življenje na zemlji bogato in raznoliko, res in podpiram. Mene prav nič ne motijo ne živali ne nič, če je seveda to v nekem ravnovesju z mojim načinom življenja ali načinom življenja kmetov.  Kar se tiče samega interventnega zakona jaz sem prepričana, da ste si prebrali odgovor Evropske komisije na zahtevo Kmetijske-gozdarske zbornice območne enote Nova Gorica - to je bilo 31. 1. 2019. Tudi Evropska direktiva ne prepoveduje odvzema zaščitenih vrst iz točno določenih vrst, ampak pravi, da organi držav članic lahko odobrijo odvzem iz narave posameznih osebkov stroko zaščitenih vrst le iz točno določenih razlogov, kjer gre vprašanje javne varnosti ali pa preprečevanje resne škode na živinoreji pod točno določenimi pogoji kot jih dovoljuje direktiva Slovenije. To priložnost v veliki meri izkorišča že vrsto let. Zadeve, ki so se zgodile z amandmaji jaz verjamem, da sledijo Zakonodajno-pravni službi pa vendarle mi smo začeli kaznovati ljudi na vsakem koraku praktično, ob vsakem vstopu v gozd. Ne morem iti mimo zelo glasnih prevoznic, kjer smo ljudem naložili veliko breme, če bodo peljali eden voz drv iz gozda. Tukaj globe od 10 do 30 tisoč, od 5 do 15 tisoč mislim jaz resnično ne vem kateri lovec bo sploh še stopil v gozd. Že sedaj ima Lovska zveza težave kdo bo predsednik Lovske zveze se pravi lovskih društev. Ne želijo si, ker je odgovornost prevelika. S takimi globami resnično ne vem kaj želimo povedati praktično to, da se zakon, ne vem če se bo lahko izvajal. Res sem presenečena nad višino glob. Zdi se mi, da je huje kakor v primeru če se kakšnemu človeku kaj naredi pa vendarle mislim, da mora vse stvari delati v dobrobit človeka, da mora biti človek tisti prvi, ki je zaščiten. To, da se pa nalaga take globe pa enostavno resnično govori v smer, da se bodo ljudje začeli odmikati od nekega smotrnega ali pa smiselnega upravljanja zveri. Lahko rečem, da je bilo na Odboru za kmetijstvo in okolje prejšnji teden, ko smo imeli  11. TRAK: (SB) – 9.55 izredno sejo odbora na to temo, rečeno, da se je slabo upravljalo z zvermi v zadnjih dveh letih, da se je preveč namnožila in iz tega sledi tudi nenavadno obnašanje. Jaz bi želela odgovor, če je temu bilo res tako. Kaj se je v zadnjih dveh letih naredilo? Saj vem, da so bile določene zadeve pojasnjene, ampak vendar jaz sem bila ves čas na odboru, jaz tega nisem zasledila in bi še enkrat opozorila to kar je opozorila Kmetijsko-gozdarska zbornica in njen predsednik gospod Zupančič. Pričakujemo, in jaz bom temu zagotovo sledila, ker prihajam tudi iz teh območjih kjer je volk in medved v velikem številu, upravljavski načrt in odlok o odvzemu za 2019/2020. Za tem bom strmela in to spremljala. Seveda mi morate povedati tudi do kdaj mora biti ta lovsko upravljalni načrt narejen, da bom jaz to vedela. Ker nenazadnje po drugi strani sem dobila informacijo, pa tukaj danes ni predstavnikov ali pa Adrie Green, da so oni zato blokirali zadevo, ker niso bili povabljeni k pogovoru. To sem jaz dobila z njihove strani, da niso bili obveščeni, da se jih je prepozno obvestilo in da so zaradi tega blokirali odvzem. Jaz upam, da bomo imeli v Sloveniji take zakone, da jih bomo znali vsi brati in vsi razumeti in da ne bodo omejevali zaradi svobode enega svobodo drugega in nalagali potem kakšne prevelike kazni. Jaz se želim v prihodnje takih zakonov / Izklop mikrofona/
Hvala lepa. Besedo ima Predrag Baković. Pripravi se Luka Mesec. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Torej, jaz pozdravljam predlog za amandma odbora, ki izvzema drugo in tretjo alinejo, ki se tičejo kazenskih določb, kljub temu, če pogledamo 8. in 9. člen, kjer se beseda »usmeritve« nadomešča s »pogoji«. V drugem odstavku je dosti razvidno, da je poleg 1,5 kilometrska pasa dovoljeno streljati tudi drugje, ker je ta drugi odstavek bolj tehnične narave in govori o tem, da se v osrednjem območju življenjskega prostora medveda izvaja lov na medveda z visoke preže v tem pasu, torej potem pa tudi da se lahko izvaja tudi v drugih primerih izven na katerikoli način kar pravzaprav dopušča tudi nek lov izven tega pasu. Mi je pa predvsem sporen 9. člen, ki se nanaša na četrti odstavek, ki se glasi tako: zaradi varovanja strukture tropov volkov na osrednjem območju življenjskega prostora volka se v loviščih s posebnim namenom Medved, Žitna gora, Snežnik, Kočevska roga, Jelen in Ljubljanski vrh odstrel vokov ne načrtuje, pa me tukaj zanima ali to pomeni, da se samo ne načrtuje ali da se tudi ne sme izvajati, kajti če se ne sme izvajati imam tukaj pomisleke. Glejte, lovišča s posebnim namenom na Kočevskem so Medved, Žitna gora, Snežnik in Kočevska reka, to pomeni, da je na Kočevskem 50 % ali več območja pod loviščem s posebnim namenom in kljub temu, če se tukaj ne bo smelo izvajati lova, pomeni, da kljub temu, da smo na tretjem mestu po škodi, ki so jo naredili volki, torej 198 primerov, imamo težavo, kajti s tem Kočevsko ponovno zapiramo in jo dajemo v nek rezervat. Opuščala se bo reja zaradi tega, ker volkovi tam bodo lahko delali škodo s tem bo sledilo zaraščanje in tako naprej. Mene zanima kakšna je razlika, če se škod pojavi pri kmetu iz notranjske ali primorske, seveda kmetje iz Kočevja, kajti s tem bomo zaščitili primorskega in notranjskega kmeta, ne pa tudi kočevskega, ker če piše, da zaradi varovanja strukture tropov v kosu na teh območjih odstrel volkov ne načrtuje in izvaja, potem imamo tukaj resnično težavo. Kočevska bo zopet postala nek rezervat, kjer bo volk lahko delal kar bo delal, kljub temu, da imamo tudi pri nas kmete, ki redijo tako drobnico kot govejo živino, vemo pa, da ravno na področju gojitvenega lovišča oziroma lovišče s posebnim namenom Kočevska reka smo imeli v zadnjem obdobju precej napadov volkov tako na konje kot tudi na govejo živino. Tako, da morda odgovor, če lahko pojasnite kaj pomeni to odstrel vokov se ne načrtuje, pomeni tudi da se ne izvaja na teh območjih  (nadaljevanje) in kako nameravamo v bodoče reševati te probleme na našem območju? Hvala lepa.
Hvala lepa. Predlagam, da predstavniki Ministrstva za okolje in prostor odgovorijo na zastavljena vprašanja. Gospod Maver, izvolite.
Marko Maver
Hvala za besedo. Jaz bom moje komentarje kar združil nekako kar smo do zdaj slišali. Kar se tiče interventnega zakona pa do nadaljnjega upravljanja, interventni zakon rešuje trenutno akutno situacijo, se pa zavedamo, da je treba upravljanje z zvermi zagotoviti tudi za nadaljnja obdobja, tako da se odlok za obdobje 2019/2020 že pripravlja in bo do – po mojih informacijah, tam do septembra izpeljan, tako da tukaj ni interventni zakon, še enkrat poudarjam, je samo za to akutno situacijo in nadaljevalo se bo po postopkih kot se je že do sedaj. Tukaj pa naj še dodam, da kar se tiče organizacije Alpe Adria Green, so bile tudi vabljeni, da so sodelovali pri pripravi prejšnjega odloka v lanskem letu, kaj pa oni govorijo v javnosti, to pa ni v moji pristojnosti. Kar se tiče pa tegale zadnjega vprašanja o območjih, bi pa besedo predal sodelavki Markeš, da bolj strokovno to utemelji.
Ja, izvolite.
Marija Markeš
Ja, ta določba pravi, da se na tem območju ne strelja volkov – da. To je bil strokovni predlog Zavoda za gozdove prav z namenom, da tisti tropi, ki niso na območju pašnikov in neposredni bližini pašnikov, da se te strukture varujejo. Ker kot je prej nekdo že rekel – mislim, da kolega iz lovstva, ni vedno enostavno ustreliti pravega volka in v tistih tropih, ki so na območju teh LPN, naj bi se ne streljalo, zato da ne porušimo preveč struktur tropov, ker kot veste tudi porušene ne strukture lahko pomenijo dodatne težave.
Hvala lepa. Besedo ima Luka Mesec, pripravi se Žan Mahnič. Izvolite.
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav. Zdaj preden sprejmemo odločitev takšno ali drugačno, mislim, da je treba pozvati k razumu o tej razpravi, ker poslušamo ogromno nekega strašenja, v smislu navedbe kot so: kmetom je vse težje, škode je vsak dan več, ogrožena so življenja, ogroženo je premoženje, človek bo napaden, medved stoji otrokom na poti v šolo, konfliktih situacij je vsak dan več in tako naprej. Skratka, če bi si samo na podlagi tega kar je začela desnica govoriti pred par tedni, pa je zdaj nekako posvojila tudi vlada in to predstavlja koalicijskim poslancem sklepov, bi razumel, tako kot bo verjetno zdaj Mahnič za mano govoril, da smo varni pred temi zvermi samo še nekako v obroču ljubljanske obvoznice, kamor ne pridejo, kakor pa ta obroč prečkate, vas bodo pa tam preganjali volkovi in medvedi po dolgem in počez, strašili vaše otroke, mogoče kakšnega požrli in tako dalje. Zdaj, treba je pogledati, kakšne so dejanske statistike. Res je, medvedov in volkov je v Sloveniji več kot jih je bilo pred leti. Število medvedov je zraslo. Tukaj sem že zadnjič povedal, pa bom ponovil danes, da število medvedov narašča predvsem zaradi krmljenja, se pravi ocenjuje se, da na podlagi iztrebkov, da približno ena tretjina hrane, ki jo medvedi dobijo, prihaja iz krme – bodisi direktno zadnje, bodisi iz krme za divje prašiče. To je povedal Miha Krofel, ki je tudi sam lovec in eden od največjih strokovnjakov za zveri pri nas. Zato se njihovo število povečuj. Ampak sočasno s tem se pa ne povečuje število škod. Na portalu Oštro.si si lahko pogledate grafe s podatki, kjer so zbrali trende in zadeva je naslednja: leta 2010 je bilo medvedov 620, škod približno 620; leta 2012 je bilo medvedov 700, škod približno 700; leta 2017 je bilo medvedov okrog 900, škod 500.     (nadaljevanje) Se pravi, število zveri se povečuje, število škod pada. Podobno je pri volkovih. Takrat, ko so bili skoraj iztrebljeni, se pravi, v letih pred 2010 je bilo število škod v letih 2008, 2009 in 2010 nekje med 400 in 500. Danes, ko je volkov več - pa še vedno jih je tam okoli 75, 80 - je škodnih primerov pod 200, se pravi, se je prepolovilo ali pa je šlo še bolj dol. V čem je razlog? Ni tako enostavno pač eden volk več 10 ovac manj ali pa 1 volk manj pa bo toliko ovčjih življenj prihranjeno. Zadeva je malo bolj komplicirana. Nekaj je povedala že gospa iz ministrstva pred menoj, se pravi, te živali niso, kar tako, da bi vsaka za sebe po gozdu lovila in požrla, kar pač lahko, ampak so organizirane. Volkovi so organizirani v trope, vodita jih alfa samec in alfa samica, načeloma so drugi člana tropa pač njuni mladiči, ampak oni nekako obvladujejo teritorij 20 krat 20 kilometrov po navadi in znotraj tega teritorija preganjajo druge plenilce kot so recimo šakali, ki ste jih zadnjič problematizirali, da je treba tudi njih postreliti, ker so se preveč namnožili in jih preganjajo zato, da znotraj svojega teritorija poskrbijo za to, da ni plenjenja njihovega plena - po navadi so to srnjadi, jelenjad in divji prašiči - preveč, da je stvar vzdržna. To je njihova prilagoditev na to, da so lahko sploh do danes preživeli drugače bi sami sebe iztrebili, če bi se preveč namnožili. Volkovi v tem smislu se samo regulirajo. Njihovo število se na določenem področju samo regulira. Če se nov trop vzpostavi se vzpostavi na novem področju, ampak to imamo zelo dobro poskrbljeno.  Kar hočem povedati je pa to - zakaj je pomembno koga lovci streljajo. Če slučajno ustrelijo - pa pravijo, da strelajo ponoči in da se to ne vidi - alfa samca ali pa alfo samico bo trop razpadel in ko trop razpade je k večjemu možnosti za konflikte z domačimi živalmi več kot jih je bilo prej, ker prej so lovili organizirano, potem se bodo poslužili lažjega plena. To so tudi pokazale tuje raziskave. Mahnič je zadnjič govoril, da naj bi se odstrel prekinili, če se ustreli pet alfa samcev ali pa alfa samic. Pri nas je okoli 10 volčjih tropov, se pravi, če jih ustrelijo po nesreči pet pomeni, da razbijete od tri do pet volčjih tropov, potem se pojavi vprašanje ali bo, zaradi tega konfliktov manj ali več. Tukaj se bom strinjal s tem, kar je Miha Krofel povedal. Pač njegova teza je, da v končni fazi ni toliko pomembno koliko je volkov risal in medvedov, ampak predvsem koliko težav imamo z njimi. Glede na to, da se kljub njihovemu številu število škod ne povečuje, ampak je obratno mislim, da se je treba vprašati kaj so alternativni ukrepi odstrelov. Ni tako komplicirano. Sam je sodeloval v več projektih, kjer so na področju velikih zveri enostavno pašnike vgradili, se s kmeti dogovorili, da so nastavili okoli električne pastirje na sončne celice. Kaj se je zgodilo? Pod Snežnikom, kjer je včasih na pašnike letno šlo preko 100 tisoč škodnih nadomestil, zaradi volkov so po letu 2010 s pastirji in pastirskimi psih škodo praktično izničili, se pravi, je ni več. Na sploh je pa z ukrepi, ki jih je njegova skupina izvajala po letu 2010 sam povedal, da so škode, zaradi zveri oziroma zaradi volkov zmanjšali za 74 %. To potrjuje tudi tista statistika, ki sem jo povedal na začetku. Se pravi, število škod je padlo s 500 kolikor jih je bilo približno leta 2010 pod 200 kakor jih je danes.  Kar bi jaz želel je, da se neha strašiti. Jaz mislim, da ta tema je prišla zelo prav  (nadaljevanje) neki politični strani, ki skozi rabi neko grožnjo, ki naj bi grozila slovenskemu podeželju, slovenstvu, kmetstvu in vsem kar oni radi dajo na plakate. Pred par meseci so bili to še begunci. Zdaj očitno je njihovo število preveč upadlo ali pa jih ni več možno tako učinkovito uporabljati in so dobili novo strašilo, tokrat v obliki medvedov in volkov.  Mogoče bi odgovoril še Ivi Dimic, ki je prej rekla, da človek ni prodiral na območje velikih zveri. Glejte tukaj se pogovarjamo o dveh ogroženih vrstah, o medvedu in volku. Oba dva sta bila v prejšnjem stoletju praktično iztrebljena in zato sta danes tudi toliko zakonsko zaščitena kot sta in zato smo prišli do tega, da imamo sploh sodni spor o tem ali se jih sme odstrelit ali ne. In konec koncev zaradi tega, da je na koncu Vlada klecnila pred tem strašenjem desnice in imamo zdaj tukaj za obhajanje sodbe sodišča z interventnim zakonom, ki bo tisto kar je sodišče onemogočilo, omogočil.
Hvala lepa. Besedo ima Žan Mahnič, pripravi se Boris Doblekar. Izvolite.
Ja, hvala predsednik. Kolegice in kolegi, kljub temu, da me je kolega Mesec kar nekajkrat omenil, ne mislim z njim polemizirat, ker nima smisla. Zdaj ne vem ali je vegan ali ni, ampak s takim seveda se o lovstvu ne moreš pogovarjat racionalno. Ne moreš se racionalno pogovarjat o divjadi in lovstvu s stranko, ki ima v svojem programu namesto odstrela sterilizacijo divjadi. Zdaj naj mi nekdo pove, kako boš ti steriliziral jelena pa srnjad in ne vem kaj še vse. Se pa lahko pogovarjamo takrat, ko bo Luka v ta parlament pripeljal deset kmetov, ki bodo jasno in glasno zagovarjal, da potrebujemo še več medvedov in volkov. Vso srečo pri iskanju. Zdaj kar se tiče tega zakona, ga jaz pozdravljam, predvsem pa menim, da je prišel prepozno. Te škode je in to zopet dokazuje, da ne drži, kar govori Luka Mesec, prejšnji teden na tem odboru smo jasno predstavili številke koliko škode je bilo od 1. januarja do 1. junija, tako na Kočevskem kot tudi drugje s strani volkov. In to dokazuje, da je ta zakon prišel prepozno. Imamo ga sicer na mizi, upam pa da ne bo nobenih dodatnih ovir, v smislu takšnih kakršne so bile, da je sploh potrebno bilo pisat ta interventni zakon. Po nekaterih ocenah imamo v Sloveniji približno enajst tropov volkov, nekje čez sedemdeset volkov. Ampak ne drži, da če ti odstreliš alfa samca, trop se temu prilagodi. Tako kot se bodo tudi volkovi odstrelu prilagodili. Te škode, ki so se v primerjavi z lanskim letom, v prvi polovici letošnjega leta toliko povečale, so se povečale zaradi tega, ker lovci ne smemo več zakonito izvajati odstrela volka. In volk je prilagodljiva žival, tako da se bo novim razmeram, če lahko tako rečemo, po sprejetju tega zakona tudi prilagodil. Jaz sam menim, da je, kar se medveda tiče, devetsto sedemdeset medvedov v Slovenji previsoka številka in se moramo začeti pogovarjat, kako bomo to številko prepolovili. Petsto je, nekako maksimalno štiristo do petsto, kar lahko naš teren premore, v smislu, če si dejansko želimo neko sobivanje. Zdaj s tem zakonom dajete Lovski zvezi tisto, neko osnovno orodje, ki ga potrebuje. Žal pa ne gre, tudi pri tem zakonu ne, glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe je potem koalicija, poslanske skupine koalicije so vložile amandmaje in očitno tudi tokrat ne gre brez teh / nerazumljivo/ kazni.  Zdaj da se z globo deset do trideset tisoč evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa z globo od dvajset do šestdeset tisoč evrov, je milo rečeno nerazumno. Prav tako kot je nerazumno, da se z globo od pet do petnajst tisoč evrov za prekršek kaznuje samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in pa od tisoč do tri tisoč evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik. Zdaj v kolikor bo to, ta amandma, sprejet, napovedujem, da bomo za sejo Državnega zbora, kjer bodo amandmaji odprti v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili amandma, kjer bomo predlagali znižanje teh kazni za pet. Se pravi, da se te kazni delijo s pet in se tako z globo od dva tisoč do šest tisoč evrov kaznuje pravna oseba oziroma od štiri tisoč do petnajst tisoč ostale osebe, in pa od dvesto evrov do šesto evrov posameznik iz prvega odstavka tega člena. Da vi kljub temu, da ste naredili korak naprej, ko ste odvzeli ta osmi in pa deveti člen, ker to kar je rekel gospod Žerjav, dejansko vi dajete neko orodje v roke Lovski zvezi, da bo lahko vzpostavila neke normalne pogoje na terenu. Po drugi strani pa dajete takšne pogoje, da je za marsikoga takšne stvari na terenu potem težko vzpostavit. Zdaj tudi to vprašanje umetnih virov svetlobe. Me veseli, da so tukaj dovoljeni, ampak to je tisto večno vprašanje, kjer bi se morali pogovoriti, ne samo pri zvereh tudi pri divjadi. Umetni viri svetlobe so tudi eden od razlogov mogoče, ko se je takrat, mislim, da lansko leto se je spraševalo, kako je možno, da je padel medved, tisti, ki so ga Italijani spremljali celo z ovratnico. Zdaj predstavljajte si kako težko je ponoči ocenit starostno strukturo medveda, kaj šele da boš ti ponoči videl kakšno ovratnico ali pa da je medved na kakšen drug način markiran.  Kar se tiče 9. člena je seveda pomembno, da se pri ponavljajoči škodi odstrel volkov prednostno izvaja na pašnikih ali v njihovi neposredni bližini, vendar pa je mogoče volka odstrelit tudi v gozdu, ne samo na pašnikih. In kdo je sedaj tisti, ki bi v primeru, da bi dejansko zakon ostal tako kot je, odločal kaj je prednostno bilo. Če bi volk padel, ne na pašniku, kdo je tisti, ki bo rekel ali je to bilo prednostno ali ni bilo prednostno oziroma zakaj ga niste prednostno uplenili na pašniku. Menim, da je kar se samih varovalk tiče 9. člen pri volku ustrezen. To se pravi, da je v primeru, da volkulja vodi mladiče poležene v istem letu, da se takšne volkulje ne odstreli, da se prednostno odstrelijo manjše živali v tropu. Zdaj če boš ti trop videl, če bo prišel cel trop ti pod prežo, potem verjetno boš lahko razločil kateri od teh osebkov je manjši. Če pride posameznik oziroma če prideta dva je to težko ocenit starost in tako naprej. Če pa pride trop pa seveda je to lažje. In tudi tretji odstavek 9. člena daje zagotovilo vsem tistim, ki imajo pomisleke kar se tega tiče. In sicer sledi temu kar je Zavod za gozdove pripravil v svojem mnenju in to je da, kadar število odvzetih odraslih volkov doseže petinštirideset odstotkov predvidenega odvzema iz druge priloge, se odstrel ne izvaja več. In nemogoče je, da bi padlo pet alfa samcev. To je nemogoče. Tako da, me pa zanima še in s tem bi potem zaključil, jaz upam, da bo to čim prej šlo skozi, kaj je z informacijo, da ste volkove na Snežnik naselili? Baje obstajajo neki papirji, ki dokazujejo, da so bili volkovi na Snežnik naseljeni, tako da bi prosil Ministrstvo za okolje in prostor, da danes tukaj jasno in glasno pove, ali se je kadarkoli izvajal, če se je kadarkoli izvajala naselitev volka, legalna oziroma če jim je bilo kadarkoli znano ali pa sporočeno, da bi nekdo nelegalno naselil volkove na območje Snežnika. Seveda, pa bom sam zakon podprl in v skladu po tem kakršen bo predlog za plenarno sejo bomo tudi v poslanski skupini SDS pripravili amandmaje z namenom, da se prioritetno znižajo kazni, ki za šestdeset tisoč evrov, poglejte to res ni normalno.
Hvala lepa. Besedo ima Boris Doblekar, pripravi se Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, posebej tudi predsedniku Lovske zveze gospodu Srečku Žerjavu in pa predsedniku Kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetku Zupančiču. Zdaj jaz sam osebno bom seveda ta Zakon o interventnem odvzemu rjavega medveda podprl. Seveda pa imamo potem mnoge pomisleke in bi rad samo izrazil svoje mnenje. Zdaj kar se tiče samega zakona v redu, končno je prišla ta rešitev trenutna, zelo na hitro. Dolgo časa smo poslušali probleme kmetov in konec koncev cele Slovenije in zdaj smo se na hitro odločili, da gremo v ta interventni odvzem, ki je sicer zelo majhen, kajti po mojem mnenju bi bilo v Sloveniji sto medvedov pa enih deset volkov popolnoma zadosti. Če pogledamo okoli sebe, v Avstrijo, v Italijo, v druge države, kjer je to urejeno tako kot je potrebno v dobro ljudi, v dobro otrok, v dobro kmetov in pa domačih živali, so te zadeve popolnoma drugače urejene. Zdaj tukaj kakšne politizacije kdo, kam, kje, zakaj, mislim, da ne sodi. Vsi smo državljani te države, vsi moramo podpirati dobre stvari. In jaz nikakor ne vidim, ne vidim prihodnosti v tem, da bi imeli tukaj na tem področju neko anarhijo. Ne vidim ne in imamo anarhijo totalno in očitno jo bomo imeli še naprej v kolikor ne bomo kasneje z nekimi ukrepi spremenili teh zadev. Isto se mi zdi, da je popolnoma podobno ali pa še slabše pri tej naši naturi dva tisoč. Direktiva o habitatih velja za vse države, za vse enako. Jaz ne vidim tukaj nobenih možnosti, da bi pa mi popolnoma odstopali od ostalih držav kot je recimo Avstrija in Italija, ki so tako večje po površini in gozdnata Avstrija in tako naprej pa ima par osebkov medvedov pa volkov pa lepo sobivajo vsi skupaj in noben se s tem ne obremenjuje, ne ukvarja, ne sprejemajo nekih interventnih zakonov, niti se ne pogovarjajo kdo ima prednost tam. Ali bo človek imel prednost, otrok, šolar ali divjad, mislim ali zver. Točno se ve, kdo pije, kdo plača. Mi se stalno zdaj že kar nekaj časa o tem pogovarjamo in očitno se bomo še dolgo in ne bomo nikakor prišli skupaj o tem kdo ima pri nas prednost. Kmet, domača žival ali zver. Za moje pojme, zame osebno, ima prednost domača žival in kmet, vsekakor. In že te komplikacije, ki se zdaj dogajajo, kdo, v kakšnem pasu se bo to streljalo, kako bo lovec kaznovan in tako naprej, mislim, da je to, da sami sebi delamo takšne probleme, da na koncu ne bomo znali iz tega ven. In takšne velike kazni, ki jih nalagamo lovcem za to, se mi zdi popolnoma nesprejemljivo. In jaz upam, da se bodo te kazni, ki so predvidene oziroma globe za prekrške tudi ustrezno znižale.  Tako da, seveda podpiram to kar je tudi državni sekretar povedal, da mora imeti prednost pri teh odločitvah stroka oziroma strokovnjaki in bi tudi pričakoval, da bodo strokovnjaki in stroka o tem odločali. Ne nekdo, ki ni strokovnjak. Vemo kaj se dogaja, vemo kdo o tem odloča, vemo kdo vpliva na koga, da se potem sprejema takšne odločitve oziroma takšne stanje, ki ga sploh imamo. Kar je grozovito glede na to, da o tem vsi govorijo, pa naj bo to Kmetijsko-gozdarska zbornica, Lovska zveza Slovenije, kmetje, ki imajo toliko in toliko povzročene škode, osnovne šole, srednje šole zaradi ogrožanja otrok na poti v šolo. Saj to vemo, da imamo nevarne šolske poti zaradi zveri. Saj to ni nič novega. Tukaj, da bi kdo rekel, da kdo koga straši, pač prav je da to povemo, da se to tudi ve. Mogoče res kje po kakšnem po mestnih občinah, v mestu, ne vejo, da to na podeželju oziroma na periferiji obstaja, ampak takšna so dejstva. Če bo kdo rekel, da to ni tako, se bo seveda enostavno zlagal. Vemo, da je to tako in tako pač je in nimamo kaj več debatirat.  In čisto na koncu, še enkrat prosim, sicer, da dejansko razmislimo kako bomo šli po tej poti kar se tiče populacije zveri v naših gozdovih, da bomo naredili res nekaj na tem in da ne bomo vsako leto sedeli tukaj in se pogovarjali o nekem interventen odstrelu nekih osebkov, ampak da bomo v prihodnje z nekimi sistemskimi spremembami tudi rešili in ne bomo imeli več teh težav kakšne se nam zdaj pojavljajo in dogajajo. In so seveda v dobro kmeta, v dobro ljudi, otrok in pa seveda domačih živali, ki jim jaz dajem na vsak način prednost pred zvermi. In pojdimo na takšno število zveri kot jih imajo v Avstriji in Italiji in bomo imeli vsi mir, se ne bo noben več s tem ukvarjal in tukaj razpravljal in en drugega lovili za rep kje smo kaj narobe napisal pa kako bomo kakšen člen napisal, da bomo ne vem komu ustregli. Ne vem zakaj si delamo toliko dela po nepotrebnem hvala lepa.
Hvala lepa. Kot zadnji ima besedo Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoči. Ko poslušaš o tem kakšno grožnjo človeku naj bi predstavljaje zveri s strani slovenske desnice, se to sliši nekako tako kot da bi bral Rdečo kapico. Zveri ogrožajo šolske poti oziroma poti otrok v šolo. Ogrožajo naše otroke. In prosim povejte mi koliko otrok v tej državi so že medvedi pa volkovi pojedli, po možnosti na poti v šolo. Nobenega. Saj žival je načeloma dovolj pametna, da se umakne, razen v kakšnih izrednih situacijah.  Sicer bi svojo razpravo začel z anekdoto iz svojega lastnega življenja. Po očetovi strani imam korenine v Loškem Potoku, to je globoka medvedova dežela, kjer se pozimi lahko sprehodiš ob robu gozda pa najdeš kakšne odtise volčjih šap. Imel sem tudi že priložnost, da sem naletel na medveda oziroma natančneje na dva mladiča, medvedke nikjer, ampak sem jo ucvrl stran kakor hitro so me nesle noge. Skratka kaj želim s tem povedat je, da mi je popolnoma jasno zakaj se volku, medvedu in še komu drugemu reče zveri. In to so lahko nevarne živali in mi je jasno tudi, da je občasno potrebno posegati v populacijo z odstrelom oziroma kot se reče aktivno upravljanje s populacijo. Imamo pa precej okej, v tem hipu, postavljeno regulativo, ki odstrel prepoznava kot zadnjo možnost. Torej kot zadnjo možnost po tem, ko so vse ostale poti izčrpane. Te vse ostale poti pa praviloma strmijo v smeri sobivanja. Ne zver ali kmet, ampak zver in kmet. Ker drugače navsezadnje ne moremo niti vozit z nekim vzdržnim ekosistemom. Skratka odstrel je zadnja možnost za upravljanje populacije, tukaj se ga pa tišči skozi z interventnim zakonom, čeprav vse ostale, recimo preventivne možnosti, niti približno niso izčrpane. Politika na področju subvencioniranja električnih ograj, pastirjev, psov ni dovolj dobra. Ni dovolj stimulativna. Hkrati pa imamo tudi problem na strani samih kmetov, ki po preventivnih ukrepih ne posegajo tako kot bi lahko. In praviloma so ravno, je ravno tisti del kmetstva, ki se izogiba dodatnemu delu z vzpostavitvijo električnih ograj kljub temu, da so te na veliko že zdaj subvencionirane, čeprav bi bile lahko še bolj, tisti, ki zdaj najbolj naglas tuli, da je potrebno poseči v zveri z odstrelom. In s takim scenosledom, kjer je odstrel prva namesto zadnja možnost, imam zelo velik problem in zato bom glasoval tudi proti temu zakonu. Mislim, da je veliki večini ljudi v tej državi tudi jasno, da slovenska desnica ne zna operirat s čimerkoli drugim kakor strahom. Če niso to Murgle, so to begunci, če niso begunci, so zdaj vse to medvedje, volkovi in ne vem kaj še vse. Bolj zaskrbljujoče pa je, da je temu pritisku, ki je očitno orkestriran politični pritisk, podlegla tudi Vlada. To je pa problem, da imamo SDS v opoziciji, ampak njihove politike izvaja Vlada, ki ima samo same za sredinsko (nadaljevanje) in za liberalno. Tak ukrep kot je odstrel kot prva možnost ni ne sredinski, ne liberalen oziroma je nasploh ne razumem. Hvala.
Hvala lepa. Dodatno se je prijavil še Franci Kepa. Izvolite. Replika gospod Doblekar. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Gospod poslanec, spoštovani, jaz spoštujem vse poslance ne glede na to ali je lev ali desen ali kam paše. Jaz politike nisem in nikoli ne bom omenjal pri nobenih zadevah. Jaz nisem grozil, nisem strašil, ampak sem samo povzemal kar vidim, kar je na terenu. Kar mi povedo ljudje, kar lahko vidiš na Facebooku, ko objavljajo slike medvedov pri svojih hišah, ker imajo kamere, volkove. To so dnevne stvari in to mi povedo ljudje in nisem nobenega strašil pa nič takega govoril kar ne bi bilo res. Tako, da moram še enkrat povedat, da zgolj tisto kar dejansko tudi je. Brez strašenja, samo povzel sem kakšna je situacija. In to tudi vemo, tako da ni tukaj nobene pravljice o Rdeči kapici, tako da so to dejanske stvari iz terena od ljudi. Nisem želel nič strašit, ampak samo povedati kako je. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Kepa, dodatno se je prijavil še mag. Andrej Rajh. Tako da gospod Kepa beseda je vaša.
Hvala za besedo predsednik. Vse prav lepo pozdravljam. Tudi jaz podpiram ta interventni zakon. Kakor je videti in slišati, ta interventni zakon večina strank podpira. Potreben je zaradi prevelikega števila divjadi, ker tega sproti ni bilo in se jih je ščitilo, je tega, tega števila preveliko. Medvedov okoli tisoč, tudi volkov je preveliko število in bi bilo treba zmanjšat, nekateri strokovnjaki pravijo na polovico. Prav je da imamo sobivanje z živalmi, tudi jaz sem tega mnenja, vendar če je število previsoko, je to potrebno izvesti. Kako se to izvede? Ali z odstrelom ali z omamljanjem pa mogoče je bilo to premalo rečeno, pa izvozimo te živali, medvede. Petsto medvedov ali pa štiristo izvozimo v sosednje države, kjer jih imajo premalo. Ali pa v Franciji smo to že naredili v preteklosti, pa menda dva izvozili, pa menda nista bila dolgo časa tam. Mogoče bi poskušali v kakšno drugo državo, kjer bi bil uspeh večji. Če je kašna možnost, da se jih omami in izvozi, boljše kakor da se jih odstreli. Moje mnenje. Ker je število previsoko, medvedi pridejo že sedaj do vasi, do smetnjakov pridejo, kjer iščejo hrano. Ne vem kako bi bilo, hvala bogu, da je okoli Ljubljane, da so obvoznice in zaščitene z mrežami, v preteklosti, pred leti, je prišel en medved, tamle na Golovec in je bila prava panika, da se ga je ulovilo, tistega mladiča. Na koncu je bilo videt, da je bil mladič, da sploh ni bil medved odrasel. Da se ga je hitro pospravilo. Sedaj v Loškem Potoku ali tam v Notranjskem, pridejo do vasi, do mest pridejo pa ni nobene reakcije. Če bi pa to bilo v Ljubljani ali pa v Mariboru, bi pa verjetno bila reakcija. In prav je, da če je to število preveliko, da če že podnevi hodijo medvedi, če se jih vidi po vaseh, da pridejo do smetnjakov, da je to nekaj narobe. Ker se vidi, da je to število previsoko. Toliko. Hvala lepa.
Hvala lepa. Kot trenutno zadnji ima besedo mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči in vsi prisotni vabljeni. V SAB-u si želimo predvsem, da imamo v Sloveniji debirokratizirane postopke, ki bodo omogočili, da se z zvermi aktivno upravlja. To pomeni, da takrat, ko jih je potrebno odvzet, se jih lahko učinkovito odvzame. Po drugi strani pa tudi takrat, ko jih je potrebno zaščitit, da se jih učinkovito zaščiti.  Ministrstvo je v svoji predstavitvi pokazalo, da je izvedlo določene ukrepe. Najprej v smislu preventivnih ukrepov, torej ukrepov, ki preprečujejo napade divjih živali, torej zveri, na ljudi. Sedaj smo se pa soočili z eno situacijo, ko te ukrepi več niso dovolj učinkoviti in je bilo primorano sprejeti sklep o odvzemu dvestotih medvedov. Mi bomo ta sklep ministrstva podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa. Imam še eno pooblastilo in sicer poslanko Natašo Sukič nadomešča Miha Kordiš. Seznam razpravljavcev smo izčrpali.  Gospod Doblekar še sekunda. Izvolite.
Samo sekundo še, hvala za besedo. Šel sem tukaj na direktorat za vrtce in osnovno šolstvo, sektor za osnovno šolstvo in bi samo uvod dopisa prebral in sicer zadevo, da bo vse jasno. Da ne bo kdo rekel, da kdo koga straši. Torej občinam, ki ležijo na osrednjem prostoru življenjskega prostora rjavega medveda. Zadeva zagotovitev sredstev za prevoz učencev osnovne šole, katerih pot v šolo je ogrožena zaradi velikih zveri za šolsko leto, vsako leto. To je uradno in treba je denar za to tudi namenjat in to je dejstvo, to so dejstva.
Hvala lepa. Imam še nekaj dodatnih prijav. Gospo Mesec, pripravi se gospod Kordiš.
Ja, hvala.  Jaz bi samo še eno stvar dodal. Na prejšnji seji na to temo v sredo, v četrtek je bila, smo na našo pobudo sprejeli sklep o sofinanciranju medvedov varnih smetnjakov in kompostnjakov v vaseh. Hočem povedati tole. Pred mano je bilo par razpravljavcev, ki so govorilo o tem, da medvedi zdaj hodijo brskat za hrano v določene vasi. Tudi ta problem je rešljiv z drugimi zaščitnimi ukrepi, ne z odstrelom, pač s tem da se namesti oziroma da država subvencionira občinam namestitev takih smetnjakov pa kompostnjakov, da jih medvedi ne morejo odpreti. In če ne bo hrane zanje v naseljih, tja ne bodo prihajali. Tako da, namen bi moral biti, kako živali držati oziroma kako zveri držati proč od naselij in proč od pašnikov. In tukaj so ukrepi popolnoma enostavni. Ograde okoli pašnikov tam kjer so zveri prisotne in varni smetnjaki in kopostnjaki v tistih naseljih, kjer vemo da so v gozdu okrog te zveri. In s tem se število potencialnih konfliktov bistveno zmanjša, kot smo videli samo s par intervencijami z ograjami na kritične pašnike, so v nekaj letih zmanjšal število škod, ki jih povzročijo volkovi kar za /nerazumljivo/ odstotkov in od takrat se ni povečalo, čeprav se je število volkov povečalo. Skratka, alternative odstrelu so, je pa vprašanje ali ste jih poslanke in poslanci koalicije še zmožni slišati ali ste toliko zastrupljeni s propagando, ki smo jo slišali zadnje tedne z drugega pola, da ste jih že izločili.
Hvala lepa. Besedo ima Miha Kordiš. Pripravi se Dušan Šiško. Izvolite.
Ja, hvala za besedo. Medved ne bo rinil v naselje, kjer je prisoten človek, drugače kakor če ve, da bo tam dobil hrano. Zakaj bo v takem naselju dobil hrano? Zaradi tega ker so tam smetnjaki, ki niso zaščiteni. Niso zaklenjeni, niso medvedov varni. In tako postopanje s strani človeka, prej lahko rečemo, da je ob prihodu medveda v neko vas, človek nevaren medvedu, kakor medved nevaren medvedu. Zaradi tega ker obstajajo preventivni ukrepi, da se to ne dogaja. In te preventivni prispevajo k našim kapacitetam sobivanja z zvermi.  Pa vam bom povedal še eno drugo anekdoto, spet iz medvedove dežele v Loškem Potoku. Tega medveda sicer nisem srečal jaz, ga je srečal kakšen moj drug družinski član. Mislim, da je bilo to enkrat na začetku moje osnovne šole, ko smo pri mojih starih starših doma klali. Je bilo pozimi. In tisto meso je ostalo obešeno pred garažo zunaj na dvorišču kmetije. No, naslednje jutro sem izvedel od strica od svojega očeta, da je ob enajstih zvečer mimo naše domačije hlačal medved. Zakaj je medved hlačal tam mimo? Zaradi tega, ker je tisto meso tam zunaj viselo, ker mu je zadišalo, ga je zavohal in je prišel pogledat kaj se dogaja. Kaj škode sicer ni bilo zaradi tega, ker je ravno omenjeni stric mojega očeta se slučajno peljal mimo z avtom in je temu medvedu lahko začel »blendati« in »žmigati«. Očitno je bil nek mlajši medved in ga je na tak način pregnal stran. In kaj želim s to anekdoto povedati je res, žival ne bo kar tako rinila v strnjena naselja, če ne bo imela za to zelo dobrega razloga, običajno povezanega s hrano. Da boš ti medvedu odrekel dostop do te hrane, na način da boš ti zaklenil smetnjake oziroma iz vidika državne politike, da bi država subvencionirala varne smetnjake lokalnim skupnostim, pa boš izlete zveri v vasi zelo hitro drastično zamejil, s tem pa se bodo zamejile tudi konfliktne situacije. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Šiško. Pripravi se gospod Perič. Izvolite.
Hvala predsednik. Mene bolj zanima kje so predstavniki SloWolfa, ki je neka organizacija, ki je delovala 2010-2013 in je imela približno milijon evrov na razpolago. In sicer Evropska komisija je bila deležna 70,92 odstotkov, Ministrstvo za kmetijsko in okolje 23,58, prijavitelj in partnerji projekta pa 5,5. In če se je kaj naredilo kaj iz tega milijona, me zanima zakaj ne dobimo neke preglednice časovnice, da bi se o tem lahko tudi pogovarjali. V Slovenski nacionalni stranki smo tudi postavili poslansko vprašanje in ne vem zakaj ni Vlada že v preteklem času se bolj pozanimala za te volke in medvede, da je treba to zdaj na hitro sklicevat neke seje. In bom kar prebral odgovor, ki smo ga dobili. Medved pri prehranjevanju uporablja tudi krmišča za krmljenje divjadi, kjer se poleg hrane rastlinskega izvora. Ta krmišča so določena v LUN, medtem ko mrhovišča, ki bi bila namenjena samo za krmljenje medveda niso bila določena v teh načrtih. In to je resno vprašanje. Zakaj je potrebno zdaj na vrat na nos nekaj iskati, kje ste pa prej bilo? Štiri leta, osem let? Ni od danes na jutri prišel ta volk in medved v bližino kmetov. Tako da bi prosil, da se malo zamislite tudi s tem dejanjem, kaj ste prej počenjal. In bi prosil res za odgovor za ta milijon, če je bil realiziran ali ni bil realiziran. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Gregor Perič. Pripravi se gospod Baković. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Čisto kratko pojasnilo v kolikor se uvodoma nismo razumeli. Torej v paketu vseh teh amandmajev, ki jih imamo pred seboj, se z zadnjim amandmajem koalicije, ki nadomešča tisti prvotni amandma, ki je bil v začetku, torej k 12.a in 12.b členu. To je zgolj v pojasnilo kadar bomo glasovali. Hvala lepa.
Hvala lepa za pojasnilo. Gospod Baković, izvolite.
Hvala lepa. Jaz se nisem mislil odzvati, ampak prejšnje razprave so me vseeno malo spodbudile k temu. Glejte lepo je poslušati anekdote, ki jih govori nekdo, ki se potem v, bi rekel na začetku večera, vrne v neko varni zavetje nekam drugam. In ne nazadnje tisti, ki pa tam živimo, veste morate vedeti, ki živimo po vaseh, ne gre samo za to, da medved prihaja do vasi, ljudje imamo tudi druga opravila. Gremo ven, gremo na svoje parcele, ki se ne nahajajo v vaseh, kjer je možnost srečanja medveda velika. Nekateri imajo svoje parcele kjer je treba izvajati sečnjo in ostala opravila poleg stvari, ki jih nalaga, bom rekel, zakonodaja o lubadarjih, podlubnikih in podobnih zadevah v bližini brlogov. Niso posamezni primeri, ko so bili ljudje napadeni, tudi hudo poškodovani, ker je moral izvajati sečnjo v bližini brloga. In tudi mi bi radi hodili po planinskih poteh, kjer so srečanja z medvedi zelo pogosta. To se na Šmarni gori ne dogaja. Pri nas se dogaja. In ko je kolega rekel, da jo je ucvrl, takrat pred medvedko oziroma pred mladičema, verjamem, zato ker ga je bilo strah. Ja, tudi nas je strah, zelo pogosto. In jaz bi, veste, bom povedal še en primer. Eno noč so volkovi v bližini vasi tulili in seveda potem, bom še jaz povedal eno anekdoto, in temu so se potem odzvali tudi te naši vaški psi in to je bil celo noč koncert. In zjutraj pridem v prejšnjo službo, se pogovarjam s svojimi sodelavci in jim razložim to zgodbo in gospod iz Ljubljane, ki je prišel, je rekel prav takole, veste, za to bi mi v Ljubljani plačali, za takšno, bi rekel, lepo dogodivščino. Ampak to se pri nas ne dogaja. Jaz bi res predlagal, tisti, ki imate svoje otroke ali pa vnuke, pošljite jih k nam na počitnice, pa me zanima če boste takrat mirno spali.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Replika gospod Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo. Samo toliko, da razčistimo. Današnja seja oziroma vse dogajanje v zadnjih tednih na temo zveri, se dogaja iz razloga nastajanja škod. To je tisti povod, da menda volkovi pridejo, raztrgajo drobnico in tako naprej. Ne zaradi morebitnih ogrožanj človeških življenj, zaradi tega ker so te napadi izrazito redki. Če greš ti delat v gmajno, greš z »motorko«, goniš tisto »motorko«, do tiste parcele se pripelješ s traktorjem, to povzroča hrup in žival se praviloma umakne. Tudi ne zgodi se zmeraj, seveda se ne zgodi zmeraj, seveda se ti lahko v takem slučaju nastane konfliktna situacija. Ampak v osnovi, o čem se danes pogovarjamo so škode, ki nastajajo zaradi zveri. In moja teza tukaj oziroma naša teza, mislim, da je precej utemeljena, je da te škode v veliki meri nastajajo zaradi manjka preventivnih ukrepov. In da niso posledica velikosti populacije zveri. Pa še za zaključek disclaimer, ker je bilo to zelo dolgo časa nazaj, sem bi star nekih sedem let takrat, sej malo zamešal, ni bil stric od mojega očeta, bil je bratranec od mojega očeta, tisti, ki je pregnal tistega mladega medveda izpred hiše.
Hvala lepa. Na koncu besedo dajem še predstavniku ministrstev, če želite. Gospod Maver, izvolite.
Marko Maver
Hvala za besedo. Jaz samo nekaj kratkih besed. Zdaj kakšnih neprimernih komentarjev, ki so bili prejle izrečeni, mislim, da vemo, kateri so to bili, raje ne bom komentiral. Tukaj kar se tiče interventnega zakona, še enkrat poudarjam, da to je rešitev za akutno situacijo. Kar se tiče pa dolgoročnega upravljanja pa tudi pripravljamo odlok za naslednje leto. Tukaj se moramo zavedati, da je treba biti proaktiven ne pa reaktiven, ko bo prišlo do kakšnih večjih škod. Odstrel pa seveda ni srebrna puščica, je potreben celoten sistem upravljanja z zvermi in tukaj smo tudi že prej, tudi moj kolega iz Ministrstva za kmetijstvo je izpostavil nekatere ukrepe, ki jih oni izvajajo in katere tudi mi izvajamo. To se nanaša tudi na komentar glede projekta SloWolf, to je bil life projekt, ki je bil v celoti realiziran. V tem okviru, v okviru tega projekta, je bil narejen tudi program monitoringa, ki ga pa Ministrstvo za okolje tudi zdaj izvaja naprej.  Kar se tiče naselitev vokov na Snežnik, namerne naselitve, s tem nisem seznanjen. Za konec pa še to, da si nihče ne želi, da bi tukaj sedeli za isto mizo za isto zadevo naslednja leta. Tako da tukaj bo potrebno veliko sodelovanja z vsemi deležniki, z vsemi ministrstvi, s stroko, tukaj poudarjam stroko, tudi potem, ko bomo pripravljati odlok, da bomo ponovno sedeli za isto mizo vsi deležniki, tudi nevladne organizacije. Hvala.
Hvala lepa. Še dr. Podgoršek. Izvolite.
Jože Podgoršek
Ja, hvala lepa. Še za par misli. Danes smo res tukaj zaradi tega, ker nam zveri, ker se nam zaradi zveri povečujejo škode. In samo podatek iz Zavoda za gozdove Slovenije. V letošnjem letu smo do 31. 5. že, so zabeležili 124 klicev intervencijske skupine. Lani v enakem obdobju le 76. Letos smo do sedaj že imeli tri neposredne napade na ljudi s strani medveda. Lani v celem letu štiri. V štiri letu štiri, letos pa do konca maja že tri. Torej lahko govorimo o tem, da se nam vendarle povečujejo škode, da po drugi strani (nadaljevanje): morda zaradi napada, povečevanja škod, zaradi tudi tega strahu kmetov, tistih, ki živino imajo, se v bistvu težje izvaja ali pa morda celo ne izvaja drug ukrep, ki mu rečemo ukrep programa razvoja podeželja, ki mu rečemo dobrobit živali, kmetje ne upajo spustiti živali na pašo, zaradi tega ker se bojijo za te svoje živali. Morda mogoče samo še komentar dr. Jarina, dr. Potočnik je ravno v intervjuju Večer ponovno izpostavlja, da ni neposredne povezave med rodnostjo medvedov in krmljenjem medvedov. Torej, mislim da dva strokovnjaka, eminentna, na nek način dokazujeta, da ni neke neposredne povezave. Ponavljam še enkrat, tudi mi se zavedamo, da lahko z ograjami naredimo še bistveno več. S fizično torej ograjo. Vendar je prav, da se zavedamo, da je ograjo ekonomično postavljat tam kjer je smiselno, kjer stroški enostavno ne presegajo bistveno tistega objekta, ki ga varujemo. Imamo slovenske planinske pašnike, imamo pašnike, ki jih je verjetno nesmiselno ograditi. Če jih bomo pa ogradili, bomo pa res močno zmanjšal življenjski prostor tudi zverem in tudi divjadi. Ker na neka velika območja ne bodo morala priti. In potem bomo imeli še več obiskov medvedov k vasem, ne samo k smetnjakom, tudi čebelnjake imamo tam. Torej tukaj pa poznamo že v letošnjem letu primer, ko so medvedi zmetali čebelnjake. Torej imamo verjetno na koncu resen problem sobivanja, ker v končni fazi človek na podeželju nekaj dela, nekaj ustvarja. Tam se ukvarjajo z neko dejavnostjo in v tem primeru, v našem primeru, ko govorimo o kmetijski dejavnosti, bi bil verjetno lahko problem manjši, če bi s populacijo, še enkrat ponavljam, upravljali ne pa jo iztrebili, ampak upravljali na takšen način, da bi lahko sobivali na tem področju.  Pa se pridružujem tudi gospodu poslancu, ki je vendarle omenil, tudi delo v gozdovih, ko dobi lastnik gozda zaradi podlubnikov celo odločbo, ima samo 21 dni rok praviloma za to, da opravi sečnjo, spravilo in vse kar je. Tudi gozdni red, ki ni vedno samo »motorka« v igri, ni vedno samo ropot, v končni fazi tudi veje zlagaš, pa je ta tišina oziroma hrup bistveno manjši. Zato menimo, da je prav, da gremo v neko strokovno upravljanje in temu tudi danes, se mi zdi, sledimo.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Replika gospod Mesec.
Ja, hvala. Jaz bi rad odgovoril na tole bistvo glede krmljenja medveda, zdaj kolega s faksa od gospoda Jerine, ki ga omenjate, Miha Krošelj, je v nedavnem intervjuju za 24ur rekel takole: »Naša študija je nedavno pokazala, da medvedi s krmišč pridobijo kar eno tretjino vse hrane. Nekatera krmišča so namenjena prav medvedom, seveda pa si postrežejo tudi s krmišč za divje prašiče in drugo divjad, ki jo krmimo s koruzo. Ker smo tako umetno povečali nosilno kapaciteto okolja, lahko pri nas živi bistveno več medvedov kot bi jih lahko, če bi stanje uravnavala le narava«. To je glede medveda. Drugo pa, ko se pogovarjamo o sobivanju z ljudmi, bi vas rad to opozoril, da obe vrsti, tako volk kot medved, se človeku, če se le da izogneta. V Sloveniji sploh nimamo dokumentiranega konflikta neposredno med človekom in volkom. So primeri z medvedi. Ampak hočem to povedati, nehajmo prosim govorit na način, kot da zdaj te zveri dobesedno prežijo na ljudi. Te zveri se ljudi bojijo in se jim izogibajo na daleč, če se le da. Za to imajo tudi dober razlog, obe vrsti smo namreč ljudje skoraj izgrebli, smo njihov najhujši naravni ali pa nenaravni sovražnik.
Hvala lepa. Replika gospod Kordiš.
Hvala za besedo. Seveda, če boš šel v gozd, ki se nahaja na območju pojavljanja velikih zveri, obstaja določena verjetnost, da boš to zver srečal. Ampak ta verjetnost je razmeroma majhna, zlasti zaradi tega, ker so živali pametne in se človeka praviloma izogibajo. Se pa zgodi, da volka ali medveda vendarle srečaš. Morda v slučaju medveda tudi potegneš kje ta kratko. Ampak verjetnost tega je veliko manjša kot da boš imel prometno nesrečo, ko se zjutraj usedeš v avto. Pa ne vidim nobenega zakonskega predloga za izredni odstrel pločevine iz cest.
Hvala lepa. Zaključujem razpravo k 1. členu in pa vloženemu amandmaju k temu členu. Tako ga prehajamo na glasovanje o vloženem amandmaju. Pričenjam z glasovanjem. Zaključujem glasovanje. Za je glasovalo 10 in proti 1. Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 2. člen in vložen amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam da ne, tako da prehajamo na glasovanje o amandmaju k 2. členu. Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet. V razpravo dajem 3. člen in vložen amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne tako da prehajamo na glasovanje o vložnem amandmaju. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet. V razpravo dajem 4. in 5. člen h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. V razpravo dajem 6. člen in vložen amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, tako ga prehajamo na glasovanje.  Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 7. člen in vložen amandma k temu členu. Prijavljenih k razpravi ni, tako da pričenjam z glasovanjem. Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 8. člen in vložen amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 9. člen in vložen amandma k temu členu. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 10. člen in vložen amandma k temu členu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 11. in 12. člen h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Tako da dajem v razpravo amandma za nov 12.a in 12.b člen. Ali želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Tako da prehajamo na glasovanje. Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (4 člani.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 13. člen in prilogi ena in dva h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi ni.  V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas. Ugotavljam, da ne. Gospod Doblekar, izvolite.
Hvala za besedo. Kot že rečeno jaz bom vse skupaj podprl, kljub temu da je to bolj kot ne »blažev žegen« in seveda druge rešitve trenutno ni. In moram pač to tudi podpreti in bom podprl. Seveda pa kot že rečeno, si želim, da se vnaprej reši zadevo in da nehamo s temi gašenji požara.
Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj.  Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (5 članov.) Tako da ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti. S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Kot poročevalec na seji Državnega zbora bom sodeloval sam. Zaključujem 1. točko dnevnega reda in 14. nujno sejo Obora za infrastrukturo, okolje in prostor. Hvala lepa.