Spoštovani članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Začenjam našo naslednjo, in sicer 46. nujno sejo odbora.

Najprej bom prebrala nadomestila oziroma pooblastila: Tamara Kozlovič nadomešča Bojana Čebelo in Darko Krajnc nadomešča Dejana Süča. To se pravi, da lahko gremo delat, ker smo sklepčni in ugotovimo, da je bil dnevni red vam poslan 19. 2.(?) s sklicem in da predlogov po poslovniškem roku za spremembo dnevnega reda nismo prejeli, kar pomeni, da je dnevni red, kot je bil vam poslan, tudi sprejet.

Tukaj imamo eno TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER TO JE NUJNA OBRAVNAVA TEME, KI SMO JO V NOVI SLOVENIJI, KI SMO TO SEJO ZAHTEVALI, NASLOVILI, NEENAKA OBRAVNAVA VSEH UPORABNIKOV DRŽAVNIH ZEMLJIŠČ.

Torej, Poslanska skupina Krščanskih demokratov je 9. 12. zahtevala sklic te nujne seje. Iz razlogov, da so bili med prazniki, pač je nismo mogli obravnavati oziroma sklicati v skladu s poslovnikom, to je v 14 dneh, vendar smo se predlagatelji s tem seveda sklicali(?). K tej točki sem povabila gospo ministrico, gospo Ireno Tušar, direktorico sklada, seveda tudi doktor Jožeta Podgorška, ki je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice in tudi Branka Tomažiča, predsednika komisije Državnega sveta za kmetijstvo.

Zdaj bi na kratko najprej predstavila našo zahtevo, potem bom pa seveda dala besedo tako ministrici kot vsem, ki sem jih prebrala, da se do te problematike opredelijo.

Poslanska skupina Nove Slovenije je prosila, da bi naš odbor obravnaval in predvsem dobil odgovore oziroma da bi odbor sprejel sklepe, ki smo jih na koncu predlagali to tematiko, ki ji pravimo neenaka obravnava vseh uporabnikov kmetijskih zemljišč, seveda državnih. Najprej smo videli, da se nekaj dogaja iz poročanja medijev, potem so nas poklicali tudi posamezni zakupniki. Dejansko je sklad začel v lanskem letu, se zdaj reče, sistematično obravnavati vprašanja neupravičene uporabe državnih zemljišč, kmetijskih zemljišč. Torej, naj bi bilo neplačane odškodnine za več let. To naj bi bile poleg tega, da so tu kmetijska zemljišča, tudi stanovanjske hiše, počitniške hiše, celo parkirišča in tako naprej. In nam se je zdelo prav, da je sklad začel dejansko tudi ta postopek, da bi vsi, ki na kakršenkoli način uporabljajo državna zemljišča, tudi plačali odškodnino za uporabo. Vendar smo potem prebrali v medijih, da se je zaradi nekaterih zakupnikov, predvsem iz Primorske, sklad odločil, da prekine s to dejavnostjo, se pravi, s pošiljanjem obvestil, s sklepanjem pogodb in z izterjavo. Bilo je že precej denarja skladu nakazanega, tako smo razumeli in nam se je zdelo prav, da dobimo odgovor, zakaj se je to zgodilo, ker mislimo, da gre za nepravičen pristop. Kar pomeni, ali boste vsem, ki so že plačali, morali vrniti to kupnino, ali boste, če boste in ko boste začeli ponovno s to dejavnostjo, ker upam, da boste ali boste uparili cene oziroma odškodnino in dejansko nas zanima zakaj ste se v volilnem letu odločili, da dejansko, kot smo razumeli za prvo polletje dejansko s to aktivnostjo prenehate. Mi smo od zadaj predlagali tudi sklepe, iz katerih je razvidno, da želimo, da so prvič vsi zakupniki enako pošteno obravnavani, da ljudje državi plačajo to, kar so ji dolžni. da seveda tudi vaše poslovanje v zvezi s tem pregleda Računsko sodišče in seveda, da predvsem javnosti in zakupnikom sporočite svojo odločitev. Zato vas lepo prosim, gospa direktorica, da nam zdaj probate odgovoriti na ta vprašanja. Seveda pa prej sprašujem ministrico, če želi ona podati kakšne obrazložitve, sicer bi radi zelo konkretne odgovore. Sklepe imamo dvojne, da ne bom še enkrat ponavljala in ne bom nobenih čitala, imamo sklepe predlagatelja, imamo sklepe koalicije. Lahko boste, kdor bo želel o njih debatiral, jaz ne bom več, in potem bomo šli na glasovanje, če želimo končati do 13. Če pa se bo pokazalo, da je potrebno več razprave, bomo absolutno razpravljali, tako kot boste rekli, člani in članice tega odbora.

Ministrica, beseda je tvoja, potem pa še direktorica.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni še enkrat poslanke, poslanci ter ostali gostje, predsednik zbornice!

Jaz bom čisto na kratko, vezano na dogajanje v novembru, mesecu pa je bilo kar nekaj aktivnosti, tudi medijskih, predvsem, da glede na avtonomnost in odločitve vodstva in direktorice sklada in na kakšen način skrbno gospodari z državnim premoženjem. Ko se je ugotovilo, da so bile položnice posredovane, smo se takoj v kratkem dobili na sestanku in sklad je v bistvu podal obrazložitve, ki so bile tudi medijsko na novinarski konferenci, tako da jaz se tukaj ne bi več kot toliko zadrževala. Če se strinjate oziroma bo tudi sama direktorica obrazložila od kod koraki. Predvsem vsi smo se strinjamo in smo si na jasnem, da je zadeva v tistem 30 in več letnem zastoju. Se pravi, obstaja, da se ta del uporabnin, ne plačil zakupnih pogodb, ki se je pošiljalo za posamezne subjekte oziroma zakupnike je bila zapostavljena in zato se je sklad odločil po zakonskih podlagah, obvezah in strategiji, da to naredi. Menimo, da je absolutno primerno in gospodarno in tudi zgled države, da vse objekte, nepremičnine imamo primerno vpisane, če velja to splošno za vsakega posameznega državljana, kmeta, kmetijsko gospodarstvo, da to absolutno ne sme biti nobena izjema. Sklad je podal obrazložitve in kasneje je bilo tudi kar nekaj aktivnosti s strani tudi poslanske skupine, se pravi članov odbora in poslancev iz slovenske Istre smo prejeli tudi poslansko pobudo, vemo, da slovenska Istra je bila tudi nekoliko bolj na udaru glede na obseg in koncentracijo upravljanja skladovih zemljišč, ki je dejansko, jih je največ na tistem območju. In kasneje je sklad tudi na samem svetu po pogovorih, po pobudah, ki smo jih sprejeli, sprejel določene sklepe. Jaz bi morda samo sklepe povedala, ki so bili sprejeti v decembru oziroma jih prebrala. Prvi sklep Svet sklada se je seznanil s samim potekom zaračunavanja uporabnine za zemljišča pod objekti, se pravi, ga je vodstvo seznanilo. Svet sklada se je seznanil, da sklad do 1. 6. 2026 zamrzne izterjavo uporabnin. Svet sklada se je seznanil, da sklad v obdobju do 1. 6. proaktivno nagovarja uporabnike objektov k ureditvi pogodbenih razmerij. Svet sklada se je seznanil, da sklad v obdobju do 1. 6. 2026 ne zaračunava nobenih obresti, uporabnikom pa omogoči obročno plačevanje uporabnine tudi po tem datumu. In peti sklep, svet sklada zavezuje vodstvo sklada, da po 1. 6. 2026 pripravi celovito poročilo o stanju na ta presečni datum. Po tem datumu vodstvo sklada počaka na nove usmeritve samega sveta. Tako da jaz v tej fazi in ureditev samega področja, ki je kar nekaj časa nekje obstalo, politično nevšečno, morda tudi težko sprejeto kdaj v družbi, pa bi vseeno rada pohvalila proaktivnost tudi vseh poslank, poslancev, vodstva sklada in direktorice, predvsem za pokončno in pogumno držo, ker je bilo kar nekaj slabe volje ali pa konkretnih komentarjev. In da smo tudi v tej fazi še nekoliko izboljšali sodelovanje med ministrstvom in skladom. Oboji smo se strinjali, da je tudi to v preteklosti bilo pomanjkljivo, tudi strokovni sodelavci, ki so vrsto let na skladu in da je sedaj sodelovanje okrepljeno in si bomo prizadevali v prihodnje voditi vse dobre politike za Slovenke in Slovence. Hvala.

Najlepša hvala.

Zdaj bom dala besedo vam, direktorica, vmes moram samo še prečitati eno pooblastilo. Andreja Rajbenšu nadomešča Roberta Janeva.

Direktorica, beseda je vaša. Ob tem bi vas rada opozorila, da nas tudi seznanite, ali so ti sklepi oziroma ta problematika dejansko v pristojnosti Sveta, ker vidim, da se je Svet pravzaprav z vsem strinjal. Je to v skladu s pristojnostmi, kot sem rekla, sveta? Pristojnost, prva je seveda vaša, najbrž, da se o tem odločate, da nam to na kratko razložite. Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo.

Gre za področje, ki me je pravzaprav po prevzemu funkcije, dve leti pa pol nazaj, mogoče najbolj negativno presenetilo na samem skladu. Moram povedati, da pač izhajam iz državne revizijske inštitucije, kjer je za mano 22-letna kariera revizorke in pravzaprav to negativno presenečenje, s kakšno neznosno lahkostjo naši sodržavljani velikokrat posegajo na državna kmetijska zemljišča, ki so v prvi fazi v prvem planu pravzaprav namenjena za prehrano. Je bilo presenečenje pač toliko večje. Ne drži, da smo se tega zdaj lotili namenoma, v nekem predvolilnem obdobju, z namenom česarkoli na terenu spodbujati. Ampak gre za proces, ki je na skladu trajal zdaj že, pravzaprav od ustanovitve naprej. Ampak zdaj res z nekim dveletnim obdobjem smo zavzeto pridobivali podatke iz Gursa, iz vseh ostalih evidenc, pridobili smo tudi pravna stališča odvetniških hiš, da imamo za to pravno podlago, da te stvari lahko uredimo in smo se pač tega lotili oktobra meseca prejšnjega leta. Da bi zagotovili ravno enakopravnost med vsemi našimi zakupniki, smo vsem hkrati poslali obvestila. Plus izračune uporabnine za zemljišče pod objektom, ker govorimo o uporabi zemljišča pod objektom. S tem smo želeli res to enakopravno obravnavo vseh, poleg tega pa smo s tem želeli izenačiti obravnavo tistih zakupnikov, ki imajo tovrstno uporabo že do zdaj v zakupnih pogodbah urejeno in za to plačujejo tudi primerno odmero. Moramo pač vedeti, da je namen pridobivanje premoženjske koristi v tem, ker pač ljudje teh zadev niso pogodbeno urejali in moram pač na žalost povedati, da tudi inšpekcijski postopki, ki smo se jih lotevali prijave, velikokrat pač zaradi obsega te same materije ne dosežejo svojih ciljev in zato pač smo s tem načinom, da želimo objekte pravno gledano vnesti v pogodbe, se do njih opredeliti, urediti zadeve in da je to ključni moment te celotne zadeve.

Zdaj na začetku je bilo dostikrat tudi vprašano, ali imamo pravno podlago, kot sem rekla, imamo tudi tukaj pravna stališča, imamo, tukaj je 198. člen obligacijskega zakonika, ki nam celo bi omogočal, da bi za pet let nazaj poračunali uporabo tega. Mi smo se v skladu s cenikom sklada odločili za poračun za tri leta nazaj in tako smo pač oktobra poslali te izračune 2 tisoč 221 uporabnikom za zemljišča pod 3 tisoč 325 za te objekte. Zdaj, kaj še je tukaj potrebno res izrecno povedati. Na obali gre za…

/ izključen mikrofon/ …to ne vem, da ste se odločili, ker to je bistvo našega, zakaj ste ustavili, …

Nismo ustavili. Ja, ja, ja. Mi smo že pravzaprav takoj po samem začetku pošiljanja teh izračunov in temeljitega tudi spremnega dopisa, kjer smo vse prejemnike obvestili česa se lotevamo in kaj si želimo, se pravi, želimo si objekte vnesti v pogodbe, urediti zadevo smo zelo hitro ugotovili, da v bistvu gre za takšen obseg materije, da je prav, da vsem, da našim sodelavcem, kakor tudi ljudem, ki tovrstne objekte imajo na kmetijskih zemljiščih damo čas, da zadeve uredijo. Mi zadeve nismo ustavili. Mi smo samo dali čas, da se zadeve uredijo do junija tega leta, se nam je zdelo primerno obdobje in tudi primeren čas, da lahko se te stvari na terenu pač vnesejo v pogodbe in da te zadeve se evidentirajo. Res ne gre za prekinitev, mi si bomo tudi v nadaljnje prizadevali, da se te zadeve uredijo. Mi ves čas, tudi še v teh dneh dodatno sprejemamo dodatna navodila tudi za naše sodelavce na terenu, se usklajujemo, ker seveda moramo pa zagotoviti enakopravno obravnavo vseh naših zakupnikov po vsej Sloveniji. Tukaj zdaj mogoče na obali je res ena taka specifična zadeva, ker je še bolj izrazito, ker je tukaj je značilen visok delež zemljišč v lasti države zaradi zgodovinskih posledic in šibke denacionalizacije. Pomemben razlog pa je seveda tudi sama lokacija, ker vemo, da pri skladu je največje povpraševanje po zemljiščih še mogoče ravno tam, kjer je pogled na morje. V zvezi s tem smo se udeležili tudi sestanka na območni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Kopru in tudi s predstavniki vseh štirih obalnih občin, kjer smo pojasnili stališča sklada in predstavili tudi nadaljnje korake, kako bomo zadevo reševali in pravzaprav moram povedati, da je odziv bil zelo dober. Hkrati ugotavljamo, da vseeno naši sodržavljani imajo željo zadeve urediti, kajti odziv je bil že do zdaj zelo velik. Veliko je bilo že plačanih tudi zakupnin, po drugi strani pa je veliko tudi tistih, ki prihajajo na sklad, zadeve urejajo, pač podpisujejo pogodbe. In s tem jaz ocenjujem, da je pravzaprav poteza bila zelo dobro izpeljana, in da bo do konca tega leta pač več znanih podatkov. Zdaj, ker imamo ta presečni dan 1. junij, smo tudi se dogovorili. Da bomo po tem presečnem datumu na skladu pripravili analizo, bomo pogledali, kaj se je v tem obdobju dogajalo na terenu, koliko je še teh objektov, ki so brez ustreznih pravnih podlag. Zavedati pa se je pač treba, da tam, kjer bomo ugotovili, da ti objekti niso v skladu s prostorskimi akti občine, pač tam ne morejo stati in bomo se morali do takih objektov pač temeljito in strogo tudi odzivati in mogoče tudi pač zahtevati odstranitev takšnih nedovoljenih gradenj, to bodo seveda ne ljube neke poteze, ampak vseeno delujemo, gospodarimo z državno kmetijsko zemljo in tako kot sem že na začetku rekla, prvi cilj je, da se na tej zemlji prideluje hrana.

Poleg tega bi rada izpostavila tudi, da je Komisija Državnega sveta za kmetijstvo na svoji seji po opravljeni razpravi sprejela sklep, kjer nas je tudi podprla, pohvalila in da pravzaprav so ugotovili, da si prizadevamo k urejenosti samega področja. Na hitro.

Najlepša hvala.

Da ne bo pomote, tudi namen tega sklica te seje je, da se vas podpre v vaših prizadevanjih, istočasno pa, da se vas opomni in prosi, da ste do vseh zakupnikov enaki in da oni pod enakimi pogoji to zemljo dobijo.

Drugače pa tudi moje osebno bi rekla, zahvala, bilo je čas to urediti, skrajni čas in tudi vas razumem, da ste pri tem naleteli na marsikakšno oviro in zato pač moja podpora, zato so tudi takšni sklepi, da vas pri tem podpremo, da so vsi, ki so zainteresirani samo enakomerno, enakopravno obravnavani.

Toliko iz moje strani, jaz sem povedala vse kot predlagatelj in ne bom več razlagala, ker mislim, da se vsi razumemo. Zdaj pa sprašujem, če še? Gospod predsednik Kmetijske zbornice je že prej rekel, da kot razumem, podpira ta prizadevanja, saj je vendarle tudi on eden od varuhov tudi kmetijske zemlje, čeprav je bil v resnici prvi varuh odnosov v prehranski verigi.

Tamara se je prva javila, če še kdo drugi želi, na kar da znak. Izvolita.

Ja, hvala lepa, Vida, hvala za besedo, hvala tudi direktorici sklada, pa še prej ministrici za pojasnila.

Seveda jaz prihajam iz tistega dela Slovenije, kjer imamo kmetijska zemljišča z najlepšim razgledom na slovensko morje, vinograde, stara mestna jedra in seveda tudi s tistega konca, kjer se je veliko število kmetov obrnilo na nas poslance, torej na Roberta Janeva pa na mene, ker prihajamo seveda iz tega konca, ker so bili seveda presenečeni. Kot je verjetno, kot bi bil vsak izmed nas, ko se nekaj začne urejati po 30. letih, in če nekaj 30 let nisi plačeval in te ni noben opozoril, da bi moral nekaj urediti in da bo to tudi nosilo neko ceno, si normalno presenečen. Tako da takoj, ko so prišli ti pozivi, ko so se tudi na nas obrnili posamezni kmetje, smo tudi več poslancev Svobode, poleg Robija in mene še nekateri drugi, smo dali poslansko pobudo ministrici, da vseeno pristopi, prisluhne tem kmetom in da jim na nek način pridemo naproti. Tudi jaz moram povedati, da jaz nisem dobila občutka, ko sem se pogovarjala z istrskimi kmeti, da si ne želijo urediti pravnih razmerij. Tudi oni bi si želeli, zato bi jaz samo to povedala, da pozdravljam hiter odziv tako ministrice Mateje Čalušić kot direktorice sklada. Pozdravljam, da ste organizirali ta sestanek in da ste na nek način tudi s temi cilji, ki jih je že kolegica videla, izpostavila, vseeno pristopili nekoliko človeško do teh ljudi, ki so kar naenkrat dobili tudi položnice z visokimi zneski, in da smo se tudi kot država tukaj malo te človečnosti v ta uradni postopek dali tako da jaz verjamem, da bo, da bomo to na koncu uredili in da bodo tudi istrski kmet na koncu se počutili v redu, ker bodo imeli urejene papirje.

Zakaj smo se pa mi odzvali? Predvsem zaradi tega, ker tako kot smo tudi v medijih brali in so nas na to tudi istrski kmetje opozorili, je bilo več kot 500 pritožb, kar pomeni, da mogoče nekaj pa je bilo narobe v tem sistemu. In se nam je zdelo pomembno, da se to razčisti, preden se začne z nekimi izterjavami, zato pot, ki ste jo ubrali, jo pozdravljam in mi poslanci bomo zagotovo še naprej spremljali in se res zahvaljujem obema, da ste ubrali tak pristop in da ste tudi zelo hitro reagirali. To ne vidiš prav velikokrat v tem državnem sistemu. Hvala.

Najlepša hvala.

Saj jaz tudi z veseljem ugotavljam, da so naši cilji tokrat in pozicije in opozicije enaki, da jih ne ponavljam in sem res zelo vesela, tudi vidim vaše sklepe. Dejansko si vsi želimo, da se ta stvar uredi. In še drugo, če rečem, najbrž v imenu celega odbora podpiramo vodstvo sklada, da dejansko to, ko bo mogoče, vso zgodbo v skladu z zakonodajo, s predpisi tudi pripelje do konca, kar ne bo lahko, tudi to vemo. Tako da ja, vesela sem, da vsi enako razmišljamo. Zato sprašujem, če bi še kdo od poslancev se pridružil temu razmišljanju? Vidim, da…

Ja, seveda, seveda. Gospod Jožef Horvat.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Vsem še enkrat prav lep pozdrav. Jaz sem zadovoljen, da je tu kar nekaj poslancev tako iz opozicije kot koalicije, ki imamo isti cilj. Naš cilj je ta, torej cilj Poslanske skupine Nove Slovenije, kot ga je predstavila predsednica odbora, ki je dobronameren, je v smeri podpore skladu. Podpiram seveda tudi pisno poslansko pobudo kolegic in kolegov iz Poslanske skupine Gibanja Svoboda 11. novembra, poslovniški rok pa se je iztekel. To pa poslanci moramo tudi paziti, 30 dni je poslovniški rok za odgovor Vlade, ministra, ministrice. Zdaj je od tega praktično že dva meseca in še odgovora ni. Ravno sem brskal po spletnem portalu Državnega zbora, odgovora še ni. Bilo bi nam veliko lažje, če bi ta odgovor zdaj imeli na tej seji, ampak kakorkoli že, jaz bom seveda podprl naše sklepe, so dobronamerni, še enkrat podčrtujem in ne razumem, da bi kdo glasoval proti tem sklepom. Hvala lepa.