Spoštovane kolegice poslanke in poslanci, ostali vabljeni na današnji seji odbora, en lep pozdrav.

Začenjamo 21. sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne moreta udeležiti Felice Ziza in kolegica Iva Dimic. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: Andreja Rajbenšu, ki nadomešča magistra Dejana Premika, Jurij Lep, ki nadomešča Roberta Janeva in Lucija Tacer Perlin, ki nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik točke z dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI, DRUGA OBRAVNAVA, KI GA JE V OBRAVNAVO V DRŽAVNI ZBOR POSREDOVALA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno četrtka, 8. januarja 2026. Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Slovenskega homeopatskega društva, pripombe doktor Sebastjana Perka, pripombe Zdravniške zbornice Slovenije, amandmaje poslanskih skupin Svoboda, Levica in SD in podrobnejša formalna pojasnila Ministrstva za zdravje v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe na predlog zakona.

K 1. točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. V roku, ki ga določa poslovnik, so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije k večjim členom, danes ste prejeli tudi spremembe amandmajev koalicije k nekaterim členom in tudi predloge amandmajev za amandmaje odbora. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje najprej o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

Potem pa dajem kar besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, Denisu Kordež, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, vsi vabljeni!

Torej, ključni cilj predloga novele Zakona o zdravniški službi je poleg uvedbe torej spodbude za izbiro specializacije iz urgentne medicine, in sicer pravzaprav na način, da se zagotovi možnost prehoda na specializacijo iz družinske medicine brez nižanja plače na specializantsko raven v času opravljanja te druge specializacije. Namreč specialistom urgentne medicine, ki bi po najmanj 15 letih napornega in stresnega dela na področju urgentne medicine želeli opravljati specializacijo iz družinske medicine, se s tem ukrepom omogoča, da bodo v času opravljanja te druge specializacije prejemali plačo specialista. Namen tega ukrepa je, seveda hkrati povečati zanimanje za specializacijo iz urgentne medicine in pa hkrati pridobivati tudi dobro usposobljene specialiste v družinsko medicino.

Dalje je cilj predloga novele zakona uvedba možnosti izvedbe dodatnega razpisa specializacij zdravnikov po veljavni uredbi se razpišeta dva razpisa specializacij letno, in če bi se na enem izmed njih na določeno specializacijo, za katero sicer praviloma ni velikega zanimanja, kot je na primer ravno ena izmed njih je specializacija iz urgentne medicine, pa da bi se na tem razpisu vseeno prijavilo več zdravnikov, kot je razpisanih mest, bi lahko takoj po zaključku tega razpisa torej objavili nov dodaten razpis za to specializacijo. Seveda ta ukrep je predvsem namenjen temu, da če se po domače izrazim, polovimo res vse tiste, ki imajo interes za določeno specializacijo, še posebej je to pomembno v kolikor gre za eno izmed tako imenovanih bolj deficitarnih specializacij oziroma tistih, kjer so potrebe izredno velike, pa zanimanje mogoče temu ne sledi. Na ta način bo seveda zagotovljeno tudi ustrezno upoštevanje dejanskega stanja in pa tudi potreb javne zdravstvene službe.

Poleg tega želimo s predlogom novele urediti pristojnost za sprejemanje nekaterih, celo tudi najpomembnejših podzakonskih aktov, in sicer se pristojnost v tem primeru prenaša iz Zdravniške zbornice Slovenije na Ministrstvo za zdravje, in pa sprejetje večine podzakonskih aktov, ki jih določa Zakon o zdravniški službi je namreč sedaj v celoti v pristojnosti zbornice, ki jih sprejema v soglasju z ministrom. Pri tem pa na določenih točkah prihaja do določenih zamikov pri sprejemanju težav v usklajevanju in pa do umanjkanja določenih podzakonskih aktov in s prenosom pristojnosti na ministrstvo seveda se na ta način rešujejo te težave in se zagotavlja pravočasno sprejemanje podzakonskih aktov. Menimo, da je pomembno, da zbornica obdrži osrednjo vlogo stroke pri oblikovanju izrazito strokovnih vsebin, to je nujno in pomembno, ministrstvo pa mora imeti jasno pristojnost in odgovornost za končno odločitev.

S predlogom novele zakona se natančneje opredeli pristojnost zdravnika z osnovno licenco. Ukrepi so namenjeni krepitvi mreže javne zdravstvene službe. Na primer, specializant, ki bo izbran na nacionalnem razpisu, se je dolžan zaposliti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe v času opravljanja te specializacije in ne pri zasebnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Natančneje so določeni tudi razlogi za prekinitev specializacije, in sicer se lahko specializacija prekine tudi na predlog specializanta in če specializantu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, pri katerem opravlja specializacijo na podlagi razpisa za določenega izvajalca in hkrati se v povezavi s tem dodatno uredi obveznost vračanja sredstev za specializacijo. Predlog ureja področje odvzemov oziroma omejitve licenc in sicer razširi razloge za odvzem licence. Doda se možnost odvzema licence tudi v primeru izrazito zavržnih in nedopustnih ravnanj zdravnikov, izvršenih pri opravljanju zdravniškega poklica, ki jih ni mogoče umestiti v okvir večje strokovne pomanjkljivosti oziroma napake pri delu.

V okviru mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora predlagatelj ocenjuje, da so v okviru vloženih amandmajev upoštevane pripombe v največji možni meri, sicer pa je podano tudi pisno pojasnilo Ministrstva za zdravje in sicer predlagatelj pojasnjuje, da glede bolj jasne definicije zdravnika z osnovno licenco med veljavno obrazložitvijo in predlagano v noveli ni vsebinske razlike. V noveli je torej samo bolj jasno oziroma nedvoumno zapisana pristojnost, ki pa je usklajena s stroko. Pri določitvi stroškov preizkusa znanja slovenskega strokovnega jezika pojasnjujemo, da kljub temu, da Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ureja javna pooblastila zbornic, ne ureja vprašanja stroškov storitev zbornic v praksi, navedeno urejajo podzakonski akti. Ker podzakonski akt, ki ureja preizkus znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike, sprejme zbornica in ne ministrstvo pa vanj ni vključena enaka dikcija kot v nekatere druge pravilnike. Zato urejamo vprašanje na zakonski ravni.

Pri 6. členu, s katerim se uvaja možnost izrednega razpisa specializacij glede razmerja do besedila 11. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu pojasnjujemo, da ministrstvo v zadnjih letih zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine razpiše veliko število mest, ki kljub večjemu zanimanju mladih zdravnikov za to specializacijo na nobenem razpisu niso bila v celoti zasedena, vsekakor pa bo ministrstvo tudi v letošnjem letu poskrbelo za razpis ustreznega števila mest za to specializacijo, kar bo zagotovilo, da izredni razpis mest za konkretno specializacijo ne bo potreben.

Na opozorilo Zakonodajno-pravne službe, da zakonske ureditve glede vračanja sredstev za specializacije predpisujejo različno dolga obdobja, pa pojasnjujemo, da je za stroške specializacij že zdaj zahtevana zaposlitev za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije in je enaka za vse specializacije. Za razliko od stroškov spodbud za izbiro specializacije, za katere je pa predpisana zaposlitev za dvakratno obdobje prejemanja dodatka, saj gre za dodatna sredstva, ki jih prejme posamezen specializant. S predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o zdravniški službi natančneje opredelimo pravice in obveznosti zdravnikov, s čimer bomo prispevali k sodobnejšemu, učinkovitejšemu in pa tudi preglednejšemu zdravstvenemu sistemu. in s tem tudi zagotovili boljšo oskrbo pacientov. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, Barbari Gerečnik, izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi nalogami preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje, v katerem so podane pripombe z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. Ustavnopravne pripombe se nanašajo zlasti na skladnost nekaterih rešitev v predlogu zakona z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. S tega vidika je izpostavljen na primer 6. člen predloga zakona, ki v zvezi z razpisom specializacij poleg nacionalnega razpisa in razpisa za izvajalca uvaja še izredni razpis specializacij. Opozorjeno je, da Zakon o dodatnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu, ki določa dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, omogoča pridobitev tega dodatka le specializantom, ki jim bo v letu 2026 specializacija odobrena na podlagi nacionalnega razpisa ali razpisa za izvajalca, ne pa tudi tistim, ki jim bo specializacija iz družinske medicine v letu 2026 odobrena na podlagi izrednega razpisa. Slednji bi tako lahko bili obravnavani neenako. S pravno sistemskega vidika je v mnenju zlasti glede rešitev, s katerimi se naloge, ki jih Zdravniška zbornica Slovenije izvaja na podlagi javnega pooblastila, prenašajo na ministrstvo, opozorjeno na neskladnost predlaganih rešitev z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, ki opredeljuje naloge, ki jih zbornica ali strokovno združenje opravlja kot javno pooblastilo, pri nekaterih od teh rešitev pa bi bilo treba preveriti tudi skladno z veljavnim 71. členom zakona o zdravniški službi. Z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in njihovimi spremembami, ter predlogi amandmajev za amandmaje odbora izpostavljeni pomisleki niso bili odpravljeni, v celoti pa jih ne odpravljajo niti dodatna pojasnila, prejeta s strani Ministrstva za zdravje, ki jih je predstavil tudi državni sekretar zdaj, se pa s temi amandmaji besedilo predloga zakona nomotehnično popravlja in v določenem delu tudi vsebinsko izboljšuje. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Državnega sveta, Moniki Ažman, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Članice in člani odbora, predstavniki Vlade, vsi prisotni, dober dan tudi v mojem imenu. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 62. seji, 6. januarja in se seznanila z vsebino predloga zakona ter tudi s stališčem Zdravniške zbornice. Slednja nekatere rešitve v predlogu zakona podpira, absolutno pa nasprotuje rešitvam, ki se nanašajo na odvzem javnih pooblastil za sprejem splošnih aktov, ki so ji trenutno podeljene v skladu z veljavnim Zakonom o zdravniški službi.

Čeprav sem razumela, da so že podani nekateri amandmaji, ampak v času našega zasedanja je bilo stališče takšno. Glede na to, da je bila zbornica vabljena na današnjo sejo, bodo verjetno v razpravi še kaj pokomentirali in dodali njihove pomisleke, v okviru komisije pa smo glede prej omenjenega prenosa pristojnosti poudarili pomembno vlogo regulatornega organa pri zagotavljanju enotnega načina urejanja posameznih področij zdravstvenega varstva in vsebin, vezanih na poklicne skupine, ki delujejo znotraj zdravstva.

Slednje še zlasti velja v primeru reguliranih poklicev v zdravstvu, za katere je bilo po oceni komisije smiselno način sprejemanja splošnih oziroma podzakonskih aktov poenotiti, pri tem pa v njihovo pripravo aktivno vključiti stroko s posameznega področja. V razpravi smo člani komisije podprli tiste rešitve iz predloga zakona, ki so namenjene zagotovitvi večje fleksibilnosti sistema zdravstvenega varstva, na primer možnost prehoda na opravljanje specializacije iz družinske medicine za specialiste urgentne medicine. Ocenili smo, da bi se na tak način lahko učinkovito naslovilo izzive s katerimi se na trgu dela in pa z vidika potreb po zdravstveni oskrbi soočamo kot dolgoživa družba. Zdravniki bi namreč na tak način lahko s področja intenzivnejših aktivnosti prešli v manj stresno delovno okolje, a še vedno nadaljevali svojo poklicno pot.

Izpostavili smo tudi nujo po bolj inovativnih, fleksibilnejših oblikah, pristopih k urejanju pogojev za delo in karierni razvoj pri vseh poklicnih skupinah v zdravstvu. Predvsem kar se tiče mlajših generacij. Njihova pričakovanja, na primer glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, se namreč bistveno razlikujejo od generacij, ki že končujejo svojo poklicno pot. Podprli smo tudi vse napore za krepitev javnega zdravstvenega sistema. in predlagani ukrep iz 11. člena predloga zakona glede možnosti zaposlitve specializanta izbranega na nacionalnem razpisu zgolj pri pooblaščenih izvajalcih v okviru javne zdravstvene službe. Glede na to, da stroške izobraževanja zdravnikov vključno s specializacijo krije država, smo ta ukrep, katerega namen je v prvi vrsti pokriti potrebe javnega zdravstvenega varstva, ocenili kot primer. V zvezi s predlagano možnostjo dodatnega razpisa specializacij v primeru izkazanega dodatnega zanimanja mladih zdravnikov za posamezne specializacije tudi v obdobju med dvema rednima razpisoma specializacij pa smo ocenili, da bi se dodatne razpise moralo prioritetno oblikovati glede na potrebe zdravstvenega sistema, ne zgolj na želje podlagi želja posameznikov. Za konec še ključna informacija, da je komisija ob glasovanju o predlogu zakona soglasno izrekla podporo. Hvala.

Hvala lepa, sedaj dajem besedo predstavniku Zdravniške zbornice Slovenije Petru Renčelj, izvolite.

Hvala. Torej, Zdravniška zbornica je podala pisne pripombe na zakon, v njih je podprla nekatere rešitve, predvsem te, ki so vezane na vse spodbude za večjo izbiro specializacij iz urgentne medicine. Res pa smo poudarili tudi osrednjo potrebo po tem, da se strokovne vsebine še naprej pripravljajo v okviru strokovnih organizacij. Tu govorimo o specializacijah, pravilnikih, ki urejajo posebna znanja in pravilnikih, ki urejajo licence, torej prvotno besedilo je predvidevalo prenos pristojnosti za sprejem teh splošnih aktov iz zdravniške zbornice na ministrstvo. Temu je nekako nasprotovala tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. Kot danes že povedano, so v amandmajih, ki so pripravljeni ta vprašanja naslovljena. Zdaj menimo, da je rešitev, ki je predlagana v amandmajih, bistveno bolj uravnotežena kot je bila prvotno predlagana. Predvideva, da ministrstvo sprejema te pravilnike, vendar na predlog zbornice ko gre za strokovne vsebine, kot so specializacije in oblikovanje vsebin s področja posebnih znanj, je predvideno, kot do sedaj, sodelovanje Zdravniške zbornice in Slovenskega zdravniškega društva. Tako da, v tem smislu ocenjujemo, da se z amandmaji vloga stroke pri oblikovanju teh strokovnih vsebin na nek način obdrži, ko bi prišlo do kakšnih odstopanj v stališču ministrstva, kaj je potrebno urediti in s stališčem stroke, pa potem po zakonu nastopi posebno pooblastilo ministrstva po katerem lahko določeno vsebino ministrstvo uredi samo. V tem primeru pač ministrstvo prevzame tudi odgovornost za vsebino teh rešitev. Tako da na tej podlagi zbornica ocenjuje, da predstavljajo ti amandmaji, ki so predlagani, neko sorazmerno in razumno ureditev in korak naprej od prvotnega predloga, zato te amandmaje podpiramo. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Končali smo s predstavitvijo mnenj na podlagi na predlog zakona s strani predlagatelja in vabljenih.

In sedaj prehajamo na razpravo o posameznih amandmajih in členih in dajem besedo članom odbora. Želi kdo razpravljati? Če ne želi nihče razpravljati bi samo jaz na kratko povedala naslednje, da smo malček pred začetkom seje tudi dobili pisno mnenje Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. V njihovem dopisu, kolikor sem zdaj uspela med sejo pregledati, so tudi izrazili podporo zakonu in izpostavili tiste rešitve, ki jih je že državni sekretar, pa tudi tako Zdravniška zbornica kot Državni svet izpostavil, torej v smeri fleksibilnosti, specializacij, krepitve javne mreže, tako da tudi oni to pozdravljajo.

Jaz zdaj ukrepe ne bom naštevala, ker ste jih vsi ponavljali, v svobodi pozdravljamo te ukrepe in v bistvu smo tudi zadovoljni, da se je uskladilo amandmaje, da v bistvu tudi na strani stroke je nekako soglasje in podpora predlaganim rešitvam.

Tako da zdaj, če ni več razpravljavcev zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmajih.

Naj ob tem povem še eno opravičilo, da bo z današnje seje odsoten tudi kolega Zvonko Černač.

In prehajamo zdaj na glasovanje glasu. Danes ne bo šlo tako hitro.

In sedaj dajem na glasovanje amandma koalicije k 3. členu, ki je bil tudi spremenjen z današnjimi vložitvami, z današnjimi spremembami in glasujemo o amandmaju k 3. členu, ki ga je vložila koalicija.

Glasujemo. Ugotavljam, da je od devetih navzočih, devet poslancev glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma k 3. členu sprejet.

Naj povem, da je o vseh amandmajih o katerih bomo glasovali, je vse vložila koalicija, tako da mogoče tega ne bom sproti ponavljala.

Torej dajem na glasovanje. Amandma k 4. členu, ki je bil tudi spremenjen z današnjimi spremembami in glasujemo o amandmaju k 4. členu.

Glasujemo. Od devet navzočih je bilo devet poslancev za, nihče je bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 6. členu, ki je bil tudi spremenjen in glasujemo o amandmaju k 6. členu.

Glasujemo. Od devet navzočih je devet poslancev glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet.

Dajem na glasovanje amandma k 7. členu in glasujemo. Ta amandma ni bil spremenjen.

Od devet navzočih je bilo devet poslancev za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma k 7. členu sprejet.

Na glasovanje dajem predlog za amandma za amandma odbora k 8. členu.

In glasujemo. Od devet navzočih je bilo devet poslancev za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma odbora k 8. členu sprejet.

Na glasovanje dajem predlog za amandma za amandma odbora k 9. členu.

Glasujemo. Od devet navzočih poslancev je bilo devet poslancev za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Tudi ta amandma je sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 11. členu zakona, tudi ta je bil danes spremenjen.

Glasujemo. Od devet navzočih poslancev je devet poslancev glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem predlog za amandma odbora k 13. členu zakona.

In glasujemo. Od devet navzočih poslancev je devet poslancev glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet. Na glasovanje dajem predlog za amandma odbora k 14. členu.

In glasujemo. Od devet navzočih je bilo devet poslancev za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 15. členu zakona, ta je bil tudi danes spremenjen.

In glasujemo. Od devet navzočih poslancev je bilo devet poslancev za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet.

Na glasovanje dajem predlog za amandma odbora k 16. členu in glasujemo o amandmaju odbora k 16. členu.

Od devet Navzočih je bilo devet poslancev za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Dajem na glasovanje amandma k 17. členu, ki je bil tudi danes spremenjen, prosim, glasujemo o amandmaju k 17. členu.

Ugotavljam, da je bilo devet poslancev za, nihče ni bil proti in ugotavljam, da je amandma k 17. členu sprejet.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

In odrejam 10 minut pavze, torej dobimo se 15.40. Hvala.

Nadaljujemo s prekinjeno 21. sejo.

In nadaljujemo z glasovanjem o amandmajih in sicer z glasovanjem o amandmaju k predlogu amandmaja za amandma odbora k 22. členu in dajem na glasovanje amandma, predlog za amandma odbora k 22. členu.

Glasujemo. Od devet navzočih je bilo sedem poslancev za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj in dajem na glasovanje vse člene skupaj.

Glasujemo. Od devet navzočih je bilo devet poslancev za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.

Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila. Predlagam, da je poročevalka odbora Vera Granfol, podpredsednica odbora.

In s tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 21. sejo Odbora za zdravstvo.

Vsem želim lepo popoldne. Hvala.