Spoštovane kolegice in kolegi!

Nadaljujemo sejo, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE V BRUSLJU, 19. FEBRUAR LETOS.

Gradivo k tej točki smo preveri od Vlade 14. februarja na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije.

Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča.

Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 19. februarja 2019 v Bruslju.

Na dnevnem redu so naslednje teme: večletni finančni okvir 2021 do 2027, priprave na zasedanje Evropskega sveta 21. do 22. marca 2019, na poti k trajnostni Evropi do 2030, vrednote unije, Madžarska, obrazloženi predlog v skladu s členom 7/1 pogodbe o Evropski uniji, pravna država na Poljskem, obrazloženi predlog v skladu s členom 7/1 pogodbe o Evropski uniji.

Točka 1: večletni finančni okvir 2021 do 2027. Svet za splošne zadeve bo razpravljal o aktualnem stanju v pogajanjih o večletnem finančnem okvirju delovanja Evropske unije. Zaenkrat se države še ne pogajamo o številkah. Slovenija želi, da se dogovor o večletnem finančnem okviru doseže čim prej. Naše prednostne naloge ostanejo iste in so nespremenjene kot so: kohezijska politika in razvoj podeželja. Če do takrat Združeno kraljestvo ne bo sprejelo sporazuma o izstopu, je zelo verjetno, da bo velik del razprave namenjen Brexitu.

2. točka: priprava na zasedanje Evropskega sveta 21. in 22. marec 2019. Svet za splošne zadeve bo obravnaval obrazloženi osnutek dnevnega reda za zasedanje Evropskega sveta, ki bo 21. in 22. marca 2019 v Bruslju. V okviru 1. točke dnevnega reda bo Evropski svet obravnaval prednostne naloge za evropski semester v letu 2019 ter predvidoma potrdil priporočila letošnje ekonomske politike za območje evra. Prav tako bo pregledal prihodnji razvoj enotnega trga kapitalske unije, industrijske politike ter evropske digitalne politike. Evropski voditelji bodo skladno s pariškim podnebnim sporazumom obravnavali in predvidoma tudi sprejeli politične usmeritve za pripravo dolgoročne strategije boja proti podnebnim spremembam. V okviru obravnave zunanjepolitičnih odnosov je predvidena priprava vrha EU Kitajska, ki bo 9. aprila letos. V luči siceršnjega mednarodnega dogajanja bo Evropski svet tako kot vedno, razpravljal tudi o najbolj aktualnih zunanjih političnih temah. Izmed ostalih vprašanj je v osnutku dnevnega reda predviden tudi pregled napredka v boju proti dezinformacijam ter zaščita demokratične integritete evropskih in nacionalnih volitev širom Evropske unije. V Slovenije se strinjamo z obravnavo napovedanih vsebin in na obrazloženi osnutek dnevnega reda nimamo pripomb. Podrobneje se bomo k vsebini vrnili marca, ko bo predložen osnutek sklepov za Evropski svet.

3. točka, k trajnostni Evropi do 2020-2030. Evropska komisija bo predstavila dokument za razpravo o tem kako oblikovati bolj trajnostno Evropo do leta 2020-2030, ki ga je predložila nedavno. Širša razprava na zasedanju ni predvidena, bomo pa člani splošnega GAC, o tem neformalno izmenjali mnenja na kosilu. Dokument vsebuje dobro analizo stanja o EU glede dosedanja ciljev trajnostnega razvoja, izpostavlja njene konkurenčne prednosti, vsebuje pa tudi pregled izzivov, ki čakajo Evropsko unijo. Republika Slovenija pozdravlja objavo dokumenta za razmislek o bolj tajnosti Evropi do leta 2020-2030, saj je tako kot vse članice EU s sprejetjem Agence 2020-2030 Združenih narodov zavezala k doseganju ciljev trajnostnega razvoj.

4. točka, vrednote unije Madžarska, obrazloženi predlog v skladu s členom 7/1 pogodbe o Evropski uniji.

5. točka, pravna državna a Poljskem obrazloženi predlog v skladu s členom 7/1, pogodbe o Evropski uniji.

Točki o pregledu stanja zadev na področju vladavine prava na Madžarskem in na Poljskem sta bili naknadno dodani na dnevni red zasedanja in sicer na predlog ene države članice s podporo šestnajst enako mislečih držav. V obeh primerih bodo ministri pregledali stanje na tem področju. Pričakuje se tudi, da bo predsedstvo obvestilo svet o svojih načrtih glede nadaljnje obravnave te problematike na prihodnjih zasedanjih sveta. pričakujemo, da bo Evropska komisija še pred zasedanjem pripravila pisni odziv na povzetek izvajanja priporočenih ukrepov, ki ga je nedavno posredovala Poljska. Splošna ocena ostaja, da so nekateri pozitivni premiki sicer zaznani, vendar večina priporočil ostaja neuresničenih. Slovenija vse skozi podpira dejavnosti komisije za zagotovitev spoštovanja pravne države. skupna odgovornost inštitucij Evropske unije in držav članic je zagotoviti skladno s tem načelom. 7. člen pogodbe o Evropski uniji je ključnega pomena pri zagotavljanju spoštovanja vrednot, ki izhajajo iz 2. člena te pogodbe.

Glede Madžarske Slovenija opozarja, da se je treba zavedati, da bo le premišljeno voden postopek s strani Sveta zagotovil, da 7. člen pogodbe o Evropski uniji še naprej ostane ključni in verodostojni vzvod za zagotavljanje spoštovanja vrednot, ki povezuje države članice Evropske unije.

Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa.

Hvala lepa državnemu sekretarju.

Odpiram razpravo na to točko dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Imamo enega prijavljenega.

Izvolite, gospod Šircelj, imate besedo.

Hvala lepa.

Samo eno vprašanje bi imel za državnega sekretarja. In sicer, omenili ste, da se razširja dnevni red z dvema točkama dnevnega reda, to je poljska pa madžarska, da je ena država predlagateljica in šestnajst držav, daje dejansko podporo, to širitev. Zanima me ali je Slovenija predlagateljica in ali je Slovenija med temi šestnajstimi državami?

Hvala lepa.

Še morda kakšen poslanec? Ako ne, izvolite, državni sekretar, imate besedo.

Hvala lepa. Hvala lepa za vprašanje.

Samo da odgovorim. Slovenija ni predlagala, predlagala jo je Švedska. Mi pa smo v skupini držav isto mislečih glede vladavine prava v Evropski uniji kot bistvenega temelja vrednote Evropske unije.

Hvala lepa. Še kakšen prijavljen poslanec? Ugotavljam, da nihče.

S tem zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 19. februarja letos in jih podprl. Glasujemo samo člani z glasovalnimi napravami od 1 do 20. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zahvaljujem se udeležencem na današnji seji.

In s tem končujem 2. točko dnevnega reda in 31. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Besedo dajem podpredsednici Odbora za zunanjo politiko gospe Moniki Gregorčič.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani! Ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo 19. februarja 2019 v Bruslju.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Sejo Odbora za zunanjo politiko prekinjam za 5 minut in nadaljujemo ob 13.30 uri.

Hvala lepa.

Spoštovani.

Nadaljujemo 16. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019-JUNIJ 2020.

V Državnem zboru danes že 13. obravnavamo predlog deklaracije, kot to predvidevata Zakon o sodelovanju med Vlado in Državnim zborom v zadevah Evropske unije in Poslovnik Državnega zbora. Do sedaj je že bila opravljena obravnava na matičnih delovnih telesih, danes pa poteka obravnava še na našem odboru, ki je pristojno delovno telo v zadevah zunanje in varnostne politike, za druga področja je namreč pristojen Odbor za zadeve Evropske unije. V skladu s 154.g členom poslovnika bo tako Odbor za zunanjo politiko kot pristojno delovno telo opravil obravnavo predloga deklaracije za področje zunanje in varnostne politike, torej poglavja zunanje zadeve in obramba.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora z dne 20. december 2018. Prejeli pa ste tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki predlog deklaracije podpira. K poglavju zunanje zadeve in obramba smo prejeli tudi naslednja amandmaja: amandma poslanca dr. Mateja Tašnerja Vatovca z dne 14. februarja 2019 in predlog za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, ki ste ga prejeli danes na klop.

Besedo dajem gospodu mag. Dobranu Božiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve. Prosim, da nam predstavite predlog deklaracije s poudarkom na zadevah iz pristojnosti Odbora za zunanjo politiko.

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana gospa predsedujoča. Spoštovane gospe poslanke in poslanci.

Predlog deklaracije, ki ga je Vlada pripravila 12. zapored, odkar je Slovenija članica unije, je danes pred nami. V njem so predstavljeni dosjeji, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v inštitucijah in organih EU, predvsem v Svetu, in usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali v procesu odločanja na ravni EU. Pomemben cilj tega dokumenta je tudi okvirna seznanitev slovenske javnosti z aktualnimi vprašanji v Evropski uniji. Predlog upošteva delovni program komisije za leto 2019 in 18-mesečni program tria predsedujočih držav Sveta Evropske unije, Romunije, Finske, Hrvaške, pa tudi rimsko izjavo voditeljev držav članic in inštitucij Evropske unije. V tokratnem predlogu deklaracije smo posebej izpostavili naslednja prednostna področja: evropske volitve 2019 in institucionalne spremembe, razpravo o prihodnosti Evropske unije in posvetovanje z državljani, izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, priprava večletnega finančnega okvira po letu 2020, priprave na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije 2021, varnost Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje, socialna razsežnost prihodnje Evropske unije in krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču.

Naj najprej na kratko izpostavim samo nekaj splošnih poudarkov iz aktualnega dogajanja v uniji. Evropska unija je letos pred velikimi spremembami. Volitve maja 2019 bodo prinesle drugačna politična razmerja v Evropskem parlamentu. Imenovani bodo novi voditelji inštitucij Evropske unije. Izteka se 5-letni institucionalni in zakonodajni cikel, z njim pa tudi usmeritve iz sedanje strateške agende. Pričakujemo novo strateško agendo Evropske unije, v kateri naj bi voditelji držav članic razpravljali na neformalnem vrhu 9. maja 2019, potrjena pa bo na rednem zasedanju Evropskega sveta junija letos. Poudariti želim velik pomen časa pred volitvami, ko si moramo v sodelovanju s predstavništvom inštitucij Evropske unije v Sloveniji intenzivno prizadevati za dvig volilne udeležbe. Temu so bila v zadnjih letih med drugim posvečena tudi naša prizadevanja za izboljšanje komunikacije s slovenskimi državljani in vključitev javnosti v posvetovanje o prihodnosti Evropske unije. Vlada bo nadaljevala s posvetovanji z državljani tudi v tem letu, pred evropskimi volitvami in po njih. Slovenija se bo še naprej zavzemala za trdno, tesno, povezano in enotno Evropsko unijo, ki se bo sposobna učinkovito soočati s prihodnimi izzivi. V našem interesu so spoštovanje enakosti in solidarnosti držav članic kot 2 ključnih načel evropskega integracijskega procesa ter jasna pravila igre, ki morajo veljati za vse enako. Ena od najpomembnejših horizontalnih nalog v naslednjem obdobju bodo gotovo pogajanja o večletnem finančnem okviru Evropske unije po letu 2020. Komisija je predlagala ambiciozen obseg večletnega finančnega okvira, ki je realno primerljiv s sedanjim. Tako bo možno dodatno financirati ključne nove prioritete, kot so migracije, digitalizacija, varnost in obramba, ter hkrati ohraniti razumen obseg sredstev za 2 pomembni politiki proračuna Evropske unije, kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko.

Naj se dotaknem še druge teme, ki že nekaj let zaposluje države članice in inštitucije Evropske unije, izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Kakor se kaže v zadnjih dogajanjih, negotova politična situacija v Združenem kraljestvu povečuje možnost za neurejen izstop. Za Evropsko unijo je dogovorjeni izstopni sporazum edina in najboljša rešitev, ki po eni strani omogoča urejen in nadzorovan izstop Združenega kraljestva iz evropske povezave, po drugi strani pa na ustrezen način spoštuje pravo Evropske unije in varuje pravice njenih držav članic. Pogoj za ureditev prihodnih odnosov je sprejem sporazuma o izstopu. Na britanski strani je največja težava za sprejem sporazuma vprašanje irske meje, o katerem pa se Evropska unija ne želi ponovno pogajati. Glede na čedalje večje možnosti izstopa brez dogovora Evropska komisija in države članice nadaljujemo s pripravami za vse morebitne izide.

Ker pa naj bi se na Odboru za zunanjo politiko posvetili predvsem področju zunanjih zadev, bom v nadaljevanju povedal nekaj več o tem poglavju iz predloga deklaracije. Kot veste, je težko natančneje predvideti dogajanje v mednarodni skupnosti za leto in pol vnaprej. Toda kljub temu so nekatere načelne usmeritve za delovanje in sooblikovanje politike Evropske unije na področju zunanjih zadev, kadar smo jih zapisali v deklaracijo, jasne. Slovenija se bo tudi v prihodnjem obdobju zavzemala za EU z močno in enotno skupno zunanjo politiko in s tem tudi varnostno politiko in za Evropsko unijo, ki bo sledila svojim načelom in vrednotam. Dejstvo je, da posamezne države članice ne morejo same reševati varnostnih izzivov težko predvidljivega mednarodnega okolja. Podobno velja tudi za širšo mednarodno skupnost, ki se žal sooča s trendom odmikanja od multilaterizma. Ob mnogih prepletenih svetovnih izzivih in hkratnem zaznavanju geopolitičnih trenj in merjenj moči med velesilami ocenjujemo, da potrebujemo več multilateralizma in ne manj. Slovenija se bo zavzemala za mir, varnost in politično stabilnost tako v neposrednem in širšem sosedstvu Evropske unije kot drugje po svetu, kjer se soočamo z dalj časa trajajočimi politično-varnostnimi krizami in težkimi humanitarnimi razmerami. Slovenija bo spodbujala nadaljnji aktivni pristop Evropske unije za napredek pri iskanju mirnih političnih rešitev vseh zunanjih kriz. Pri tem bo opozarjala na človekovo varnost, spoštovanje mednarodnega prava človekovih pravic in humanitarnega prava. Prizadevala si bo tudi za krepitev vloge Evropske unije kot največje globalne donatorice mednarodne humanitarne pomoči. V naslednjem obdobju bomo seveda še naprej pozornost usmerjali regiji zahodnega Balkana. Slovenija se vedno zavzema za individualni pristop do posameznih držav regije ter kredibilno odzivnost na strani Evropske unije. Slovenija bo poudarjala pomen širitvene politike kot najuspešnejšega orodja Evropske unije za zagotavljane stabilnosti in napredka v regiji. Med globalnimi izzivi, s katerimi se bomo v Evropski uniji še naprej resno ukvarjali, bodo predvsem novodobni varnostni izzivi, hibridne in kibernetske grožnje, širjenje dezinformacij, pa tudi boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter učinki podnebnih sprememb na globalno varnost in stabilnost. Varnost Slovenije in Evropske unije in njenih državljanov ostaja in bo ostala na prvem mestu. Tako bo Slovenija aktivno sodelovala v procesu nadaljnje krepitve skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije, tako njenih vojaških, kot tudi civilnih vidikov. Še naprej bo glede na interese in zmožnosti sodelovala tudi na misijah in operacijah Evropske unije v bližnji in daljni soseščini Evropske unije.

Najlepša hvala za dano besedo. Hvala.