12. redna seja

Odbor za finance

13. 6. 2019
podatki objavljeni: 13. 6. 2019

Transkript

Spoštovani gospe in gospodje! Začenjam 12. sejo Odbora za finance.  Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora, in sicer poslanki Karmen Furman in Suzana Lep Šimenko ter poslanci Anže Logar, Andrej Šircelj in Franc Rosec. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo poslanec Predrag Baković namesto poslanca Matjaža Hana iz Poslanske skupine Socialnih demokratov, poslanka Maša Kociper namesto poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alene Bratušek, poslanka Nina Maurovič namesto poslanke Andreje Zabret iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, poslanec Jože Tanko namesto poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanec Jernej Vrtovec namesto poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Dne 21. junija 2019 sete prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora. Dne 27. 6. pa ste prejeli obvestilo o umiku A1 točke dnevnega reda. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OPRAVLJANJU PLAČILNIH STORITEV ZA PRORAČUNSKE UPORABNIKE, PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.   Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je potrdil skrajšani postopek na 35. redni seji, dne 17. maja 2019. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo dodatno gradivo k predlogu zakona, in sicer mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Amandmaje so vložile poslanske skupine koalicije, in sicer k vsem petim členom predloga zakona.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki gospe Saši Jazbec.  Izvolite.
Saša Jazbec
Lepo pozdravljeni! Hvala za besedo.  Spoštovani! Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunskega uporabnike, ki ga je Vlada predložila Državnemu zboru v sprejem. Z njim se v pravni red Republike Slovenije prenaša direktiva 2014/55 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju. V skladu z direktivo morajo naročniki prejemati in obdelovati e-račune gospodarskih subjektov, če so e-računi skladni z evropskim standardom za izdajanje e-računov in katerokoli od sintaks seznama, ki sta določena vsakokratnem izvedbenem sklepu Evropske komisije objavljenem v Uradnem listu Evropske unije. Parcialen prenos direktive po posameznih področnih zakonih, ki urejajo javno naročanje, koncesije in javno-zasebno partnerstvo bi povzročil več ločenih zakonodajnih postopkov in posledično dodatne parlamentarne procedure. Med tovrstne področne zakone sodijo Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah, Zakon o javno-zasebnem partnerstvu ter Zakon o gospodarskih javnih službah. Z vidika ekonomičnosti in zaradi normativne preglednosti je smotrno, da se obveznosti zavezancev v zvezi z izvajanjem direktive urejene na enem mestu oziroma z enim zakonom, in sicer pač z zakonom, ki je pred vami. Pri tem smo upoštevali dejstvo, da večji delež vseh naročnikov približno 95 % predstavljajo proračunski uporabniki, ki jih obstoječi zakon že zavezuje, ki jih že zavezuje obstoječi zakon po katerem moramo prejemati račune izključno v elektronski obliki. Manjši delež naročnikov, na primer javni gospodarski zavodi, javna podjetja, subjekti s pridobljenimi posebnimi ali izključnimi pravicami na področju koncesij in javno zasebnih partnerstev nimajo statusa proračunskega uporabnika, se s predlagano dopolnitvijo zakona veljavnost sedanjega zakona širi tudi na to kategorijo uporabnikov oziroma naročnikov in sicer o delu, ki se nanaša na obvezno sprejemanje in obdelave e-računov, če so skladni z evropskim standardom za izdajo e-računov. Direktiva omogoča državam članicam, da določijo izjeme za elektronske račune izdane na podlagi izvajanja pogodb, ki spadajo na področje obrambe in varnosti. Zato je s predlagano dopolnitvijo predvideno, da obveznost prejemanja e-računov če so skladni z evropskim standardom, ne velja za e-račune izdane na podlagi pogodb sklenjenih na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, če gre za naročila za katere bi izvedba postopkov naročanja povzročila posredovanje informacij katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije vključno z naročili vojaške opreme pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov in za naročila namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, če ta naročila vsebujejo tajne podatke v skladu z zakonom ali jih morajo spremljati posebni varnostni ukrepi. Skladno z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora smo pripravili amandmaje, ki pa posegajo predvsem v tehnično obliko predlaganih sprememb in dopolnitev zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike. Gre za bolj podrobno členitev proračunskih uporabnikov od ostalih naročnikov, ki so zavezani k obveznemu prejemanju e-računov. Toliko za uvod.  Hvala lepa.
Hvala gospa državna sekretarka.  Prejel sem še eno pooblastilo in sicer, poslanec Marko Koprivc nadomešča poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine SD.  Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospe Sonji Bien Karlovšek. Izvolite.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala za besedo.  Kot je bilo že rečeno, je Zakonodajno-pravna služba v svojem pisnem mnenju opozorila na širitev osebne veljavnosti naročnika, ki nimajo statusa proračunskega uporabnika in s tem v zvezi na pravno varnost, ki je sporna z vidika naslova zakona, ki je omejen zgolj na proračunske uporabnike. Dala je tudi pripombe k posameznim členom. Predvsem je pomembna pripomba k 3. členu, ki se nanaša na ključno materialno določbo novega 28.a člena in na končno določbo v zvezi s čemer je predlagala daljši rok seznanitve vacatio legis prav zaradi širitve osebne veljavnosti na subjekte, ki niso proračunski uporabniki. Po pregledu amandmajev koalicijskih poslanskih skupin ugotavljamo, da so naše pripombe odpravljene.  Hvala.
Hvala lepa.  Naslednjemu dajem besedo predstavniku Državnega sveta, če besedo želi. Očitno da. To je gospod državni svetnik Oskar Komac, predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.  Izvolite.
Oskar Komac
Hvala gospod predsednik. Bom zelo kratek. Pristojna komisija predlog zakona podpira brez dodatnih pripomb. Hvala.
Hvala lepa.  Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo od poslank in poslancev temu nasprotuje? (Ne.)  Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih na podlagi vložitvenega dokumenta. V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu poslanskih skupin koalicije. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Glasujemo o amandmaju k 1. členu poslanskih skupin koalicije. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet.  Odpiram razpravo o amandmaju k 2. členu poslanskih skupin koalicije. Ali želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.   Začenjam glasovanje o amandmaju k 2. členu. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o amandmaju k 3. členu… Ja, prosim?
Ja, hvala lepa. Očitno ne deluje aparatura.
Pa ste pritisnil, gospod poslanec? Ste? Dobro, v redu. Ali lahko tehnična služba preveri tole, glasovalno napravo? Prosim? Bomo zamenjali glasovalno napravo, samo trenutek. Okej, se pravi, razpravljamo o amandmaju k 3. členu in o 3. členu. Amandma so vložile poslanske skupine koalicije. Vidim, da ni zanimanja za razpravo, začenjam glasovanje o amandmaju k 3. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Poslanec Koprivc, očitno zdaj deluje. / oglašanje iz dvorane/ Okej, hvala lepa. Odpiram razpravo o amandmaju k 4. členu in o 4. členu. Amandma so vložile poslanske skupine koalicije. Vidim, da ni interesa za razpravo. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. In odpiram razpravo o amandmaju k 5. členu in o 5. členu. Ni interesa za razpravo. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Na ta način zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da to poročilo podam sam. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) V redu, hvala lepa. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, DRUGA OBRAVNAVA. Predlagatelj zakona je Vlada. O predlogu zakona je bila dne 21. maja 2019 opravljena splošna razprava na 8. redni seji Državnega zbora in sprejet sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje, Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Banke Slovenije in predstavniki Adriatic Slovenice, KBM Infond, družbe za upravljanje, Hranilnice LON - ki so se opravičili, Pozavarovalnice Sava - ki so se opravičili, Save pokojninske družbe, KD Skladov, družbe za upravljanje, Zavarovalnice Save, Skupine Prva, zavarovalniški holding, Prve osebne zavarovalnice, ki so se opravičili in Odvetniška zbornice Slovenije. Dodatno so bili k obravnavi te točke vabljeni tudi predstavnice in predstavniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki so se upravičili ter Vseslovenskega združenja malih delničarjev in Društva mali delničarji Slovenije. Prejeli smo dodatno gradivo k predlogu zakona, in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, mnenje Sodnega sveta, pripombe in predloge Adriatic Slovenice, mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev in pripombe in predloge naslednjih gospodarskih družb: Sava pokojninske družbe, KD skladov družbe za upravljanje, Pozavarovalnice Sava in Save RE, Hranilnice Lon, KBM infond družbe za upravljanje, Prve osebne zavarovalnice, Prve Group in Zavarovalnice Sava. Prejeli smo tudi pripombe Odvetniške zbornice Slovenije, predloge za amandmaje Društva mali delničarji Slovenije, pripombe Vseslovenskega združenja malih delničarjev Slovenije, stališče Banke Slovenije z dne 27. 6., se pravi od včeraj in pa pregled amandmajev z današnjim dnem, 28. junijem 2019. Prejeli boste tudi novega, ki bo dopolnjen še z dodatnimi amandmaji poslanca Luke Mesca in Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Rok za vlaganje amandmajev je k predlogu zakona potekel 24. 6. 2019. Amandmaje so vložile Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke k 12. členu predloga zakona, poslanske skupine koalicije k 28. členom predloga zakona, pri čemer je k 12. členu bila izvršena sprememba amandmaja z dne 27. junijem 2019. Amandmaje je vložil tudi poslanec Jože Tanko k prvem do vključno 33-im členu predloga zakona. Amandma je vložila tudi Poslanska skupina Nove Slovenije k 12. členu predloga zakona. Prejeli ste tudi predlog za amandmaje odbora, in sicer poslanskih skupin koalicije za novi 16.a člen predloga zakona. In danes smo prejeli tudi predloge za amandmaje odbora poslanca Luke Mesca, in sicer k 3., 21. in 25. členu predloga zakona. Prejeli pa smo tudi predloge za amandmaje odbora Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek, in sicer k naslovu predloga zakona in 1. in 3. členu ter za nove 3.a do vključno 3.d člen in k novemu 26. členu predloga zakona. To je sedaj vse, kar se tiče amandmajev.  Začenjam drugo obravnavo predloga zakona. Prvi je na vrsti za besedo predstavnik Ministrstva za finance, to je državni sekretar gospod Metod Dragonja.  Izvolite.
Metod Dragonja
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci! Spoštovani ostali prisotni! Prvo, kar bi želel povedati v uvodni besedi v imenu Vlade je sporočilo, da so kvalificirane obveznosti bank po svoji naravi tvegane naložbe. To velja za kvalificirane obveznosti prvega reda, to je kapital banke, kot za obveznosti drugega in tretjega reda, kot jih je definiral 261.a člen Zakona o bančništvu 1. Kapital, hibridni finančni inštrumenti in podrejene obveznosti so po takratni ureditvi prispevale k pokrivanju izgub in kapitalskega primanjkljaja bank. Njihovi vlagatelji so lahko računali na višje donose. Zavedati pa so se morali tudi tveganj, povezanih z njihovo pravno naravo in vsebino. Bistvo izrednih ukrepov, ki jih je izvedla banka Slovenije v skladu s takrat veljavno ureditvijo je bilo zagotoviti stabilnost finančnega sistema. Po določbah 254. člena ZBan-1 se je štelo, da je stabilnost finančnega sistema ogrožena, če lahko povečano tveganje v banki povzroči pomembnejše negativne učinke na poslovanje drugih finančnih družb, na delovanje finančnih trgov ali na splošno zaupanje vlagateljev stabilno delovanje finančnega sistema. O tem, da je ogrožena stabilnost finančnega sistema je neodvisno sprejela oceno Banka Slovenije izhajajoč iz… /oglašanje iz klopi/
Gospod državni sekretar, samo trenutek vas prosim. Jaz prosim resnično vse prisotne za malo miru v dvorani, dokler državni sekretar podaja osnovno izvajanje. Hvala lepa.  Izvolite, nadaljujte.
Metod Dragonja
Hvala lepa. O tem ali je ogrožena stabilnost finančnega sistema je  (nadaljevanje) takrat neodvisno ocenila Banka Slovenije, izhajajoč iz veljavnih zakonskih pooblastil. To je bila tudi podlaga za izvedene izredne ukrepe po določilih ZBan-1. Ukrepi so bili izvedeni v javnem interesu. V bančni sanaciji v letih 2013 in 2014 so bili ščiteni deponenti, to je, imetniki bančnih hranilnih vlog. Imetniki podrejenih obveznosti so morali prispevati k pokrivanju kapitalskega primanjkljaja bank. Ukrepi so pravnomočno zaključeni, kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče v odločbi iz leta 2016. Povrnitev v prejšnje stanje ni mogoče, mogoča je samo odškodnina. Ustavna odločba je potrdila, da določbe 12 členov ZBan-1 niso v nasprotju z ustavo in da je imela Banka Slovenije zakonito pooblastilo za izvajanje izrednih ukrepov po določbah Zakona o bančništvu. Hkrati pa je Ustavno sodišče ugotovilo pravno praznino in s tem neustavnost v 350.a členu ZBan-1 in naložilo sprejetje zakona, ki bo zagotovil učinkovito sodno varstvo izbrisanim imetnikom podrejenih obveznosti in delnic. Pri pripravi zakona smo sledili cilj zagotoviti učinkovito sodno varstvo nekdanjim imetnikom. V postopku pred sodiščem bo treba ugotoviti, ali so bili izredni ukrepi zakonito in pravilno izvedeni. Konkretno, ker je dokazno breme na strani Banke Slovenije, bo ta morala dokazati, da posamezni nekdanji imetnik zaradi izreka izrednega ukrepa ni utrpel večje škode oziroma izgube, kot bi jo utrpel v primeru stečaja banke; tako je določal takrat veljavni 261.a člen ZBan-1.  Cilj zakonodajnega postopka ni ugotavljati odgovornosti za nastalo bančno luknjo ali dimenzije bančne luknje. To bo po usmeritvah Ustavnega sodišča presojalo sodišče. Cilj zakona je omogočiti učinkovito varstvo pravic tako fizičnim kot pravnim osebam, za kar so v zakonu predvidena številna procesna dejanja, ki bodo omogočila vsestransko osvetlitev takrat izvedenih dejanj in predvsem oceno, ali je bil solventnostni prag posamezne banke pravilno ugotovljen.  Predlog zakona vprašanja, kdo je odškodninsko odgovoren, v členih ne naslavlja in tako glede tega vprašanja ne nalaga novih obveznosti Banki Slovenije. To vprašanje je namreč že urejeno v 350.a členu ZBan-1, iz katerega izhaja izrecna odškodninska odgovornost Banke Slovenije za učinke odločb o izrednih ukrepih. Takšno določilo ZBan-1, ki mu ECB v dosedanjih mnenjih ni oporekala, je v skladu tudi s predpisi, ki urejajo delovanje evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Konkretno, gre za Protokol številka 4 o Statutu evropskega sistema centralnih bank, ki določa, da je odgovornost nacionalnih centralnih bank določena v nacionalni zakonodaji. Če bo sodišče ugotovilo, da obstaja temelj za izplačilo odškodnine, bi tako izplačana odškodnina pomenila poplačilo obveznosti, ki izhajajo iz odškodninske odgovornosti Banke Slovenije. Da gre pri Banki Slovenije za posebej urejeno odškodninsko odgovornost, kjer element protipravnosti ravnanja Banke Slovenije ni potreben, je z razlago 350.a člena ugotovilo Ustavno sodišče v svoji odločbi. V to vprašanje predlog zakona ne posega niti ga ne ureja.  Kompleksnost zakonske materije se odraža tudi v mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. S strani predlagatelja so bila opravljena obsežna strokovna usklajevanja določb zakona, tako je velik del pripomb upoštevanih v predlogu amandmajev koalicijskih poslanskih skupin. V delu, kjer uskladitve ni, pripravljamo Zakonodajno-pravni službi še dodatna pisna pojasnila. Z amandmaji se na novo ureja dostop do podatkov in delovanje   (nadaljevanje) virtualne podatkovne sobe. Vlogo skrbnika podatkovne sobe bo prevzelo Ministrstvo za finance, informacijsko-tehnološko podporo pa bo zagotavljalo Ministrstvo za javno upravo. Vloga Agencije za trg vrednostnih papirjev bo v preverjanju identitete izbrisanih vlagateljev in v podelitvi dostopa v podatkovno sobo. Te določbe so sedaj v celoti usklajene z ATVP.  Za postopek, ki se bo vodil po predlogu zakona, se bo uporabljal Zakon o pravdnem postopku. Uporabijo se pravila postopka o gospodarskih sporih. Zakon o pravdnem postopku predstavlja primarni pravni okvir, od katerega odstopamo le v primerih, ko je to potrebno zaradi zagotovitve uveljavljanja ustavne odločbe. Odstopi od uveljavljene ureditve teka pravdnega postopka so bili skrbno proučeni in usklajevani z Ministrstvom za pravosodje ter Zakonodajno-pravno službo. V zvezi z vprašanjem teka postopka po pravilih za gospodarske spore poudarjamo, da so te določbe Zakona o pravdnem postopku predvsem namenjene smotrnejšemu in hitrejšemu poteku postopka, pri čemer te določbe v bistvenem ne omejujejo procesnih pravic strank. Prav tako želimo poudariti, da zakon ne posega retroaktivno v zakonsko normativno ureditev, ki je veljala v času izbrisa delnic in podrejenih obveznosti. Na to smo bili posebej pozorni, zato je z amandmajem predlagano črtanje 21. člena zakona, čeprav je bila ta norma samo instrukcijske narave. Sodišče bo samostojno odločalo, katera vprašanja naj se razjasnijo v pravdah po tem zakonu. V tej luči niso sprejemljivi predlogi, naj ta zakon za nazaj, to je, retroaktivno določi način vrednotenja sredstev bank in zavarovanj za posojila.  Glede vprašanja relacij med zakonodajo Evropske unije in nacionalno zakonodajo je osnovne usmeritve podalo Ustavno sodišče v 66. in 67. točki odločbe. Sodišče bo tisto, ki bo presodilo, katere pravne podlage so bile relevantne za izvedbo izrednih ukrepov. Ob tem moramo pojasniti, da so imeli izredni ukrepi pravno podlago v ZBan-1 kakor tudi v Zakonu o ukrepih za zagotavljanje stabilnosti bank ter v podzakonskih aktih, izdanih na podlagi teh zakonov.  Glede mnenja Evropske centralne banke o monetarnem financiranju morebitnih odškodnin in o posegu v finančno samostojnost Banke Slovenije smo se opredelili v obširni obrazložitvi 26. člena zakona, kjer pojasnjujemo, da ne gre za financiranje države in za kršitev 123. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Na podoben način je urejena tudi odškodninska odgovornost Evropske centralne banke. Kar se tiče očitanega posega v finančno neodvisnost centralne banke, je predlagan amandma k 26. členu zakona in nov mehanizem pokrivanja morebitnih odškodnin iz namenskih rezerv, ki jih bo Banka Slovenije oblikovala posebej za ta namen. Republika Slovenija se bo odpovedala udeležbi na presežkih prihodkov nad odhodki Banke Slovenije do pravnomočnega zaključka sodnih postopkov iz naslova izbrisa kvalificiranih obveznosti in na ta način prispevala k oblikovanju vira za poplačilo morebitnih dosojenih odškodnin. Predlagan 16.a člen določa, da Republika Slovenija v pravdi nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije.  Vpliv javnosti v vseh etapah priprave zakona je bil velik. Skrbno smo proučili vse argumente in predloge zainteresirane javnosti, opravili obsežno medresorsko usklajevanje in usklajevanje z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora. Pravni okvir, ki ga bo zagotovil zakon, bo po oceni Vlade omogočil objektivno in nepristransko oceno, ali so bili v takratni situaciji na vrhuncu evropske finančne krize izredni ukrepi in tako imenovani »bail-in«, to je delitev bremen, izvedeni ustrezno in zakonito. Temu bo sledila odločitev o morebitni odškodnini nekdanjim vlagateljem skladno z usmeritvami ustavnega sodišča Republike Slovenije.  V zaključku naj še poudarim, da predlog zakona dosledno sledi odločbi ustavnega sodišča v vseh njenih točkah in usmeritvah za zapolnitev pravne praznine kateri so izpostavljeni izbrisani vlagatelji kvalificiranih obveznosti bank.  Hvala lepa.
Hvala gospod državni sekretar. Nadaljujemo in sicer je naslednji na vrsti predstavnik Ministrstva za pravosodje, to je državni sekretar, gospod Gregor Strojin. Izvolite. Gospod Strojin, če nimate pripravljeno oziroma če mislite, da nimate kaj povedati, je tudi v redu.
Gregor Strojin
Ne, ne, bomo v okviru razprave, če bo potrebno pri posameznih, gre za zakon, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance, tako da …
Dobro, v redu. Hvala lepa.  Nadaljujemo in sicer je naslednja na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Sonja Bien Karlovšek. Prosim.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala za besedo. V svojem pisnem mnenju smo podali splošne pripombe in pripombe k posameznim členom tega predloga zakona. V uvodoma danih pripombah smo opozorili, da je bil eden ob bistvenih razlogov, ki so vodili v samem sodišču pri sprejemu odločbe v kateri je ugotovilo obstoj protiustavne pravne praznine v Zakonu o bančništvu, odsotnost posebnih procesnih pravil za odškodninske spore imetnikov izbrisanih ali konvertiranih kvalificiranih pravic proti banki Slovenije že samo potencialno število tožnikov, ki jih je mogoče v navedenih sporih utemeljeno pričakovati …
Gospa, prosim vas, da govorite v mikrofon, ali pa si približate mikrofon, ker vas tam na robovih omizja ne slišijo. Pa malo bolj naglas, če ne gre drugače.
Sonja Bien Karlovšek
Torej povzemam odločbo ustavnega sodišča. Nesorazmerna obremenitev pravosodja ima lahko potencialno negativne učinke na ustavno zajamčeno učinkovitost sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva namreč zagotavlja možnost, da se zadeva predloži sodišču, ki bo op zadevi v razumnem času vsebinsko odločilo. Kljub določbam, ki pripomorejo k hitrosti, ekonomičnosti in uniformnosti odločanja o sporih po tem zakonu, se bodo tožniki lahko še zmeraj odločili, da bodo sicer v enotnem postopku nastopali posamezno. Ker bi lahko bilo potencialnih tožečih strank ogromno, preko 100 tisoč, ker bo morali sodišče v vsaki zagotovitvi o postopku vsa ustavna procesna jamstva, na primer pravico udeležbe na naroku, pravico do izjave, pravico do pooblaščenca, pravico predlagati dokaze, postavljati vprašanja izvedencem in pričam in ker bo izdalo toliko posamičnih sodb o zahtevku, kot bo tožnikov, kar pomeni, da bo sodišče moralo opraviti dodatni dokazni postopek za vsakega posameznega tožnika ostaja še zmerom relevantna naša pripomba, da lahko taka ureditev vodi v nesorazmerno obremenitev pristojnega sodišča, posledično tudi v drugih gospodarskih sporih pred tem sodiščem in da to ogroža ustavno zajamčeno učinkovitost sodnega varstva.  Predlog zakona torej po naši presoji pri določanju posebnih naravi spornih razmerij prilagojenih pravil postopka ne upošteva v zadostni meri potencialno množičnost teh sporov in s tem povezano dolgotrajnost postopkov, kar lahko privede tudi do nesorazmernega posega v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tako v sporih po tem zakonu kot tudi v ostalih gospodarskih zborih, ki se oziroma se bodo reševali na Okrožnem sodišču v Mariboru.  Pripombe smo podali tudi k posameznim členom. Te so z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v pretežnem delu odpravljene, zato izpostavljamo samo bistvene pripombe v zvezi z amandmaji. Za postopke po tem zakonu ostaja izključno pristojno Okrožno sodišču v Mariboru, kar je lahko sporno z vidika ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zaradi neenakomerne obremenitve sodstva. Glede virtualne podatkovne sobe, ki se z amandmaji pomembno spreminja opozarjamo, da v ureditvi ostajajo nedoslednosti glede tega, ali je treba v evidenci upravljavca podatkovne sobe vedno delovati tudi enolično v znaku kvalificiranega digitalnega potrdila, pojasniti pa bi bilo treba tudi na kakšen način bo zagotovljena varnost podatkov iz dokumentov, ki bodo objavljeni v tej sobi. Če bo amandma k 12. členu sprejet, bo pojem dejanskega nekdanjega imetnika, ki lahko vloži tožbo spremenjen le z vidika zapisa, zato ponavljamo opozorilo, da ta ureditev lahko pomeni poseg v sodno varstvo drugih oseb, ki so bile prizadete z učinki odločbe   (nadaljevanje) Banke Slovenije. Določba je obrazložena z načeli neposrednega imetništva slovenske ureditve računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in zagotavljanja načela preglednosti ter z ne obrazloženo navedbo, da tistim, ki so opravljali skrbniške storitve, niso bile prizadete pravice zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. V skladu z ustaljeno ustavno sodno presojo, se posegi v pravice presojajo po tretjem odstavku 15. člena Ustave in po 2. členu Ustave. Obrazložitev po naši presoji ne utemeljuje ustavno dopustnega cilja, ki bi lahko zagotovil nujnost, primernost in sorazmernost posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva v ožjem smislu. Ponavljamo tudi pripombo v zvezi z višino odškodnine, ki je v drugem odstavku 25. člena omejena in sicer na nakupno vrednost posamezne kvalificirane obveznosti. V prvi vrsti gre za materialno določbo, ki glede na to, da je cilj predloga zakona izvršitev odločbe Ustavnega sodišča, torej uzakonitev posebnih procesnih pravil za odpravo protiustavne pravne praznine, ne sodi v ta zakon. Sporna pa je ta določba po naši oceni tako zaradi posega v lastninsko pravico nekdanjega imetnika, kot tudi zaradi prepovedi povratne veljave zakonskih določb. Predlagana omejitev višine odškodnine tudi ni v skladu z opredelitvijo popolne denarne odškodnine, ki zagotavlja, da oškodovanec dobi znesek odškodnine, ki je enak utrpeni škodi. Dodatno še poudarjamo, da tudi ne drži obrazložitev po kateri dejansko škodo lahko določimo le glede na vrednost po kateri je bil ta finančni instrument pridobljen. Nakupna vrednost finančnega instrumenta ni v stvarni povezavi z morebitno odškodnino po tem predlogu zakona. Iz odločbe Ustavnega sodišča namreč izhaja, da je nekdanji imetnik upravičen do polne denarne odškodnine, njena višina pa je odvisna od tega, v kolikšni meri bi bil nekdanji imetnik v primeru, da bi prišlo do stečaja ali, da do stečaja sploh ne bi prišlo, na boljšem, kot je bil v primeru izbrisa ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Z drugimi besedami – višina škode bi morali biti odvisna od tega, v kolikšni meri bi bila škoda zaradi izbrisa višja, kot v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. To potrjuje 120. točka odločbe Ustavnega sodišča. Tožniki bi torej morali dobiti toliko kot bi v stečajnem postopku nad banko dobili več, kot jim je preostalo po izvršenem izbrisu ali konverziji ali pa bi dobili celotno vrednost iz finančnega instrumenta, če bo v postopku po tem predlogu zakona ugotovljeno, da stečaj niti ne bi smel biti začet.  Končno, kljub amandmaju k 26. členu, ostajata odprti vprašanji s finančne stabilnosti centralne banke ter prepovedi monetarnega financiranja, na katere smo opozorili v mnenju. Po amandmaju naj bi se vzpostavila izjema od Zakona o Banki Slovenije, tako da bi se presežek prihodkov nad odhodki prelil v namenske rezerve in sicer od 1. januarja 2019 do pravnomočnosti odločb po tem zakonu. V tem obdobju bi torej sredstva, ki se sicer delijo med proračuni in splošne rezerve, oblikovala namenske rezerve. Šele, če te ne bi zadoščale, bi bilo mogoče zagotoviti sredstva iz dosedanjih splošnih rezerv in sicer do višine 50 % že oblikovanih. Iz javnofinančnega vidika po naši oceni ni pojasnjeno, ali takšna ureditev zadosti zahtevi, da centralna banka avtonomno razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za izpolnjevanje svojega mandata, torej za opravljanje nalog povezanih z evropskim sistemom centralnih bank, kar se zahteva od nje po pogodbi o delovanju Evropske unije in statutu in da mora imeti centralna banka dovolj sredstev za opravljanje ne le svojih nalog povezanih z evropskim sistemom centralnih bank, temveč tudi za opravljanje svojih nacionalnih nalog. Prav tako s predlagano ureditvijo ni odpravljena možnost, da gre pri zagotavljanju sredstev za odškodnine za kršitev prepovedi denarnega financiranja, saj je bilo ohranjanje stabilnosti finančnega sistema preko izrednih ukrepov po ZBan-1 v javnem interesu in s tem tudi naloga države in ne le Banke Slovenije. Hvala.
Hvala lepa, gospa Bien Karlovšek. Naslednji je na vrsti predstavnik Državnega sveta, državni svetnik gospod Oskar Komac. Izvolite.
Oskar Komac
Hvala, gospod predsednik. Torej, naše mnenje je dokaj obsežno in zgoščeno, pa bi ga mogoče v kratkem povzetku predstavil.  Državni svet se že vrsto let aktivno ukvarja s problematiko nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank,   pri čemer se že odložitve zahteve za oceno ustavnosti z Zakonom o bančništvu določitev Ustavnega sodišča prizadeva za implementacijo omenjene odločbe in sprejem zakona, ki bo omogočal ustavno-skladno sodno varstvo nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank. Državni svet je na 19. redni seji ob odsotnosti predstavnikov Ministrstva za finance, obravnaval predlog zakona o postopku sodnega varstva in sprejel mnenje, da predlog zakona ne podpira. V mnenju smo izpostavili predvsem pomisleke glede, in to je ključno, da zakon celovito ne implementira odločbe Ustavnega sodišča. Pripombe smo imeli na uporabo pravil postopka o gospodarskih sporih, določitve izključne pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru, ureditve dostopa do podatkov, roka za vložitev tožbe zoper Banko Slovenije, ureditev določene sodne takse in ureditve skupine izvedencev. Vloženi amandmaji do 24. 6., žal še vedno ne naslavljajo nekatere zaradi pomislekov Državnega sveta in lahko predstavljajo morebitno ustavno neskladje zakonske rešitve. Te se nanašajo predvsem na neustrezno uporabo pravil postopka o gospodarskih sporih 4. člena, ki zaradi svoje narave ne naslavljajo zahteve Ustavnega sodišča po saniranju neuravnotežja med strankami s posebnimi pravili vodenja pravdnega postopka. Prav tako ni ustrezno naslovljeno vprašanje določene izključne pristojnosti okrožnega sodišča v Mariboru iz 5. člena in določanje roka za vložitev tožbe iz 13. Člena, ki ne sledi odločbi Ustavnega sodišča v delu, ki narekuje, da morajo imeti nekdanji imetniki zadosten čas za pripravo zahtevka. Kot rečeno, v sled vsega povedanega, Državni svet predloga zakona ne podpira.  Hvala lepa.
Hvala gospod državni svetnik.  Zdaj prehajamo na predstavitve mnenj in stališč povabljenih. Povabljenih je bilo na to sejo veliko, odzvalo se jih ni prav tako veliko, ampak vseeno želim za začetek postaviti določene omejitve. Vsakdo ki bo želel imeti besedo, bo imel na razpolago pet minut časa. Prosim vas, da se osredotočite izključno na vaša stališča in mnenja, in da jih predstavite. Ni predvideno, da s komerkoli polemizirate in ravno tako ni v praksi, da kasneje sodelujete v razpravi. To prosim, da upoštevate.  Zdaj sprašujem predstavnike Banke Slovenije ali želite besedo? Vsakdo, ki bo želel besedo ga prosim, da se predstavi z imenom in priimkom in pa inštitucijo iz katere prihaja, ker to potrebujemo za magnetogram.  Gospod predstavnik Banke Slovenije, izvolite.
Jurij Žitko
Jurij Žitko, iz Banke Slovenije. Hvala lepa za besedo.  Mi bi uvodoma želeli izpostaviti, da zakon kljub vloženim amandmajem še vedno ni skladen s prepovedjo monetarnega financiranja in sicer ta zakon, kot je že poudaril tudi gospod državni sekretar, vzpostavlja odgovornost Banke Slovenije ne glede na njeno krivdo. Ta odgovornost je bistveno strožja kot to velja za druge državne organe. Hkrati pa ta zakon podreja rezerve Banke Slovenije izključno namenu poplačila odškodnin in iz tega vidika ocenjujemo, da je taka ureditev v bistvu neskladna s prepovedjo monetarnega financiranja. Poudarili bi tudi, da je osnovni namen rezerv centralne banke, da pokrivajo tveganja, ki izhajajo iz izvajanja njenih primernih nalog, to je predvsem vodenje denarne politike v okviru Eurostistema, zakon pa v bistvu to spregleda in ta sredstva namenja za poplačilo odškodnin. Reševanje oziroma financiranje reševanja nalog je naloga države in lastnikov in ne centralne banke. Tudi Evropska centralna banka je v številnih mnenjih izpostavila, da mora imeti centralna banka možnost, da sama odloča o višini njenih splošnih rezerv in v bistvu potrjuje tudi naše stališče. Na pomembnost monetarnega financiranja tudi v zvezi s tem zakonom je že nekajkrat opozorila tudi centralna banka, Evropska centralna banka pa tudi Služba za zakonodajo. Tako, da menimo, da je nujno, da se to vprašanje ustrezno uredi. Izpostavili bi tudi vprašanje izvedencev in sodelovanja predstavnikov institucij EU. Menimo, da je ključno, da imajo te institucije možnost, da pridejo in predstavijo svoje stališče, ker so bili eni od ključnih akterjev v teh postopkih. Trenutna pravila pravdnega postopka, zlasti pravila glede pričanja, ki določa, da se pričo lahko prisilno privede in kaznuje, celo pripre, niso skladna s pravili EU, ki tem predstavnikom teh institucij zagotavljajo imuniteto.  Nadalje bi opozorili tudi na problematičnost ureditve prekrškovnega postopka v zvezi z nadziranjem delovanja podatkovnih sob. Banka Slovenije naj bi nadzirala pravilnost uporabe podatkov v podatkovnih sobah in hkrati izrekala tudi prekrške. Tako bi v bistvu tožeča stranka odločala o temu, kako tožeče stranke uporabljajo podatke. Mi menimo, da je to očiten konflikt interesov in da posega tudi v učinkovito sodno varstvo, kot ga zahteva odločba Ustavnega sodišča. V povezavi s tem bi opozorili še na to, da ima Banka Slovenije na voljo potencialno samo tri mesece za odgovor na tožbe. Teh tožb bo lahko več 1000. Hkrati bo mogla Banka Slovenije polniti podatkovne sobe, nadzirati izvajanje podatkovnih sob in izrekati prekrške. In ocenjujemo, da v treh mesecih ne bomo mogli pripraviti ustreznega odgovora na tožbe. Ob tem poudarjam, da ima Banka Slovenije že tako ali tako obrnjeno dokazno breme in je s tem zakonom res močno obremenjena. Ocenjujemo, da v bistvu je problem rešljiv z dokaj kratkimi amandmaji. Ocenjujemo tudi, da je bistveno, da se ta vprašanja razrešijo še preden se začnejo ti postopki. Ker če se bodo ta vprašanja reševala v postopkih, bo to izjemno zavleklo postopke oziroma lahko celo prepreči njihov začetek.  Na koncu bi pa izpostavili še to, da glede na obseg in vsebinsko pomembnost teh sprememb, ki so bile predlagane z amandmaji, ocenjujemo, da se bo potrebno o novi verziji zakona posvetovati tudi z Evropsko centralno banko.  Hvala lepa.
Hvala gospod Žitko. Sprašujem predstavnike Agencije za trg vrednostnih papirjev ali želite besedo? Izvolite.
Primož Damjanovič
Hvala lepa gospod predsednik. Primož Damjanovič, ATVP. Kot veste, so pripombe ATVP na prvo verzijo zakona šle na ureditev virtualne sobe. Zdaj ocenjujemo, da z amandmaji je rešitev operativna in tudi smiselna. Tako da, kot je že gospod državni sekretar uvodoma poudaril so te rešitve usklajene z nami in jih zato podpiramo in nimamo dodatnih pripomb. Hvala.
Hvala lepa, gospod Damjanovič.  Zdaj sprašujem predstavnika Adriatic Slovenice ali želi besedo. Izvolite.
Gregor Sluga
Hvala za besedo.  Gregor Sluga, Adriatic Slovenica. Naše pripombe in predloge na zakon imate v gradivu. Mi pozdravljamo nekatere rešitve, ki so v tej verziji zakona, po naši oceni, bistveno izboljšanje, kot je določitev enega sodišča. Potem oblikovanje virtualnih podatkovnih sob, ki po našem mnenju omogočajo ustrezen dostop do podatkov. Tudi pozdravljamo predlog za obrnjeno dokazno breme in pa rešitev, ki določa, da sodišče izda eno sodbo po temelju in potem določa za vsakega imetnika posamezno še izračun odškodnine. Žal pa ugotavljamo, da predvsem nekatere določbe, ki sledijo, kot je zapisalo Ustavno sodišče, da je potrebno določiti posebno hitre in ekonomične postopke kolektivnega sodnega varstva. Ker vsi vemo v tem potencialnem sporu gre za več kot 100 tisoč potencialnih tožnikov. Ugotavljamo pa, da žal noben od pooblaščenih predlagateljev amandmajev v tem delu našim predlogom ni sledil. Jaz bi na tem mestu, zelo na kratko samo tri naše glavne pomisleke. Prvi bi bil, da po našem mnenju bi bilo pravilno in to smo tudi predlagali, da bi sodba po temelju potem velja za vse nekdanje imetnike izbrisanih, kvalificiranih obveznosti, ne glede na to ali so tožbo vložili ali ne. Nam bi se zdelo pravilno, da imajo vsi enak tretma in po naši oceni bi to bistveno izboljšalo oziroma zmanjšalo število potencialnih tožnikov. Druga stvar zadeva stroške tega postopka. Zakon ne predvideva posebnih določb o sodnih taksah in o nadomestilu stroškov nasprotne pogodbene stranke. Tudi tukaj ocenjujemo, da pač zaradi specifičnosti in zapletenosti tega postopka bi morala vsaka stranka nositi svoje stroške, ne glede na končno odločitev sodišč.  In pa še mogoče tretja zadeva, čeprav to je že gospa iz Zakonodajno-pravne službe pohvalila, tudi mi smo mnenja, da drugi odstavek 25. člena, ki omejuje odškodnino na nakupno vrednost posameznega izbrisanega inštrumenta ni v skladu z določbo Ustavnega sodišča. Hvala lepa.
Hvala, gospod Sluga.  Sedaj sprašujem predstavnico Odvetniške zbornice Slovenije, ali želite besedo? Izvolite, prosim.
Alenka Košorok Humar
Podpredsednica Odvetniške zbornice Slovenije. Hvala lepa za besedo. Drage poslanke in poslanci, ne bom, in vsi ostali vabljeni, vam jemala dragocenega časa.  Naše pripombe Odvetniške zbornice Slovenije so bile kratke in jedrnate. V bistvu so šle v smer dveh kritik, in sicer k tretjemu odstavku 18. člena osnutka zakona glede vrednosti spornega predmeta, ki je omejena na 2 tisoč 940 evrov. Po mojem vedenju v amandmaju se je sledilo našemu predlogu in je določba tretjega odstavka črtana. Če pa to ne bo uveljavljeno bi samo na kratko povzela stališče Odvetniške zbornice, da gre ta omejitev vrednosti spornega predmeta posega v samostojnost in neodvisnost odvetništva glede formiranja odvetniške tarife, ki jo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po soglasju pristojnega ministra za pravosodje ter posega v pravice odvetnikovih strank do povrnitve celotnih pravdnih stroškov, vključno z odvetniškimi. Ta omejitev ne more biti predmet vsakokratnih procesnih določb konkretnega zakona. Ti postopki bodo strokovno zelo zahtevni, dolgotrajni in stranke bi bile v tem prikrajšane, če bi bile omejene na vrednost spornega predmeta, kot je bila predvidena na 2 tisoč 940 evrov.  Potem pa še na kratko o našem stališču k 5. členu, o katerem je bilo že govora danes. To je koncentracija stvarne in krajevne pristojnosti na Okrožnem sodišču v Mariboru. Stališče Odvetniške zbornice Slovenije je, da taka ureditev ne bi smela iti v škodo strank v tem smislu, da bi bila stranka omejena z izborom odvetnika samo iz okrožja oziroma območja krajevno in stvarno pristojnega sodišča v Mariboru. Namreč, tudi stroški, pravdni stroški, odvetniški stroški, prevozni stroški odvetnika zunaj okrožja bi morali biti priznani, glede na to, da je praksa sodišč do sedaj taka, da si mora stranka izbrati odvetnika v kraju oziroma v okrožju sodišča. Glede na to, da so bodo to zahtevni postopki stranka mora imeti tukaj proste roke, da si lahko izbere strokovnjaka, odvetnika iz območja cele Slovenije in da so ji tudi priznani prevozni stroški. Toliko zaenkrat. Hvala lepa za besedo in uspešno delo še naprej v imenu Odvetniške zbornice Slovenije.
Hvala, gospa Košorok Humar.  Že pred začetkom seje mi je odvetnik gospod Kaluža oznanil, da želi besedo, zato mu kar dajem besedo. Izvolite.
Aleš Kaluža
Lepo pozdravljeni. Danes nastopam kot pooblaščenec Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki si že od samega začetka prizadeva za varstvo pravic imetnikov prenehanih vrednostnih papirjev.  Pri VZMD menijo, da trenutni predlog ne odpravlja očitanih protiustavnosti, uvaja pa celo nekaj novih. V nadaljevanju se bom omejil le na najbolj kritične točke trenutnega predloga.  Menimo, da bi zakon moral vsebovati določitev metode vrednotenja, kot je veljala v času izreka izrednih ukrepov, to je MSRP in MSOV. Nadalje, smo stališča, da vezava višine odškodnine na nabavno vrednost vrednostnega papirja pomeni razgraditev sekundarnega trga finančnih instrumentov, saj noben vlagatelj ne bo investiral v vrednostne papirje, če lahko v najboljšem primeru računa le na povračilo nakupne cene konkretnega vrednostnega papirja. Poleg tega, je ta določba obremenjena tudi s prepovedano retroaktivnostjo in imetnike postavlja v slabši položaj, kot bi bili v primeru stečaja ali likvidacije banke, saj bi v takem primeru lahko preglasili vrednost vrednostnega papirja, vključno s kuponskimi in zamudnimi obrestmi. Nadalje je za nas problematična stranska intervencija. Menimo, da zakon ne bi smel dopustiti stranske intervencije na strani Banke Slovenije, saj je Svet banke o odločitvi izrednih ukrepih, sprejel kot samostojen in neodvisen organ, ki se pri opravljanju nalog ne sme zanašati na stališča ali navodila državnih ali katerih drugih organov, niti ni nanje vezan. Skladno z navedenim, je Svet banke tisti, ki je sprejel izredne ukrepe, Svet banke je tisti, ki je obrazložil svojo odločbo in je edini poklican za to, da jih pred sodiščem zagovarja. Še posebej pa je problematična določba, ki zahteva intervencijo Republike Slovenije na strani Banke Slovenije. Namreč, Republika Slovenija je bila z izrednimi ukrepi ravno tako oškodovana. Oškodovana je bila kot imetnik vrednostnih papirjev oziroma kvalificiranih obveznic in oškodovana je bila zaradi previsokega vplačila dokapitalizacije. Glede na to se postavlja vprašanje, čemu Republika Slovenija ne uveljavlja tožbenega zahtevka, skupaj z ostalimi imenitniki prenehanih kvalificiranih obveznosti? Sprašujem se, kdo bo odgovarjal, če se izredni ukrepi izkažejo za neutemeljene, Republika Slovenija pa ne bo pravočasno uveljavljala zahtevka iz tega naslova. Kar se tiče obrnjenega dokaznega bremena, pa je to zgolj navidezno. 224. člen Zakona o upravnem postopku namreč določa, da se dejstva, ugotovljena v javni listini, štejejo za dokazana. Navedeno pomeni, da bo lahko Banka Slovenije svoje breme dokazovanja izpolnila s tem, da bo predložila javno listino, to je odločbo o izreku izrednih ukrepov, nato pa bodo morali tožniki dokazovati, da dejstva, ugotovljena v javni listini, ne držijo. Zato predlagamo, da se v predlogu izrecno določi, da se določba prvega odstavka 224. člena Zakona o upravnem postopku ne uporablja za javne listine, ki jih je izdala Banka Slovenije. V vezi stroški postopka menimo, da bi morala Banka Slovenije v vsakem primeru kriti stroške izvedencev, ki bojo ugotavljali dejansko vrednost premoženja bank v času izreka izrednih ukrepov. V nasprotnem, lahko višina teh stroškov odvrne imetnika od uveljavljanja njegovih pravic po predlaganem zakonu. Pri VZMD menijo, da trenutni predlog ni primeren in da bi njegovo sprejetje pripeljalo do novega kroga pobud in pritožb pred Ustavnim sodiščem in kar lahko se zgodi, da se bomo čez nekaj let za to mizo ponovno srečali z enakim dnevnim redom. Upoštevajoč navedeno je VZMD tudi organizirala vlaganje premoženjskopravnih zahtevkov v pred kazenskem postopku, ki se vodi zoper člane sveta zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja uradnih pravic. Ker gre za uslužbence Banke Slovenije, ki so izvrševali javna pooblastila, za povzročeno škodo odgovarjata tudi Banka Slovenije in Republika Slovenija. Najlepša hvala.
Hvala. To je bil odvetnik Aleš Kaluža, v imenu Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Danes je med nami tudi predstavnik Društva mali delničarji Slovenije, gospod Rajko Stanković. Ali želite besedo? Izvolite.RAJKO STANKOVIĆ: Hvala lepa za besedo. Bom se omejil na vse slišano in se ne bom ponavljal. Društvo MDS se v celoti strinja z stališčem Zakonodajno-pravne službe in meni, da je v pravni državi treba ta stališča spoštovati, sicer zakon se lahko izkaže za ponovno protiustavnega.  Kar se tiče 350.a člena, za katerega, na katerega je opozoril državni sekretar glede odškodninskega varstva, bi opozorili, da tukaj je treba tudi upoštevati 26. člen Ustave, ki tudi dopušča uveljavljanje odškodnine takrat, ko nimaš učinkovitega pravnega sredstva, tako da ne bi smeli dopustiti ločeno vodenje dveh postopkov zoper Banko Slovenijo na podlagi teh dveh pravnih podlag, ampak na enotni.  Glede na to, da je večina prizadetih fizičnih oseb odločanja po določbah kot veljajo za gospodarske spore, po našem mnenju ni ustrezna in to smo večkrat poudarili. Glede na število bodočih in sedanjih strežnikov ocenjujemo, da nobeno sodišče ne razpolaga z zadostnimi resursi za obravnavo vseh tožb. Ocenjujemo, da bo največ tožb vezanih prav na izrečene ukrepe, poslovnim bankam z različnimi sedeži, NKBM, NLB in Banka Celje. S takšnim pristopom bi se znižali tudi stroški tožnikov, ki so po večini bili imetniki kvalificiranih obveznosti tistih poslovnih bank, ki so imele sedež na področju njihovega stalnega bivališča ali sedeža. Polet tega bi zagotovili enakomernejšo obremenitev sodišč. Torej mi predlagamo, da ni vse združeno v Mariboru. Prav tako si ne moremo zamišljati postopka, da glede na izredno zahtevno materijo lahko postopek vodi sodnik posameznik in upamo, da v kolikor to ni, to še bo, da se bo predvidelo senatno sojenje najmanj treh sodnikov v posameznem senatu. Z vidika načela ekonomičnosti, hitrosti postopka ni razumnega razloga, da bi moral pooblaščenec, ki zastopa večje število nekdanjih imetnikov za vsakega izmed njih pridobiti posebno dovoljenje za dostop do virtualne sobe. To ne more biti predpostavka za predložitev dokumentov pridobljenih v tej podatkovni sobi. Nujno bi bilo treba Banko Slovenije zavezati, da javno objavi seznam vseh dokumentov, ki so bili pridobljeni, izdelani ali izdani v zvezi z izbrisi, drugače se prizadeti v fazi pridobivanja potrebnih informacij krši pravica do popolnega dostopa do podatkov. Poudarjamo, da je Banka Slovenije stranka postopka, in oda ona ne sme prikrivati osebnih podatkov niti podajati povzetkov lastnih dokumentov, ker to krši načelo enakosti orožij strank v postopku.  Podatki iz virtualne sobe morajo biti na razpolago za tožbe zoper poslovne banke, ki se opirajo na izbrise. Menimo, da je prav tako nujno podaljšati rok za vložitev tožbe na 12 mesecev od vzpostavitve virtualne sobe, na kar je opozoril tudi predstavnik Državnega sveta. Ker Zakon o pravdnem postopku ne ureja vodenja več kot 100 združenih pravd, bi bilo potrebno nujno urediti tudi to vprašanje. Položaj enotnih sospornikov imajo lahko le imetniki istega reda kvalificiranih obveznosti po šestem odstavku 261.a člena ZBan. Glede na to, da gre v primeru odškodninskega varstva bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti za nadomestno sodno varstvo, ker jim je bil omogočen upravni spor, bi morali predlagatelji zakona to upoštevati in določiti enako sodno takso kot v upravnem sporu. Za vsak tožbeni zahtevek največ 148 evrov. Zakon tudi ne pove kako bodo glede odmerjene sodne takse obravnavali tožnike, ki so že vložili tožbe, katere bodo na podlagi tega zakona združena. V kolikor bi obveljal trenutni predlog odmere sodne takse za tiste, ki se bodo odločili za skupinske tožbe, bi moral zakon vzpostaviti pravno domnevo glede vlaganja tovrstnih skupinskih tožb za vse že vložene tožbe, ki bodo združene v enotni postopek. Višina spornega premeta za odmero odvetniških stroškov je že obrazložila predstavnica odvetnike zbornice, zato se ne bom ponavljal. Glede na prisilno vzdrževanje zadev enotni postopek bi morali v primeru uspeha o pravdi pripadati nekdanjim imetnikom povračilo stroškov postopka, kot da pravde ne bi bile združene. Banka Slovenije je   (nadaljevanje) v skladu z uveljavljeno sodno prakso dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba.  Ne nazadnje bi rad še povedal, da, kot je predstavnik gospod Kaluža povedal, ne razumemo morebitne stranske intervenience Republike Slovenije na strani Banke Slovenije, in mislim, da ta ni dopustna. Menim, da bi ona morala ščititi primarno interes Republike Slovenije in davkoplačevalcev, ki so bodisi plačali za sanacijo bank bodisi jim je bilo to odvzeto. V pravdnem postopku mora veljati tudi načelo proste presoje dokazov. Sodišča naj imenujejo izvedenca, če oceni, da za ugotovitev določenega dejstva nima potrebnega strokovnega znanja. To je z naše strani vse. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Stankovič.  Na ta način smo zaključili prispevke povabljenih. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Gospe in gospodje poslanci, opazili ste, da je danes tu kar precej živahno. Na mizo dobivamo kot po tekočem traku nove variante različnih predlogov amandmajev, zato odrejam 20 minut odmora, da te zadeve uskladimo.  Prekinjam sejo za 20 minut oziroma 23 minut. Nadaljevali bomo ob 10.30, zato da dobite čistopise v roke.
Gospe in gospodje, nadaljujemo sejo Odbora za finance. Najprej vprašam vse kvalificirane predlagatelje amandmajev, ali smo zdaj opravili vse tisto, kar se tiče vlaganja amandmajev, se pravi, da smo naredili vse spremembe sprememb in vse dopolnitve dopolnitev, ker to je zelo pomembno za to, da lahko strokovna služba Odbora za finance pripravi ustrezen pregled amandmajev. Ali še kdorkoli kaj namerava dopolniti, ali je morda ugotovil, da se je zmotil pri čem in bo potrebno še kaj dopolniti? To je namreč zelo pomembno z vidika nadaljnjega vodenja seje odbora. Dobro, potem predlagam tako, da gremo na razpravo in v kolikor me bodo strokovne službe oziroma sodelavke in sodelavci obvestili, da imajo kakršnekoli težave pri postavlja pod skupni imenovalec vseh sprememb, ki so se danes pojavile, bom moral še enkrat prekiniti sejo odbora.  Zdaj pa nadaljujemo in sicer prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih po pregledu amandmajev, ki ste ga prejeli danes in ki bo, kot sem povedal, še modificiran. Ni pa nobenega dvoma glede naslova oziroma predloga spremembe naslova in prvega člena. Tako, da v razpravo dajem naslov predloga zakona in amandma Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Kdo želi razpravljati?  Poslanka Maša Kociper, prosim.
Zdaj ste me malo iz tira vrgli, predsednik, ker na pregledu amandmajev je to čisto na koncu.
Okej, gospa Kociper, v redu, bomo to zadevo opravili na koncu. Tako gospe in gospodje, zdaj prehajamo na razpravo o 1 členu in amandmaju k 1 členu, ki ga je vložil poslanec Jože Tanko. Kdo želi razpravljati? Jasno, poslanec Jože Tanko. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem! Glede na to, da gre za razpravo o prvem členu bi morda tudi nekoliko komentiral druge zadeve. Zdaj, nesporno je, da je vladni predlog zakona izjemno slab. Nanj je koalicija vložila več amandmajev, samo koalicija vložila več amandmajev, kot je členov zakona. Je cela vrsta novih členov in zdaj koalicija to, misli, da je vsem jasno vložila amandmaje, ki jih je pripravila vlada na svoj zakona. Plus tega pa dodatno predstavniki koalicijski strank vlagajo še dodatne amandmaje, prav tako pa tudi razširjena koalicija. Skratka gre za izredno konfuzen pristop, slab pristop, nepregleden pristop in jaz mislim, da nadaljevanje obravnave takega zakona, ki zajema približno milijardo evrov tistih, ki so razlaščeni, je neprimerno, nekorektno. Če bi tak zakon vložila Poslanska skupina SDS, ga ne bi najbrž nikoli izglasovali kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Nikoli. Tudi bolj celovite zakone brez napak ne izglasujete kot primerne. V tem primeru pa gre za zakon z izjemno veliko potencialnimi finančnimi posledicami, pa na nek način peljete postopek brez omejitev.  Zdaj, kot vam je znano, sem tudi sam vložil predloga zakona na isto temo, sicer kot tretji zakon v postopku. Pred mojim zakonom je še zakon Državnega sveta, vendar moj zakon, ali pa moj predlog zakona na bistveno poenostavljen način rešuje vprašanje razlaščencev, tako delniških kot podrejenskih, na bistveno enostavnejši način. Zakon, ki ga imamo pred sabo sicer res v enem delu sledi odločbi ustavnega sodišča, vendar kar zadeva vsebino zakona je nesporno, da gre za zelo dolge postopke pri vladnem predlogu zakona, da gre za zelo komplicirane postopke, da gre za postopke, kjer bodo glavnino finančnih učinkov zakona pobrali izvedenci, odvetniki, notarji in morda še kdo. In preden bo ta zakon postal operativen bodo najbrž že eni dvakrat ali trikrat dedovali te vrednostne papirje. Najbrž pa poprava krivic, če tako to vzamem v narekovaj po tej izvedeni nacionalizaciji nima intence, ne da bi to tako teklo na tako dolg in dolgotrajen in zamuden način.  Zdaj bistvo tega predloga vloženih amandmajev, ki sem ga vložil, je to, da se pravzaprav vse ve, kaj se je na presečen datum zgodilo. Na dan 31. 12. 2012, ko se je speljal postopek razlastitve delničarjev, je bila znana knjigovodska cena delnic. In kasneje, ko se je izpeljala oziroma tudi 31. 12. izpeljala nacionalizacija podrejencev, je tudi znana recimo cena vrednosti papirjev NLB-ja in tako naprej. Skratka, ti podatki o tem obstajajo. Kdo so bili lastniki tega premoženja, koliko jih je bilo, so imensko navedeni. In predlog je pač tak, da se na ta dan to ugotovi in se vrednost tega premoženja na ta način tudi poplača. Brez sodnih postopkov, brez česar koli. Skratka, brez da se zgubi vmes, ne vem 10 let in kakšnih 5, 6 milijonov evrov za takšne in drugačne stroške.  Zdaj v nadaljevanju z mojimi amandmaji sicer predvidevam, da je plačnik teh obveznosti državni proračun. Lahko v nadaljevanju z amandmajem tudi se to spremeni. To se pravi, da to ni selektivni kriterij za odnos do zakona. In lahko se tudi spremeni, ne vem, stopnja poplačila. Jaz predvidevam sicer 100 %, lahko pa je stopnja poplačila tudi nižja, lahko pa tudi višja. Zdaj, da ta predlog, ki je pripravljen oziroma ti amandmaji, ki si sledijo niso nič neobičajnega, kaže tudi praksa iz nekaterih drugih držav. Kjer se je v relativno kratkem času poplačalo tiste, ki so v postopku sanacije bank izgubili premoženje. To se je zgodilo v Španiji, kjer je država v enem primeru v zelo kratkem času poplačala te obveznosti, vključno z obrestmi. Celo zamudnimi obrestmi. To se je zgodilo na Nizozemskem, kjer je v parih mesecih, ko se je to ugotovilo, da je bil pač ukrep preko sorazmeren, tudi poplačalo tudi z obrestmi. In nekaj podobnega se je dogajalo tudi v Avstriji, kjer bodo tistih približno 10 milijard evrov tega iz postopka poravnave družno, Republika Avstrija, Koroška pokrajina in mislim da celo /nerazumljivo/. Skratka, ti primeri v praksi obstajajo. In zdi se mi pravzaprav neprimerno, da se predlaga rešitve, ki so dolgotrajne, ki so drage in kjer bo imel ključno besedo tisti, ki so postopek izpeljali. Tudi če Banka Slovenije ima obrnemo dokazno breme in kakorkoli, pa je bilo že prej tukaj nekaj pomislekov, mislim da je to pravzaprav narejeno na nek način neprimerno. Skratka, mislim, da gre s tem predlogom vladnega zakona za neprimerne odnos do razlaščencev. Zdaj mi imamo problem z enim zakonom o denacionalizaciji, kjer se je moralo premoženje tako ali drugače vrniti. Nekateri postopki so še nezaključeni. In ta zakon je v bistvu tudi zakon o popravi krivic. Kakorkoli to pogledamo, gre za zakon o popravi krivic. Ki so bile storjene. Zdaj ali bo to v celoti dokazano v tem postopku ali ne, to je pač drugo vprašanje. Ampak v pomembnem delu je pa intenca, tudi odločbe Ustavnega sodišča je poprava krivic  (nadaljevanje) v primeru, če je šlo za prekomerne ukrepe. Skratka, predlagam gospod predsednik, da v tem primeru, ko gre za tako nekoherentnost, v primeru predlagateljev zakona, se pravi Vlade, vladne koalicije, da se enostavno preden se pristopi k čemerkoli, dejansko ovrednoti vse to kar je potrebno za odločanje pri tem zakonu. Dolžina postopkov, da se ovrednoti rast upravičencev, da se ovrednoti sodne stroške, da se ugotovi, koliko bodo v tem delu oškodovani še tisti, ki bodo morali vlagati tožbe in ne bodo dobili nobenega povračila, ne za dobljeno tožbo, bodo še plačali odvetniške storitve, notarske storitve in podobne zadeve. Skratka, v tem primeru se je vlada omejila samo na tiste stroške, ki naj bi jih ona imela. ni pa tukaj v predlogu zakona nobenih stroškov, ki jih bodo imeli tisti potencialni tožniki.  Zdaj, že v razpravi je bilo povedano, da bo šlo za izredno obremenitev sodišč. Če bo šlo tukaj za 100 tisoč, preko 100 tisoč je tistih, ki potencialno lahko sprožijo sodni spor, pomeni to 10 tisoč, 20 tisoč – tudi, če bo prišlo do združevanja, lahko po sodnih postopkih. In zdaj samo sprašujem, koliko to pomeni pri teh sodnih zaostankih, pri nepotrebnih sodnih zaostankih, če to lahko rešimo na drug način? Če to lahko rešimo na drug način in možnost je. In mislim, da je neodgovorno, da vlada oziroma tedanja koalicija, ki je teh več kot 100 tisoč ljudi razlastila hipoma, to se pravi z enim zakonom, da naj bi z enim zakonom na tak identičen način tudi vrnila ali pa spravila zadevo v prvotno stanje in poplačala upravičence iz naslova podrejencev in iz naslova delnic – oboje. Ker so bili oboji v tem postopku oškodovani in menim, še vedno menim, da bi bila taka v bistvu izvensodna poravnava bistveno elegantnejša rešitev, bistveno cenejša rešitev za izhod iz situacije v kateri smo se znašli, bistveno cenejša, bistveno elegantnejša do državljanov, pa da ne rečem kolikokrat bolj prijazna. In ne vidim nobenega razloga zato, ker so to prakso uporabile tudi že nekatere druge države, da tudi Slovenija ne bi vsaj enkrat proaktivno stopila do razlaščencev, kar se je zgodilo v tem primeru pred približno sedmimi leti. Ni nobenega razloga, da ne bi to na podoben način, kot se jim je vzelo, tudi postanejo na tisti dan vrnilo ali pa nekoliko modificirano – lahko je poplačilo 90 %, 70 %, lahko je pa tudi 150, ni noben problem. Pa tudi plačnik ni nujno, da je proračun, tako kot je predvideno, tudi z vsemi mojimi amandmaji, ampak je lahko tudi kdo drug in na kakšen drugačen način in tudi sukcesivno se lahko to poplača, če je to za en proračun preveč. Skratka, predlagam še enkrat, da so ti postopki povezani s poplačilom razlaščencev – enih in drugih, enostavni, da so hitri in da so poceni. In nikjer pravzaprav ni nobene potrebe, da to teče na tak ali drugačen način. Po teh zapletenih postopkih, ki ste jih tukaj predvidevali. Tu pravzaprav ni nikjer v tem delu povedano bilo, da bodo ti sodni postopki lahko še bistveno daljši, če bo prišlo do sporov glede ugotovitve med Banko Slovenije in njihovimi podatki in med tistimi, ki bodo zastopali tožnike. Tam se bodo stvari lahko še zakomplicirale, prišlo bo do dodatnih sodnih izvedencev, takih ali drugačnih, ker bo to samo še za par let podaljšalo postopke in za nekajkrat podražilo tisto, kar ste napisali v oceni finančnih posledic oziroma koliko naj bi to stalo. Skratka, podatki obstajajo, imajo jih pooblaščene inštitucije, kajne? Vsi podatki obstajajo. Ocenjena je bila oziroma natančno ovrednotena višina razlastitve, enih in drugih, na tisti dan in noben problem ni, da se to od tistega dneva »štarta« in to velja. Ali bo plačnik Banka Slovenije ali bo plačnik državni proračun ali bodo plačniki tudi deloma poslovne banke ali se bo ustanovil kakšen poseben sklad za to poplačilo, ne? Ker, kar je v primeru, ne vem, zavarovanja hranilnih vlog in tako naprej, to je pač stvar nadaljnje odločitve, ampak, menim, da to mora biti narejeno enostavno, hitro in tudi poceni in najcenejše je, da se izognemo vsem tem postopkom, kjer bo prišlo do tekmovanja, predvsem tistih, ki bodo izstavljali drage račune za selitve in podobne zgodbe. Ne gre za malo denarja, to drži in tudi če gre za, če bodo stroški teh cenitev in preverb, kajne, nastali, bodo šli v milijonske zneske in to je za državo ali pa za tožnike, izgubljen denar in boljše je, da ta denar damo razlaščencem ali pa ostane v državnem proračunu, v Banki Slovenije, kot da to 3 leta, 5 let, 7 let, 10 let »trajbamo« po sodiščih in dokazujemo eden drugemu, kdo je imel bolj prav in kdo je imel manj prav. Tako da, predlagam, predsednik, preden sploh odločamo, da se tudi dodatno ovrednoti vse te momente, ki so bili povedani, tako s predstavnikov institucij, ki ste jih povabili in tudi teh, ki sem jih, pač nekatere dodatno utemeljil. Moramo vedeti, koliko bo to koga stalo na koncu, vsaj približno.
Hvala, gospod poslanec. Naslednja je k razpravi prijavljena gospa poslanka Maša Kociper. Samo trenutek prosim, sprašujem, ali še kdo od poslank in poslancev želi prijaviti razpravo? Gospa Kociper, izvolite.
Hvala lepa. Jaz v bistvu, tako kot je vrstni red, pravzaprav razpravljam tako na amandma gospoda Tanka, kot tudi nekoliko širše o zakonu, kot je navada pri 1. členu, ampak, če začnem s tem, tu in tam se lahko z gospodom Tankom celo strinjam, v tej razpravi. Absolutno se strinjam z tem, da je postopek, ki je predviden v tem zakonu, precej kompleksen in potencialno dolgotrajen in predvsem se lahko strinjam s tem, tudi mene izjemno skrbijo obremenitve naših sodišč in kako bodo ti postopki tekli na sodiščih. To je ta del, s katerim se lahko jaz z vami strinjam. V ostalem vam pa lahko samo povem, da vaša rešitev je pa absolutno v nasprotju s tem, kar je rekla odločba Ustavnega sodišča, absolutno v nasprotju s tem. In če bi sprejeli vašo rešitev, potem gremo direktno proti odločbi Ustavnega sodišča in spreminjamo namen tega zakona. Namreč, vi pravite in že iz tega stavka je razvidno, da imate popolnoma napačen pogled na zadevo, da gre za zakon o popravi krivic. Ustavno sodišče je kot najvišji organ ugotavljanja zakonitosti in ustavnosti, presojalo zakon in ugotovilo, da je bil način, kako je bila opravljena sanacija bank, v skladu z Ustavo, se pravi, ni bil protizakonit. Se pravi, z izbrisom, poenostavljam, z izbrisom ni bilo nič narobe. Izbris ni bil protiustaven. Se pravi, nikakor ne gre za zakon o popravi krivic. Gre za to, da je tudi Ustavno sodišče potrdilo, da so bili takrat neki ukrepi uvedeni v javnem interesu in kot vsi vemo, ščiteni so bili deponenti, fizične osebe, imetniki vlog, hranilnih vlog, tekočih računov na bankah, medtem ko so tisti, ki so bili solastniki ali lastniki bank, prevzeli del tveganja, glede na to, da bi te banke šle v stečaj oziroma v likvidacijo. Večina teh kupcev, teh papirjev, je bila tako imenovanih poučenih vlagateljev, ki so se ali bi se pa morali zavedati tveganja, v katerega so šli.   (nadaljevanje) Se pravi, oni so špekulirali, špekulirali v tem povsem nevtralnem smislu besede, kupili so vrednostne papirje, za katere so pričakovali, da bo njihova vrednost zrasla, ali pa so morda špekulirali, da jim bo ne glede na to država poplačala vrednost teh papirjev na neki točki. V tej špekulaciji so se ušteli. In Ustavno sodišče, ponavljam, samega izbrisa ni izreklo za protiustavnega. Kaj je reklo Ustavno sodišče, je pa točno to, kar nočete, da se naredi. Ustavno sodišče je reklo, da je 350.a člen Zakona o bančništvu protiustaven, in sicer iz razloga, ker niso določena posebna procesna pravila za odškodninske spore nekdanjih imetnikov proti Banki Slovenije, ni pravice do dostopa do podatkov in tako naprej. Poenostavljeno, zakon je bil razveljavljen samo v delu, kjer razlaščenci niso imeli ustreznega sodnega varstva. In zdaj ne morete vi z izvensodnim varstvom reševati določbe Ustavnega sodišča, ki govori o obveznosti sodnega varstva. In če ti hočeš dati razlaščencem posebna procesna pravila, tako kot to določa Ustavno sodišče, če jih hočeš v nek enakopraven položaj postaviti proti močnejšemu partnerju na drugi strani, če jim hočeš dati vpogled v neke podatke, da bodo sploh lahko v nekem postopku enakopravno nastopali, potem nastane kompliciran zakon, kot je ta. In je kompliciran, je zahteven in je izjemno kompleksen. In tudi sama se sprašujem, ali ga bomo danes, predsednik, lahko zvozili v celoti, če ne, bomo pač morali prekiniti to sejo.  Izhodišče, da so bili vsi, ki so bili razlaščeni, oškodovani, je torej napačno. Povsem možno je, da bo tudi v teh postopkih ugotovljeno, da ne bi dobili ničesar ali bi dobili minimalno, to je največja verjetnost teh postopkov. Imam pa tudi jaz kot pravnica kar nekaj težav s temi rešitvami Ustavnega sodišča. Vsi, ki poznamo, na čem temelji odškodninska odgovornost - govorim za tiste, seveda, ki niso pravniki -, temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti so: škoda, nedovoljeno, nedopustno ali protipravno ravnanje povzročitelja, vzročna zveza in odgovornost. Tako malo filozofsko se lahko vprašam, če po eni strani ugotovi Ustavno sodišče, da ni bilo z izbrisom nič narobe, po kakšnem temelju je potem ta odškodninska odgovornost. Enostavno sodišče odgovori, »'sui generis' odškodninska odgovornost, kar nekaj samo po sebi. Mislim, da to sicer presega temelje te debate, ampak pri škodi govorimo tudi o objektivnem elementu škode in subjektivnem, recimo, pri izbrisanih, izbrisani so trpeli, so se morali preseliti, niso imeli zdravnika, ne vem kaj vse. Kakšno subjektivno škodo so pa tu utrpeli ti vlagatelji, subjektivno? Stres mogoče, saj to pa smo vsi kdaj.  Jaz se zavedam, da je ta zakon kompleksen, in se zavedam, da je zahteven. Predlagam, da neke vrste obravnavo vseeno opravimo in vidimo, do kod bomo prišli. Skratka, rešitev, ki jo predlaga gospod Tanko, ni v skladu z ustavno odločbo. V skladu z ustavno odločbo je rešitev, ki jo je predlagala Vlada in ki jo danes na nek način tudi poskušamo z amandmaji še malo popravljati. Zdaj, kaj pri tem zadnjem predlogu še vedno ostaja zame problem. Problem je zame to, kar je opozorila ZPS in kar sem že prej omenila - če res še vedno ni urejeno, jaz čisto vsega tudi ne spremljam, potem je treba urediti vprašanje kolektivnega sodnega varstva. Jaz sem do zdaj živela v veri, da bo tu šest združenih postopkov, šest pa zato, ker je bilo toliko bank. In absolutno podpiram predlog, da sodba, o kateri je po temelju odločeno, da velja za vse. Mi lahko drugače zablokiramo naš celoten sodni sistem.  Ampak še nekaj, se opravičujem, bistvo sem pa pozabila. Kaj se meni še vedno zdi bistvo tega zakona, je pa to, kar poskušamo mi tu kot koalicija in mi kot Stranka Alenke Bratušek ves čas pripeljati ta zakon, pa nam zaradi Ustavnega sodišča ne uspe - to je ločevanje med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji. Tu je bilo kup ljudi, ki so vedeli ali bi se morali zavedati svojega tveganja. Tisti, ki se profesionalno s tem ukvarjajo, banke, pozavarovalnice, pokojninske družbe in tako naprej so točno vedele ali bi morale vedeti v kaj gredo in kaj pomeni nakup takega papirja. Baje je pa obstajal en del ljudi in na te se sklicujejo ves čas tudi taveliki, ki je pa prišel na banko, ki bi sodil v kategorijo tako imenovanega nepoučenega vlagatelja in je na banki, recimo, želel depozit za zavarovane svoje vloge, pa mu je bančna uslužbenka rekla: ne, ne, gospod, dajte vzeti rajši ta papir, se vam bolj izplača. In tiste ves čas mi želimo zaščititi. Ampak kaj je problem? To isto Ustavno sodišče je reklo: ne, ne, ne, vi lahko v okviru tega zakona ločujete samo imetnike teh papirjev glede na vrsto finančnega inštrumenta. Se pravi, ne na to kje so kupili ali so bili poučeni ali nepoučeni, kar drugi finančni zakon določa, ampak glede na vrsto finančnega inštrumenta. Zakaj je temu tako, bi morali vprašati Ustavno sodišče. Tudi jaz se velikokrat z Ustavnim sodiščem ne vprašam. Ampak tako levi kot desni smo ves čas si prizadevali za to ločevanje poučenih in nepoučenih vlagateljev. In v tem smislu pa Stranka Alenke Bratušek danes predlaga amandma odbora, ki pa rešuje točno to vprašanje. S tem vprašanjem smo se 14 dni ukvarjali in iskali ustavno skladen način rešitve vprašanja, da ne ločuješ vlagateljev glede na vrsto finančnega inštrumenta. In našli smo vzor v italijanskem zakonu. In mislimo, da je pravica vsake države, da v primeru takšnega državnega ukrepa zaščiti socialno šibkejše. Jaz ne bom sedaj tu pri 1. členu govorila o rešitvi pri 3. členu, ki jo bom podrobneje tam razložila. Ampak mi v bistvu izven sodno shemo, kot jo predlaga gospod Tanko, predlagamo pri 3. členu za fizične osebe in to za tiste, katerih povprečen bruto osebni prihodek v letu ne presega povprečne plače, se pravi povprečni osebni dohodek nekega Slovenca v enem koledarskem letu je ta meja za katero smo se odločili.  Jaz bi ta, če boste dovolili oziroma si bom vzela to možnost, ta amandma pri 3. členu podrobneje obrazložila.  Sedaj pa tisto, kar sem prej začela, zame ostaja problem kolektivno varstvo in združevanje zahtevkov. Jaz mislim, da to absolutno moramo rešiti, drugače je to propad sistema. Jaz sem tudi izjemno še vedno skeptična na pristojnost Maribora, na izključno pristojnost Maribora. Menim, da izključna pristojnost glede na visoko specifičnost teh zadev in specializacijo, ki bo potrebna je pametna. Ne znam si zamišljati, da bi vsa okrožna sodišča vsako po svoje se s tem spopadala. Ne vem pa, če je Maribor prava izbira. Zato ker tako izjemno težke zahtevke je, po moje, sposobno jih primerno reševati samo Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ima pač največ gospodarskih sodnikov, najbolj razvito prakso sojenja v gospodarskih pravnih zadevah in tako naprej. Naslednja zame sporna zadeva je nesodelovanje inštitucij Evropske unije. Na koncu je sedaj izpadel člen, ki je bil na željo Banke Slovenije vključen, in sicer da se je zaščitil status ekspertov iz Evropske unije. Jaz upam, da vsi vemo, da eksperti Evropske unije ne bodo prišli pričati na sodišče, če se jim ne bo zagotovilo posebnega statusa, se pravi, da ne morejo biti zaslišani kot priče. Se pravi, da se jih ne more nasilno privesti, da niso kazensko odgovorni za svoje pričanje in tako naprej. Taka je navada nekega normalnega poslovanja z inštitucijami Evropske unije. Tista odločba, ki je sedaj izpadla je točno to reševala. Mi pa želimo kot država, jaz tukaj govorim kot država, se pravi v interesu, javnem interesu, da je na sodišču ustrezno predstavljeno kaj se je takrat zgodilo in ko se ugotavlja ali so bili izračuni pravilni, da sodelujejo tisti, ki so takrat dajali navodila. Ker vsi ti ukrepi so bili izvedeni na zahtevo Evropske unije za zaščito malih navadnih ljudi, ne za zaščito vlagateljev. In njihova kontribucija, da povedo, da je Slovenija ravnala v skladu s tem kar določa Evropska unija in v skladu z navodili se mi zdi tu izjemno pomembna. In če jih ne bomo na nek način zaščitili, seveda, ne bodo prišli.  Odprto vprašanje ostaja tudi prepoved monetarnega financiranja. Jaz tukaj razumem, da to vprašanje vendarle nekako sanira izrecna odškodninska odgovornost Banke Slovenije izrecno določena v ZBan-1, in tudi mislim, da ima tu Ministrstvo za finance neko dodatno mnenje v podkrepitev svoje usmeritve in upam, da nam ga bo predstavila. Pa še glede zneska odškodnin. Jaz se zavedam, da smo glede omejitve višine odškodnin tukaj lahko na zelo tankem ledu. Obe zakonodajno-pravni službi sta rekli, da je to potencialno protipravno in možno, da je. Ampak tukaj se spet vračam k svoji prejšnji razpravi o tem, o kakšni vrsti odškodnine tukaj govorimo. Kakšna subjektivna škoda je nastala? Če gre tukaj za sui generis odškodninska odgovornost, je pa po tej sui generis logiki mogoče možno tudi omejit višino škode. Jaz ne vem. O tem se Ustavno sodišče ni še nikoli izreklo, ampak morda je tukaj vredno tvegati. Jaz sem sicer prepričana, da večina ljudi v tem postopku ne bo dobila niti nominalne vrednosti. Ne bo dobila niti nominalne vrednosti. Ampak za naše ljudi, državljane, ki jim vse to skupaj čisto nič ni jasno kaj tukaj delamo, je pa mogoče to neka zagotovitev, da špekulanti ne bodo poplačani glede na to, da je Ustavno sodišče reklo, ponavljam, da z izbrisom ni bilo nič narobe. Tako, da jaz predlagam, da pri tem omejevanju višine odškodnine opravimo resno razpravo pri konkretnem členu, zdaj sem pa hotela samo opozoriti na tiste stvari, ki so zame še sporne. In še dve stvari. Sodne takse, niso bili upoštevani naši predlogi in pa glede izvedencev, ena manjša sprememba, o tem bom pa se pri ustreznem členu še oglasila.  Hvala lepa.
Hvala gospa poslanka.  Repliko ima poslanec Jože Tanko, za njim pa dobi besedo predlagatelj, potem pa poslanec Jani Ivanuša.  Kolega Tanko, prosim. Postopkovno? / oglašanje iz ozadja/ Ne, ne, če je postopkovno, potem imate prednost. Postopkovno poslanec… / oglašanje iz ozadja/ poslanec Ivanuša.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Imam en predlog, postopkovni, seveda, da vi kot predsednik odbora, smo dobili že celo skripto teh predlogov oziroma amandmajev. Zdaj je prišel naknadno še eden. Jaz si enostavno, zadeva je zelo zahtevna in kompleksna in predlagam, da enostavno se bojim o tem odločati, ker to ne moreš predelati v tem času, ki smo ga imeli na razpolago in prosim, da daste na glasovanje, da sejo prekinete in zainteresirana javnost oziroma povabljeni so tako povedali svoje, da lahko odbor potrem odloči na naslednji seji, ker se mi zdi, da to je vseeno težka materija, pa da ne bomo kakšnega kiksa napravili, prosim če daste na glasovanje ali se ta tema nadaljuje danes ali ne oziroma predlog zakona.  Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Zdaj, dve možnosti sta. Prva je prekinitev, druga je preložitev seje, kolikor sem vas razumel. Predlagate preložitev seje. Strinjam se, da je zadeva danes morda malo ušla izpod nadzora, zato sem tudi prekinil sejo in tudi napovedal na kakšen način jo nameravam peljati naprej. tako, da na tej fazi vašega predloga ne bom upošteval.  Ja, prosim. Postopkovno gospod poslanec Marko Pogačnik.
Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.  Jaz se strinjam s predlogom, ki ga je podal kolega iz poslanske skupine SNS. Mislim, da danes delo je nam poslankam in poslancem kvalitetno onemogočeno. Dejstvo je, da roki za vložitev amandmajev so potekli prejšnji četrtek. Danes tekom seje smo pa v roku ene ure dobivali non stop nekaj novega imenovali. Ti amandmaji niso bili podpisani. Te amandmaje imamo nek izbirnik. Namen amandmajev pa določen rok pred nekim odborom je predvsem tudi to, da se opredelijo poslanske skupine do predlogov teh amandmajev in ne nazadnje, jaz pričakuje, da se bo do predlaganih amandmajev opredelila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Predsednik, kako se bo recimo do vseh predlogov amandmajev, ki so bili predlagani danes tekom odbora, opredelila Zakonodajno-pravna služba kvalitetno. Lahko se bo pavšalno, da bodo podali neko mnenje in jaz   res predlagam. Glejte, vlada zamuja s sprejemom tega zakona že več kot eno leto in pol. In če se ta današnji odbor prekine in ga nadaljujemo v sredini naslednjega tedna ali po dogovoru, bi rekel, z vsemi, mislim, da lahko naredimo več koristi kolikor škode. Dejstvo pa je, da imamo na mizi nekako milijardno odškodnino. In jaz mislim, da je neodgovorno od poslank in poslancev, da se opredelijo do teh amandmajev in bi rekel do teh predlogov, ki so prišli danes na mizo. Dejstvo pa je, da ko smo te amandmaje dobili, ugotavljamo, da tudi koalicija dejansko ni usklajena. In vzemimo si še čas, odbor se prekine in se nadaljuje, bi rekel v naslednjem tednu in tudi Zakonodajno-pravna služba poda, bi rekel, pisno mnenja na vse predlagane amandmaje, ki so danes tekom dneva prišli.  Hvala.
Hvala gospod poslanec za proceduralni predlog. Sprašujem vse prisotne poslanke in poslance. Predlog dam v razpravo … Oziroma ne, pardon, proceduralno ne smem dati v razpravo /oglašanje iz dvorane/. Proceduralno?
Jaz imam še en predlog, kolega ima potem še enega. Ampak ena možnost je tudi, da se odločimo vsi skupaj, da odložimo glasovanje. Da danes vsaj nekaj naredimo. Res. Prišli smo danes sem, pripravili smo se, naredimo razpravo in glasujemo naslednjič posebej.
Ste zaključili proceduralni predlog? Hvala lepa. Poslanec Robert Pavšič, proceduralno.
Ja, prosim za 10 minutni odmor oziroma pavzo, da se uskladimo pred glasovanjem.  Hvala.
Dobro.  Glasovali bomo o predlogu, da se seja prekine oziroma da se njeno nadaljevanje opravi v določenem terminu, kar vam bom seveda s sklicem posredoval, ko bom dobil ustrezne podatke o tem, kdaj je to možno storiti.   Zdaj pa odrejam 10 minut pavze. Nadaljujemo sejo ob 11. uri in 20 minut.
Spoštovane gospe in gospodje! Nadaljujemo sejo Odbora za finance in predlagam odboru v skladu s predlogi, ki sta ju podala poslanec Jani Ivanuša in poslanec Marko Pogačnik / oglašanje v dvorani/ … pa seveda tudi gospod poslanec Jože Tanko, pa tudi tam z desne strani so prišli podobni predlogi / oglašanje v dvorani/ … Z moje desne, ampak od gospe / oglašanje v dvorani/ Kociper in gospoda Pavšiča, da ne bo kakšne nejasnosti.  Predlagam torej odboru naslednji sklep: Na podlagi prvega odstavka 74. člena poslovnika Državnega zbora predlagam, da se razprava in odločanje o predlogu Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank preloži na eno naslednjih sej Odbora za finance. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem tudi zaključujem današnjo sejo odbora za finance. Hvala lepa!