Spoštovane članice, spoštovani člani komisije, spoštovani minister, vabljeni ter vsi ostali prisotni, prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam 20. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani komisije in sicer Predrag Baković, Felice Ziza in pa Jože Tanko. Kot nadomestni član pa je z nami poslanec Jurij Lep, ki nadomešča poslanko Vero Granfol. Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi posebej prebirala, saj je razviden iz samega sklica seje. s svojo udeležbo na seji pa so opravičili predstavniki Ministrstva za kulturo in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, Bernard Sadovnik. Naj še povem, da se člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu seje udeležujejo preko video povezave in tudi njih prav lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red; ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko, na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČNEGA POROČILA PROJEKTA INŠTITUTA ASEF ZA IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE ANALITIČNI MODEL VREDNOTENJA UKREPOV POLITIK NA PODROČJU VRAČANJA IZOBRAŽENIH SLOVENCEV.

S sklicem seje 22. 12. ste prejeli gradivo, zaključno poročilo Inštituta ASEF za izobraževanje in raziskovanje. Predlagam, da se najprej seznanimo z izsledki tega ciljno raziskovalnega projekta, Nato pa bi potem besedo dobili ostali vabljeni. Se strinjate s predlogom? (Da.) Ugotavljam, da ja.

Zato bi najprej dala besedo predstavnici gospe Kaji Cunk, da predstavi poročilo in ugotovitve ciljno raziskovalnega projekta.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, jaz upam, da se slišimo, lep pozdrav z moje strani!

Bi vstala, ampak imam pol noge v mavcu, tako da na daljavo maham, ampak sem vesela, ker sem po enem tednu lahko šla ven, tako da je to kot praznik danes zame.

Naj na začetku lepo pozdravim v imenu ustanoviteljev Inštituta ASEF doktorja Jureta Leskovca, doktor Marinke Žitnik in doktor Andreja Košmrlja, zelo smo veseli vsake možnosti, da neke razmisleke k delu, ki ga počnemo, lahko delimo tudi znotraj nekih političnih struktur, ker verjamemo, da so stvari, ki smo jih ugotovili v tem primeru, tako zanimive, da jih delimo. Načrtno sem naslovu dala nekaj, kar je v bistvu ugotovitev teh dolgih študij, pri kateri nam je v bistvu s svojo, v veliki meri prostovoljnostjo, izjemno pomagala doktor Žitnikova. Kaj smo namreč delali? v preteklem desetletju obstoja ASEF-a je inštitut opravil številne raziskave, z vzponom umetne inteligence smo pa Marinko prosili, da nam pomaga razviti nekakšen napovedni model. Torej, kakšna je verjetnost, da oseba, ki je trenutno v, dajmo reči, Ameriki ali pa kjerkoli drugje po svetu, se vrne v Slovenijo in kakšna je napoved, da recimo naš mlad štipendist, ki prihaja iz Celja, bo nekoč Slovenijo zapustil in se tudi njej vrnil? To je naredila na način, da smo v bistvu pregledali pet zadnjih velikih študij, ki smo jih naredili, ona jih je poenotila in na podlagi stvari, ki so dosti težje, kot jih jaz razumem, definirala pet skupin ljudi, kot da bi pred sabo imeli pet posameznikov z zelo različnimi potrebami, z zelo različnimi željami in na nek način tudi z zelo različnimi politikami, ki jih potrebujemo, da bomo te posameznike lahko uspešno naslovili. Niso si namreč homogeni, tako kot si vsi naši izobraženi Slovenci po svetu niso in tako kot si vsi naši ljudje, ki jih imamo izven naših meja, pa tudi znotraj naših nismo.

Kaj je alarmanten del tega, je, da v vseh teh študijah se je pokazalo, da če skrčimo na sedem ljudi, samo eden dejansko razmišlja o tem, da se bo vrnil. In to je nekaj, kar se nam je zdelo dovolj pomembno, da naj bo uvod v to. Različne statistike obstajajo, tu se tudi malo z Umarjem včasih kaj ne strinjamo, pa vendar, moramo gledati, ko gledamo visoko izobražene, čeprav neradi govorimo o delitvi, pa vendar, je fajn pogledati kdo od teh visoko izobraženih v Sloveniji je Slovenec in kdo izmed visoko izobraženih, ki odide, je Slovenec. In tako ugotovimo, da statistika, ki sicer govori, da se v Sloveniji približno enako ljudi izseli, kot se jih vrne. Ko v to zmešamo narodnost, ugotovimo, da za vsakih deset visoko izobraženih Slovencev, ki se k nam vrnemo, jih pa letno 13 izgubimo. In če gledamo, kdo gre od nas ven, 15 odstotkov ljudi, ki so zapustili Slovenijo povprečno letno ima visokošolsko izobrazbo. Če gledamo med temi ljudmi, koliko jih je bilo Slovencev, torej s slovenskim državljanstvom, pa ugotovimo, da je teh v bistvu dvakrat več, da jih je preko 30 odstotkov tistih, ki se selijo, ki so Slovenci in ki imajo vsaj visokošolsko izobrazbo.

Lahko bi temu rekli izziv. Nam se vseeno to zdi kar problem. Ko smo vse te analize križali in smo ugotovili, med vsemi temi vprašalniki skupaj je bilo nekje več kot 600 respondentov, ljudi, ki jih imamo po tujini in ki so visoko izobraženi, smo ugotovili, da podajo v bistvu vsi štirje glavne razloge, za kaj gredo in ti so približno enako močni, gre za nezadostno možnost za karierno napredovanje. Tukaj predvsem govorimo o ljudeh, ki delajo v gospodarstvu v tujini, o nizki prepoznavnosti znanja, kar je predvsem značilno za tiste, ki delajo v znanstveno visokošolski sferi, slabi delovni pogoji in splošno družbeno politično ozračje.

In zdaj, ko pa smo znotraj tega šli pogledat, kaj bi pa bil razlog, da se vrnete. Torej, v neki strokovnosti govorimo o "push" dejavnikih, tisto, kar te potiska iz države in o "pull" dejavnikih, tisto, kar te vrača nazaj. Je pa glavni razlog pri vseh skupinah, zakaj bi se vrnili, je bil v ureditev družbeno političnega stanja. Šele potem sledijo boljši delovni pogoji, večja cenjenost znanja in na zadnjem mestu je šele finančni razlogi.

Pozor! Tu vemo, govorimo o visoko izobraženih Slovencih v tujini, ki so verjetno finančno vsi dokaj dobro preskrbljeni. Pa vendar, glavni razlog, ki bi jih nazaj potegnil, je boljša ureditev družbenopolitičnega stanja. Veliko se nas sprašuje, kaj to družbenopolitično stanje za njih je? Skozi ankete so navajali, obstoj nekega družbenega negativizma, predvsem pomanjkanje spoštovanja politične raznolikosti in pluralnosti, dosti jih opozarja na zapletene, dolgotrajne birokratske postopke, zelo veliko jih pa razmišlja, ki so v tujini, pa imajo že družine, tudi o tem, kakšne priložnosti imajo njihovi otroci, v kolikor se vrnejo.

Kot rečeno, smo skupaj z doktor Žitnik in ostalimi sodelavci na tej raziskavi, na podlagi vseh teh analiz našli pet tipov ljudi, ki jih imamo trenutno po svetu, dajmo reči. Prvi so neki zunanje motivirani selivci, druge smo imenovali neki zgodnji raziskovalci sveta, tretji tisti, ki bomo jih težko dobili nazaj, so akademski mladi pionirji, sistemskim razmeram izpostavljeni in zadnji so karierno zadržani povratniki. Jaz bom pri vsakem od teh predstavila, zakaj so to v bistvu popolnoma drugačni ljudje z vidika tega, kar potrebujejo.

Zunanje motivirani selivci so v bistvu tisti, ki sledijo največkrat partnerjem, ki torej odidejo v tujino zaradi kariere moža, žene, bratov, sester, staršev in jih v bistvu ne žene to, da so sami ambiciozni, ampak neke zunanje okoliščine, bodisi partnerja ali pa, kot rečeno, družine v tujini. Njim so pomembni ukrepi, ki so vezani na vse drugo kot na delo. Dober primer povratnikov v Slovenijo verjetno na teh sejah že večkrat slišano je, kako vključiti otroka v javni vrtec. Veliko jih ima naših, tudi naših ASEF-ov in mentorjev s tem težavo, ko za tri, štiri mesece pridejo sem, državljanstvo nimajo, nimajo pa rezidence v Sloveniji, zato v javne vrtce težko vpišejo čez poletje svoje otroke. Stanovanjska situacija, kakšne pogoje imajo, kaj jim pripada, v kakšnih okoliših bi jo(?), kdo bo z njimi govoril in tako naprej. Za to skupino je značilno, da jih ima večina dejansko otroke in da so starejši. Ta nek faktor, ki jih pa vede nazaj, je pa seveda, ko razmišljajo o celotni družini, kakšno je politično stanje, kakšna je strpnost, kakšno bo sprejemanje tujcev, ki pridejo v našo domovino nazaj. Lahko so to tudi potomci, ne vem, druga, tretja generacija, kako se jih bo sprejemalo, če se oni v Slovenijo vrnejo.

Ta drugi so neki zgodnji raziskovalci sveta. Zelo značilno za njih je, da so v bistvu šli študirati v tujino, so v zelo zgodnji karierni fazi in ne razmišljajo, da bi se vrnili. Ko smo pogledali, to so bodisi študentje, ki so šli na Erasmus štipendije, pa so tam ostali, ki so dobili kakšno štipendijo Ad Future, pa se niso vrnili in tako naprej. Pri njih je zelo velik faktor to, kakšne delovne priložnosti pri njih, pri nas imajo. Poudarjajo, da jih ne izgubimo zaradi študija, ampak zato, ker po študiju z njihovo ambicioznostjo pri nas ni dela, ki bi jim omogočal, da razvijajo svoje delovne, poklicne potenciale in da imajo dosti slabše možnosti napredovanja kot v tujini. Značilnost te skupine je, da so najnižja neka starost. Predstavljajo res tisti posamezniki, ki so komaj dobro zaključili s svojimi študijskimi obveznostmi in so na nekih začetkih svoje kariere. Sistemskim razmeram izpostavljeni so naslednji in ti so najbolj kritični do slovenskega sistema. Dajmo reči, celotne raziskave, ko smo brali, ko smo spremljali njihove odgovore, so to tisti, ki, jaz jih tako poimenujem, da zamerijo Sloveniji kot državi in so tudi zato ven, šli so ven zaradi tega, ker so iskali zaposlitev. Moti jih korupcija, moti jih birokracija, vsi imajo neke slabe izkušnje z nepotizmom, vidijo tudi tukaj, da zaradi svojega statusa tu, so imeli slabše stanovanjske možnosti, slabšo socialno varnost in so zato šli ven v upanju, da bodo vsaj malo osebno zrasli, napredovali. Njim v bistvu velika stvar, ki jih odganja, zelo mala verjetnost je, da bomo te ljudi dobili nazaj, verjetno med vsemi skupinami najtežja, predvsem pa so neke slabe možnosti za poklicni in karierni razvoj. Tisto, kar jih je potisnilo ven.

Potem je pa skupina, ki jo v bistvu ustvarjajo tisti, ki sem na začetku povedala, da so ustanovili Inštitut ASEF. Nekoč so bili mladi pionirji, zdaj več niso, čeprav naš Jure še vedno izgleda mlad, ampak akademski mladi pionirji so zelo mlada, po večini moška, zakaj, ker stemovce(?) v tujini pač so večinoma moški, ki so nam šli, ki so akademsko zelo dobro profilirani, ogromno med njimi je Zoisovih štipendistov. Zelo zanimivo je opaziti povezavo med tema dvema stvarema. In veliko od njih jih je v bistvu že začelo in pisalo študij v tujini, kar pomeni, da v bistvu nikoli niso bili slovenski študenti. Oni zelo zgodaj zapustijo državo, odidejo že na začetku študija in na njih v bistvu neka korupcija, birokracija, nepotizem nič ne vpliva, ne skrbi jih za zaposlitev, ni jim važen davek, kar jim pa je in kar je edina stvar, je, da vedo, da tu služb za njih ni, želijo pa in to je pa mogoče skupina, ki pa zelo pozitivno gleda na Slovenijo, v bistvu želi graditi trajno vez in želi sodelovati s Slovenijo, ne pa se sem preseliti.

In ta zadnji, so pa neki karierno zadržani povratniki. Spet gre za pretežno moško skupino, ampak nekoliko starejšo in takšno, ki ima v kar veliki meri tudi neke družinske obveznosti, otroke in tako naprej. Njim, oni so pa taki, ki v Sloveniji vse ukrepe v bistvu na njih baziramo. če boste dobro pogledali, to so, na te ljudi pa gremo z davčnimi olajšavami, hočejo, da se vrniti, njih lahko dobimo nazaj, njim je pomembno, koliko jim na koncu dneva ostane. Visoko obdavčitev doživljajo kot izjemen pritisk. Skozi, dajmo reči, neke fiskalne politike, ovrednotijo in sebe in svoj status in značilno pa je, da si v bistvu želijo samo neko, tudi finančno dobrobit, mirnost. So, dajmo reči, tudi neki najbolj konzervativen del vseh teh skupin.

To je zelo na kratko, ta daljšo verzijo imate. Jaz vem, da te predstavitve znajo biti dolge in sem jih probala toliko strniti, koliko je zanimivo. Zelo sem pa ponosna na vse te ljudi, ki so tukaj od zadaj. ASEF skupnost trenutno šteje sto doktorjev znanosti, znanstvenikov, doktorjev in doktoric, ki so po svetu, ki z nami sodelujejo. ki vsako leto iz svojih raziskovalnih sredstev namenjajo sredstva za to, da lahko gostijo mlade slovenske talente, ki se vračajo, ki želijo biti povezani in mi se trudimo, da njihovo zaupanje, da njihov čas in da to državo dejansko povezujemo z vsemi, ki so šli, ne želimo pa, da izgubimo. Hvala lepa.

Najlepša hvala za zelo izčrpno, jaz mislim, da tudi zelo zanimivo predstavitev.

Sedaj bi za odziv na predstavljeno gradivo dala besedo ministru in podpredsedniku Vlade. Ni potrebe. Potem… / oglašanje iz dvorane/ Dobro. Sedaj pa seveda k besedi vabim vse ostale vabljene, pri tem vas seveda tudi obveščam, da lahko vabljeni svoja mnenja in stališča podate le v tej fazi, saj bo razprava, ki bo temu sledila, namenjena le članicam in članom komisije, v kolikor seveda ne bi bili pozvani k dodatni obrazložitvi. Člane Sveta Vlade za Slovence po svetu, ki na seji sodelujete preko video povezave pa prosim, da se k besedi javite preko kanala za sporočila ali z dvigom roke. Kdo želi od vabljenih besedo? Tukaj v dvorani nihče. Kaj pa na daljavo? Očitno je bilo poročilo tako izčrpno, da ga noben od vabljenih želi dopolniti ali pa dodati svoje stališče.

Potem, če ne, potem prehajamo na razpravo članic in članov komisije. Kdo od članic in članov komisije želi besedo?

Lucija Tacer, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa predsednica.

Hvala Kaja za predstavitev in društvo ASEF, da se je angažiral na to tematiko. Mislim, da so seje s to vsebino mogoče malo bolj nove za naš odbor. Nismo se tako pogosto pogovarjali ravno o teh faktorjih glede kroženja možganov, kaj motivira ljudi, da gredo, kaj jih motivira, da morda pridejo nazaj. Vedno je pa dobro imeti številke in zato res hvala za to predstavitev, da smo videli, kako lahko to skupino ljudi, ki so po svetu, preko različnih profilov naslavljamo. Tako, da to se mi je zdelo zelo zanimivo.

Eno opažanje, ki bi posebej izpostavila in o katerem smo tudi razmišljali v naši poslanski skupini, je vezano na akademske mlade pionirje, kot ste jih vi poimenovali, torej te visoko izobražene, sposobne, ambiciozne ljudi, ki gredo v tujino, ampak hkrati imajo pozitiven pogled na Slovenijo in želijo krepiti odnose. In sicer dejstvo, da je velika, veliko število njih, Zoisovih štipendistov. To je zelo zanimivo in tudi v razpravah glede Zoisovih štipendij v tem mandatu smo recimo delali na tem, da se ne izključuje z državno štipendijo, smo razmišljali o tem, kako mi naslavljamo naše Zoisove štipendiste, te izjemno sposobne mlade ljudi, ki jih država financira, jaz sem bila tudi ena izmed njih in v srednji šoli in potem na faksu. To je res dobra štipendija, za katero se je vredno potruditi, potem pa se mi zdi, ko nekako zaključiš študij ali pa srednjo šolo, pač se zaključi in je to to. In morda je tukaj res priložnost, da bi gradili na tej skupnosti, ki se ustvari s tem, ko podeljujemo te štipendije, da bi pač nadaljevali neko povezovanje med njimi. Morda je tukaj res priložnost za sinergijo. Tako da v prihodnosti jaz mislim, da bi, da bi bilo to vredno, vredno preučiti in začrtati ukrepe naprej, kako bi pač Zoisove štipendiste naprej povezovali in spodbujali in jim pač tudi dali nek signal s strani države, da cenimo njihova, njihova znanja in prizadevanja in nadaljnjo sodelovanje s Slovenijo.

Izpostavila bi vseeno, da so številke iz leta 2021, ko ste delali raziskavo, tako da zdaj je to pet let nazaj. In vseeno bi postregla mogoče z novejšimi številkami, ker sem jih gledala na Statističnem uradu. Torej, res je zanimiva ta razlika, izmed državljanov Slovenije koliko se jih odseli na leto in koliko jih pride nazaj. Tako da jaz sem ponosna v bistvu, da se ta trend izboljšuje. Torej, razlika med tistimi državljani, govorimo samo o državljani Slovenije, na leto, ki gre v tujino in ki pride nazaj, vztrajno upada od leta 2022 do 2024, do koder imam podatke, torej leta 2022 je bila razlika med tistimi, ki so odšli in tistimi, ki so prišli 2 tisoč 722 več se jih je odselilo, to je kar velika številka, takrat recimo 6 tisoč 430 se jih je odselilo. Naslednje leto 2023, je že kar padla ta številka, torej ta razlika je bila samo še tisoč 596, več se jih je odselilo. To je bila posledica tega, da je padlo število tistih, ki se jih je odselilo in naraslo število tistih, ki je prišlo nazaj. Zdaj, 2024 je pa bila razlika samo še 325 ljudi, torej 5 tisoč 98 se jih je odselilo naših državljanov in 4 tisoč 773 jih je prišlo nazaj. Tako da jaz mislim, da je to gotovo, gotovo je pozitiven trend in morda ima, jaz bi upala, to je pač moja špekulacija, kaj veze s tem politično družbenim ozračjem in o katerem smo govorili. Vemo, da leta 2021 je bilo izjemno stanje po svetu, tudi v Sloveniji, bila je epidemija in je morda pač tudi sprememba oblasti in delovanja države morda vplivala na to.

Tekom tega mandata smo pa sprejeli tudi nekaj ukrepov, ki naslavljajo različne izmed teh skupin, ki so bile danes omenjene. In mislim, da bo tudi v prihodnosti uporabno, da jih bomo umestili v te profile, kot so bili danes predstavljeni, katere res najbolje naslavljajo, kakšne skupine ljudi. Recimo, prvi ukrep, ki se je že par let nazaj uveljavil, je Info točka za vračanje. To je en odgovor na birokratske postopke in ovire, ki so bile izpostavljene pri več skupinah Slovencev po svetu. Gotovo ta info točka še ni končni projekt in bi se jo dalo v naslednjem mandatu, v naslednjih letih izboljšati. Trenutno deluje na uradu za Slovence po svetu, kjer imate tako telefonsko številko kot email in uradne ure, za pač tiste naše državljane, ki se želijo vrniti in imajo upravičeno veliko vprašanj glede različnih birokratskih postopkov, da imajo vsaj en naslov, kam se lahko obrnejo, ker je včasih res občutek na različnih ustanovah, ali je to upravna enota, Zavod za zdravstveno zavarovanje, da se včasih, ne vedo, v katero kategorijo te dati. To lahko iz osebnih izkušenj povem. In se potem počutiš še bolj nekako, ne, ne domačega, kot tisti, ki so tujci, ki imajo vsaj oddelek za tujce, da gredo tja.

Potem drug ukrep so bile davčne olajšave, 7 odstotkov znižanje dohodnine, če je, to je bilo targetirano za mlajše, torej pod 40 letom, če se prav spomnim, ki se vračajo, s tem, da so bili dve leti v tujini. In zdaj lahko nekako to umestimo, da je to res tista skupina, ki je najbolj motivirana z davki. Upam, da se bo to poznalo. Olajšani so bili postopki za priznavanje kvalifikacij v zdravstvu, tudi z vidika jezika, da se prej te tuje strokovnjake vpelje. To mogoče direktno ne targetira slovenske državljane, čeprav morda tudi, ker nekateri slovenski državljani po svetu ne govorijo slovensko še tako tekoče, ampak morda predvsem tiste družine, ki se vračajo z njimi. In vesela sem, da imamo zdaj v postopku še pred koncem mandata zakon, ki bo naredil postopke priznavanja izobrazbe malo bolj sodobne, digitalizirane in pa, da bo ta naziv, ki ga boš pridobil v tujini, da ne bo več potrebno pisati v oklepaju, Republika Hrvaška ali pa Republika Avstrija, tam, kjer si dobil ta naziv, ker je res pač čudno izpadlo. Mislim, da je tudi pravilno, da nekako rečemo, spodbujamo kroženje možganov, da gremo v tujino, da tam dobimo znanja in ko pridemo nazaj, bomo to pač, če so izpolnjeni pogoji, priznali in vas ne bomo drugače obravnavali zaradi tega, enako boste doktor ali pa magister, ne boste rabili pisati zraven države izvora. Poleg tega recimo dodam še vizo za digitalne nomade, ta mogoče bo uporabna bolj za kakšne družinske člane, ki niso državljani EU, če se naši državljani recimo vračajo nazaj in jim bo omogočila, da delajo za neko podjetje v tujini vsaj za tisto enoletno obdobje, ko se morda privadijo in vključijo v družbo. Tako da nekatere zadeve so bile narejene in vesela sem, da imamo zdaj tudi podatke, ki nam bodo lahko za načrtovanje naprej, mogoče postavili en boljši okvir. Da bomo videli, katere skupine posebej želimo pritegniti, s katerimi skupinami sodelovati na daljavo, kar se mi zdi, da ne smemo zanemariti. Ja, tudi če ne bodo prišli nazaj, in pozdravljam to predstavitev, upam, da bomo v prihodnosti še imeli priložnost slišati delo, ki ga boste opravili, kakšne analize in da bomo na tem odboru diskutirali o teh temah, kako privabiti tiste, ki se želijo vrniti nazaj.

Najlepša hvala Luciji.

Smem tu kaj dodati ali, ne?

Potem, vam bom dala besedo malo kasneje, sedaj bi dala besedo naprej, kdo od poslank in poslancev želi naslednji besedo? Izvolite, gospod Medic.

Dober dan, lepo vsi pozdravljeni!

Hvala lepa za poročilo, zelo izčrpno.

Jaz sem se vrnil v Slovenijo in sem prišel v Slovenijo pred 25 leti, glavni motiv je zato, ker sem Slovenec. Če bi to odvzel od vseh razlogov, zakaj sem prišel v Slovenijo, jaz nisem iz Argentine, če nisem omenil, jaz bi te razloge, ker ste vi odkrili, zakaj iz Slovenije ali pa ne pridejo v Slovenijo, 45 odstotkov ureditev družbenega političnega stanja, 22 odstotkov boljši delovni pogoji, 20 odstotkov večja cenjenost znanja in profesionalnega napredka in samo 9 odstotkov zaradi finančnih razlogov bi prišel v Slovenijo po istem kriteriju, iz Argentine, po istem kriteriju.

Zdaj, spoštovana kolegica, vi imate podatke uradne, da se ta trend spreminja in to je to, je dobrodošlo. Nimamo pa tako podrobne analize, da bi vedeli, zakaj se vračajo. Ko se povsod sliši, da so podjetja in visokotehnološka podjetja iz Slovenije v zadnjih letih in ne vem koliko letih, gredo iz Slovenije ven in to so tista podjetja, ki bi lahko tukaj obdržala tiste, tiste najbolj, najbolj napredne kadre, ki jih imamo, univerzitetne.

Morda se bi jaz želel malo bolj specifične razdelitve tega, ureditev družbeno političnega stanja, če bi bili kakšni podvprašaji, kaj to pomeni. Zato, ker to je zelo splošno in nekdo se lahko ga razume tako ali drugače, nekako, nekdo lahko to obrne v politično diskurz, kar ne bi bilo dobro za eno, za eno zdravo razpravo. Mislim, da pa, ja, da te družbe, ki so tako tehnološke in ki danes zelo hitro napredujejo v svetu, so tiste, ki pritegnejo kadre. Mi lahko pritegnemo kadre zaradi, finančnim spodbudam in štipendijami razno raznim, ampak ne bodo tukaj ostali, razen če so kakor Franc Medic, ki je prišel tu s srčkom za Slovenijo. In ko vidimo, da nima samo Slovenija ta problem, cela Evropa ima ta problem, da to znanje se seli ali v Ameriko ali na Kitajsko, zdaj iz Indije napreduje. Če ne bomo to rešili, tudi ne bomo rešili vračanja Slovencev, ki so po svetu. Menim pa vsekakor, da tukaj obstajajo niše in na tem je vredno delati, ampak najbolje je spodbuditi razvojno okolje v Sloveniji, ki bi to pritegnilo te kadre.

Tako da pozdravljam to analizo, ki se je naredila, jaz bi čez dva meseca želel eno analizo za leto 2024, 2025, zato, ker na podlagi dejanskih podatkih se tudi lahko potem nadalje gradi. Tako da pozdravljam to analizo. Žalosten sem zaradi rezultatov, da se še zmeraj veliko Slovencev odseljuje. In pripravljen sem narediti vse, kar je možno, da bi pomagal, da se bi to, ta trend spremenil.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi še kdo od poslancev besedo? Gospa Lucija, ja, izvolite.

Mogoče samo replicirala postopkovno, samo ker je gospod Medic omenil družbenopolitično stanje, pa je na četrtem slajdu, imamo napisano definicijo, ampak verjetno bo gospa Cunk še povedala. Samo za informiranje razprave.