Lep dober dan želim vsem skupaj. / nagovor v italijanskem in madžarskem jeziku/

Pričenjam 4. nujno sejo Komisije za narodne skupnosti.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani, članice in člani komisije, in sicer: magistra Darka Krajnca nadomešča magister Tamara Kozlovič, Katarino Štravs nadomešča Mateja Zupan Josipović, doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča Andrejo Živec Živic, se opravičujem, obratno, Andreja, se opravičujem, Andreja Živic nadomešča Bon Klanjšček, Aleksandra Prosena Kralja nadomešča Aleš Lipičnik, Saro Žibrat nadomešča doktor Martin Premk, Andrej Kosi je službeno odsoten, prav tako Danijel Krivec. In to je to.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red seje komisije, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija ZRTVS-1E, EPA 2566-IX ter 2. točka - Razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, je določen kot je bil predlagan s sklicem 64. člena.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada.

Kot gradivo ste prejeli predlog zakona z dne 21. 11. 2025, zahtevo skupine poslank in poslancev, prvopodpisane magistre Nataše Avšič Bogovič, za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 4. 12. 2025, pobuda Pergama - Konfederacije sindikatov Slovenije glede predloga zakona z dne 26. 11. 2025, pripombe RTV Slovenija k predlogu zakona z dne 4. 12. 2025, mnenje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti z dne 5. 12. 2025 in pripombe sindikatov novinarjev Slovenije z dne 5. 12. 2025. Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, danes boste dali na mizo ali ste že dobili še tudi predlog amandmaja, ki sva ga pripravila skupaj s poslanskim kolegom. Članice in članice komisije ste preko Udisa, ja, niste prejeli, sklep boste na mizi dobili.

K tej točki, k 1. točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za kulturo, in sicer v njenem imenu državni sekretar. Izvolite, če želite besedo, gospod Rusjan.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem in ostalim vabljenim.

Pred vami je novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ima za glavni cilj zagotovitev stabilnega in preglednega financiranja, da bo lahko javni zavod RTV izpolnjeval svoje ustavne naloge. Tako da prva pomembna vsebina novele je posodobitev in utrditev financiranja javne službe, zlasti financiranja programov za narodne skupnosti. Tako da v okviru predloga tega zakona predlagamo stabilno financiranje, se pravi, da se, za programe italijanske in madžarske narodne skupnosti na način, da se to v zakonu opredeli z natančno višino, to je 10 procentov pobranega zbranega RTV prispevka za preteklo leto na leto, kar je v tem trenutku nekaj manj kot deset milijonov evrov. Druga pomembna sprememba pa je, da glasbeno produkcijo uvrščamo sedaj vključimo v javno službo - glasbena produkcija je sedaj uvrščena med tržne dejavnosti -, gre pa za delovanje predvsem Simfoničnega orkestra, Big banda ter otroških mladinskih zborov RTV, ki so praktično že od vedno del javnega zavoda in tudi dejansko del glasbene ustvarjalnosti v naši državi. Sodelujejo tudi v vseh programih javnega servisa, skrbijo za živo glasbo, za arhiv, za posnetke, za dramske in filmske produkcije ter tudi koncertna dejavnost, tako da je tudi tukaj popolnoma smiselno, da to uvrstimo v javno službo. In tudi zato, ker s tem uvrščamo javno službo, tudi predlagamo financiranje iz proračuna v višini 4 procentov zbranega prispevka, kar znaša približno nekaj malenkost manj kot 4 milijone evrov letno v tem trenutku. Ta novela tudi sledi priporočilom Evropske komisije in domače prakse v zadnjih dveh letih na področju upravljanja slovenskega javnega medija. Poleg tega imamo tukaj še, del novele je tudi boljša razmejitev pristojnosti, odgovornosti med organi RTV, se pravi uprav, svetom in finančnim odborom; predvsem tukaj malo dajemo malo več pristojnosti v finančnem odboru.

Tako da na ta način Vlada predlaga zakon, ki ne bo pomenil poseg v programske odločitve RTV, temveč pač zagotavlja delno sofinanciranje iz proračuna za narodnostne programe. Že sedaj to je bilo, za glasbeno produkcijo, to ni bilo, tako da to je na kratko, kar se tiče teh nekaj členov sprememb zakona. Če so vprašanja pa odgovarjamo pol. Hvala.

Hvala lepa, gospod državni sekretar.

Želi mogoče direktor Direktorata za medije doktor Mazi besedo? Ne. Potem želi besedo Natalija Gorščak s strani predsednice uprave? Tudi ne. Se opravičujem, sem / nerazumljivo/ oziroma vršilec dolžnosti direktorice Urada za narodnosti Danica Gruden Polak, želite besedo? Izvolite.

Ja, lep pozdrav. V bistvu v imenu urada v bistvu podpiramo tole spremembo v 6. členu, financiranje dela narodnostnih programov in tudi zagotovljen obseg narodnostnih programov, ki je določen oziroma vsebin in storitev, ki se financirajo iz državnega proračuna. Sicer tu smo dobili en predlog za amandma; ne vem točno, od koga je, ampak to v bistvu prepuščam kar predstavnikom narodnih skupnosti, tako da hvala.

Hvala lepa.

Predstavnika RTV studia iz Lendave vidim, da ni. Iz italijanske strani je gospod David Runco. Želite besedo? Izvolite.

Lepo pozdravljeni. Hvala za vabilo, spoštovani. Kot vede pomočnika predsednika uprave RTV Slovenija za radio in televizijo, pristojen za programe italijanske avtohtone narodne skupnosti želim poudariti, da predlog zakona predstavlja pomemben korak k sistemskemu urejanju financiranja narodnostnih programov. Rešitev, ki jih predlog prinaša, sledijo dolgoletnim opozorilom stroke, institucij o nujnosti stabilnega in predvidljivega delovanja javnega zavoda, zlasti na področju izpolnjevanja zakonskih obveznosti do narodnih skupnosti. Pozdravljamo uvedbo jasne zakonske ureditve financiranja programov za narodne skupnosti iz državnega proračuna ter določitev, da se za izvajanje narodnostnih programov zagotavlja 10 odstotkov zbranega RTV prispevka na letni ravni. To je pomemben temelj za ohranjanje in delovanje italijanskih narodnostnih programov na RTV Slovenija.

V predlogu zakona pogrešamo natančnejša določila glede višine finančnih obveznosti, ki bi jih RTV Slovenija morala zagotoviti na podlagi sofinanciranja, za stabilno in dolgoročno finančno vzdržnost italijanskih narodnostnih programov, ki so del zavoda in skupaj z drugimi produkcijskimi enotami soustvarjajo delovanje javnega zavoda. Takšna določnost bi bila ključna za predvidljivo načrtovanje, učinkovito in namensko rabo sredstev ter kakovostno izvajanje javne službe in našega poslanstva. Programi, ki jih ustvarjamo uredništva italijanskega radiotelevizijskega narodnostnega programa v Kopru predstavljajo tudi pomemben del uresničevanja zagotovljenih ustavnih pravic narodne skupnosti.

Hkrati so ključni za ohranjanje jezika, kulture in identitete ter informiranost manjšine in širše javnosti. Zato pričakujemo, da spremembe Zakona o RTV bodo tudi v bodoče zagotavljale pravice italijanske avtohtone narodne skupnosti do obveščanja.

Pozdravljamo tudi sredstva zagotovljena s strani Vlade Republike Slovenije v državnem proračunu za leto 2026 in potrjena s strani Državnega zbora, načrtovana na Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, a za dolgoročno ureditev ocenjujemo nujno zagotovitev jasnejše opredelitve sofinanciranja narodnostnih programov, da se zagotovi sistemska ureditev in stabilnost programov, ki so za narodno avtohtono skupnost ključnega pomena.

Spoštovani! V imenu radia in televizije za italijansko avtohtono narodno skupnost RTV Slovenija se iskreno zahvaljujemo Vladi Republike Slovenije, pristojnim ministrstvom in organom, Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti ter vsem, ki so prispevali k temu pomembnemu koraku. Obenem pozivamo k dopolnitvam, ki bodo omogočile trajno, stabilno in predvidljivo financiranje narodnostnih vsebin v spoštovanju zagotovljenih ustavnih pravic italijanske avtohtone narodne skupnosti do obveščanja. Hvala za pozornost.

Hvala lepa. Eno obvestilo še v službeni odsotnosti in sicer Mojce Šetinc Pašek.

Ker vidim, da predstavnika ne obalne samoupravne narodne skupnosti, Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ne Italijanske unije ne vidim, zato sprašujem, če želi še kdo besedo od vabljenih.

V kolikor ne, potem odpiram razpravo članov in članic komisije. Kot sem že povedal in se opravičujem zaradi tega, da nismo ta predlog pripravili že prej, ampak zaradi nujnega sklica, nujne seje in, bom rekel, seje matičnega delovnega telesa dejansko nismo imeli veliko časa, da bom rekel, pripravimo gradivo, zato smo pred sejo v Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti pripravili gradivo, ki ste ga vmes dobili tudi na mizo, zato ga ne bom zdaj v celoti prebral. Mogoče toliko za lažje razumevanje. Tisto, kar je za rumeno, oziroma tisto, kar je zatemnjeno, so tisti deli, ki smo jih v Poslanski skupini dodali in želimo, da se spremenijo v 6. in 9. členu zakona, določene stvari pa smo prečrtali. Predvsem tisti del, ki se, ki zajemajo obvešča in izobraževanje o manjšini za manjšine ter obveščanje, izobraževanje o manjšini za splošno javnost, ker to nekako izobraževanje o manjšini za manjšino in obveščanje. nekako smatramo, da je to, bom rekel, neke vrste lahko getoizacija narodnih skupnosti, da narodna skupnost lahko poroča samo o narodni skupnosti. To se lahko tudi tako razume. Mislim, da namen, bom rekel, narodnostnih medijev ni to, da poročamo samo sami o sebi, ampak lahko poročamo o splošnih zadevah, ki se dogajajo tako v Sloveniji, tako v svetu in širše. In mislim, da je to pomembno, da ne gremo v tej smeri. Bi pa zdaj predal besedo poslanskemu kolegu in podpredsedniku, gospodu Žiži, ki bi mogoče še te druge spremembe v amandmaju oziroma spremembah malo bolj podrobneje razložil. Izvoliš.

Ja, spoštovani predsednik, hvala za besedo. En lep pozdrav vsem. / nerazumljivo/

Jaz najprej bi se zahvalil Vladi Republiki Sloveniji, ker v zadnjih dveh letih, torej začelo se je leta 2023 z dodatnim financiranjem rtv s petimi milijoni, Naslednje leto, leta 2024, mislim, da je bil marec, je vlada financirala rtv z desetimi milijoni, letos pa s ponovnimi desetimi milijoni. Seveda ob teh 25 milijonov vsako leto je še urad, ker seveda vlada preko urada je financirala še od dva milijona in pol do letos 2 milijona 800. Tako da damo skoraj še osem milijonov zraven. 25, 33 milijonov evrov dodatnih sredstev s strani Vlade in Urada za narodne skupnosti v malo več, niti ne v dveh letih, od oktobra 2023 ja do oktobra 2025. Tako da, se res zahvaljujemo, ker če ne bi narodne skupnosti, italijanske in madžarske, bi imele velike težave tako, da smo šli naprej. Ob pripravi tega zakona smo imeli prejšnji mesec, mislim, da je bil konec oktobra, me bo popravila v. d. direktorica Urada za narodne skupnosti s predsednico Gorščakovo smo bili mi trije, je bil tudi gospod Stanko Baluha, gospod Ferenc je moral biti on line, ampak potem zaradi nekih tehničnih težav, žal ga nismo imeli in smo se dogovorili seveda, da zakon je v obravnavi in da določa v tem novem 6. členu, ki obravnava 30. obstoječi člen zakona, da bo Vlada financirala z 10 procenti proračuna, z izračunom pridobljen v prejšnjem letu za programe narodnih skupnosti. In smo se s predsednico Gorščakovo omenili, da Vlada bi morala, vsaj po obljubah financirati tudi glasbeno produkcijo v višini 4 procentov. In seveda smo, jaz mislim, da predsednica se dobro spomni, smo rekli, ja, v kolikor bo vlada financirala štiri s 4 procenti glasbeno produkcijo lahko to sofinanciranje s strani prispevka, ki ga dobi RTV, ni definiran in smo se dogovorili, da 4 procente, ki dobi dodatnih sredstev za glasbeno produkcijo lahko ista sredstva, ista, ista višina sredstev, torej 4 procente, se lahko sofinancira s strani prispevka, ki dobi RTV torej narodne skupnosti, tako da narodne skupnosti po tem sklepu, kar smo ga tukaj dobil in ga predlagamo kot Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti naj bi dobila 10 procentov torej prejšnjega leta pridobljenega prispevka in 4 procente s strani sofinanciranja RTV. Ta denar bi moral biti še preveč za naše aktivnosti, ampak seveda letos, ko smo naredili oziroma ko je odbor v Kopru dal na mizo produkcijski programski plan za leto 2026, mislim, da ni bilo doseženih 14 milijonov, je bilo nekako nekaj čez 12, tako da 14, verjetno je tudi odveč, ampak vprašanje, ker določeni momenti stanemo več kot 14 milijonov, 14 in pol, določeni momenti 12, določeni momenti 11 in pol - to, če govorimo seveda o obeh skupnosti in madžarskih programov in italijanskih programov.

Tako da, v kolikor bo to sprejeto, 10 + 4 procentov namenska sredstva seveda morajo biti namensko namenjena za programe manjšine, torej za program v italijanskem in madžarskem jeziku in radiu in TV-ja. Ta sredstva bi morala biti čisto dovolj, da lahko, tako kot kaže Ustava Republike Slovenije, v 64. členu lepo piše, da narodne skupnosti lahko ustvarjajo dejavnosti glede javnega obveščanja in to je tisto, kar je rekel moj kolega Ferenc; mi ne moremo omejiti manjšine, da bodo poročali samo o manjšinskih zadevah. Ustava določa čisto drugače. Imamo vse pravice kot RTV Slovenija, torej urejati in imeti torej dejavnosti za javno, javno obveščanje. Tisto, kar piše v tem členu, ki je predlagan v zakonu, mene omenja tako kot je rekel moj kolega, getoiziranje ali pa tudi kršenje človekovih pravic ali pa tudi kršenje temeljnih svoboščin. Jaz sem mislil, da v Sloveniji nekaj takšnega v enem zakonu nikoli ne bi nekdo napisal, ampak se je tudi to zgodilo. Jaz upam, da bomo to pustili za sabo, da bomo sprejeli ta amandma in da bomo res stabilizirali aktivnosti na področju javnega obveščanja in RTV programov italijanske in madžarske narodne skupnosti, tako kot je napisano v tem členu.

Jaz mislim, da predsednik bo predlagal, da se ustavi seja, da, ker seveda časa ni bilo, seja je bila sklicana v petek, ne vem ob kateri uri, mislim, da je bila 13., 14. ura. Gradivuni bilo, to smo naredili seveda med vikendom. Še dobro, da smo ga tako pozorno prebrali, ta člen, ker nekdo je rekel, saj to je banalnost, lahko greste tam in glasujete mirno, brez nobenih težav, vidimo pa, vidimo pa, da stvari niso tako enostavne in dostikrat te čaka, te čaka kakšna, bi rekel, naj mi ne pride beseda zdaj v kakšno hudo in grdo presenečenje, če papirjev in dokumentov ne prebereš pozorno in predvsem, če jih ne preberejo ljudje, ki dobro poznajo delovanje svojih aktivnosti in svojih dejavnosti.

Evo, zaenkrat jaz mislim, da s tem bi zaključil, pa hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospa Helbl je prosila besedo, izvolite.

Hvala za besedo.,

Lep pozdrav vsem!

Čisto na kratko. To sklicevanje takih nujnih sej, ko nimamo izrednih razmer, mogoče jih ima kdo, pač misli, da bi bilo fajn, da so, že izpadejo prav shizofreno, shizofreno in tako kot je bilo zdaj rečeno, čez vikend pripravljati stvari, ki pač niso prej usklajene, mi se pogovarjamo, mislim, da kar o zelo pomembni tematiki, zelo pomembni za marsikoga. Predvsem smo tudi slišali in še enkrat bi rekla, slišim en kup zahval, en kup iskrenih zahval, ampak hkrati pa slišim tudi s strani gostov, pozive, pozive k urejanju, pozive k namenski rabi, učinkoviti namenski rabi, natančnejša pravila, porabe teh namenskih sredstev, zato pač je moj postopkovni predlog, da se nehate v koaliciji igrati s pomembnimi zakoni in sklicujete izredne seje, kot člani odborov oziroma komisij ne moremo niti kvalitetno razsoditi in presojati in se odločati, vi se pa zdaj po sms-ih odločate, kako boste ravnali z amandmaji. Hvala lepa.