Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki sta sedaj seveda odprta za javnost.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 17. NOVEMBRA 2025.
Tudi pri tej točki bom sedaj prosil, da predstavi izhodišča za udeležbo delegacije državno sekretarko gospo Nevo Grašič na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Tako, izvolite, gospa državna sekretarka, beseda je vaša.
Neva GrašičHvala predsednik.
Ponovno pozdrav obema predsednikoma, spoštovani poslanke in poslanci! Še pod 2. točko dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem mesečnem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 17. novembra v Bruslju. Glavna točka tokratnega zasedanja, ponovno večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034. Svet za splošne zadeve bo opravil drugo tematsko razpravo o večletnem finančnem okviru, tokrat namenjena poglavju ena oziroma headingu ena, večletnega finančnega okvira, kamor sodita kohezijska politika in skupna kmetijska politika. Zato je to poglavje najbolj pomembno za Slovenijo in našo razpravo tam.
Kot veste, je Evropska unija julija letos predlagala nov večletni finančni okvir v višini tisoč 763 milijard evrov, kar predstavlja 1,26 procentov bruto nacionalnega dohodka EU. Komisija je predlagala predvsem povečanje sredstev za konkurenčnost in varnost ter pa nekoliko nižja sredstva za kohezijo in skupno kmetijsko politiko. Soočeni smo z nekaterimi močnimi pritiski držav neto plačnic. Zato komisija vseeno ni pristala na drastične reze pri dveh ključnih evropskih politikah. Predlog večletnega finančnega okvira vključuje tudi 150 milijard evrov za odplačilo dolga za financiranje programa Next Generation EU.
Bistvena novost je nadomestitev obstoječih skladov za financiranje kohezijske in skupne kmetijske politike ter notranjih zadev s tako imenovanim enotnim skladom za nacionalna in regionalna partnerstva.
Ta sklad naj bi financiral 27 nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov in en čezmejni, en načrt čezmejnega sodelovanja Interreg, ki bo nadomestil obstoječih kar 540 individualnih programov. Kot sem že rekla, to poglavje ena je za Slovenijo absolutna prednostna naloga v pogajanjih. V dosedanji razpravi se je veliko pozornosti namenilo vprašanjem združevanja programov v enotni načrt za nacionalna in regionalna partnerstva ter tudi sam spremenjen način izvajanja kohezijske in kmetijske politike. Kljub omenjenim izzivom za nas ostaja v pogajanjih najpomembnejše vprašanje sam obseg sredstev za Slovenijo na področju kohezije in kmetijstva v okviru združenega programa. To bomo močno izpostavili tudi na samem zasedanju sveta v ponedeljek.
Nova struktura nacionalnega in regionalnega partnerskega programa prinaša nekatere izzive. Predvsem nas skrbi, da se v procesu združevanja programov izgublja pomembna vloga politike razvoja podeželja, ki je bila za Slovenijo vedno zelo pomembna. Predlog Evropske komisije kot odgovor na pozive Evropskega parlamenta bi v tem pogledu lahko bil v pomoč, kar se tiče pogajanj, naših pogajanj za nadalje. Predlaga nov način izvajanja NRPP mora prispevati k poenostavitvam in ne sme voditi v zastoje pri samem črpanju sredstev proračuna EU. Za nas je pomembno, da model izvajanja ima dovolj prožnosti pri ocenjevanju samih mejnikov, pri čemer se mora upoštevati specifike držav članic. Slovenija bo poudarila tudi, da zahteve za vzpostavitev novih struktur upravljanja in spremembo obstoječih sistemov spremljanja in poročanja predstavljajo znatno administrativno breme, zlasti za manjše države članice, kot je Slovenija.
Mogoče dovolj to pri točki ena. In nadaljujem s pripravami na Zasedanje Evropskega sveta 18. in 19. decembra, kjer bodo naši voditelji razpravljali o naslednjih točkah; Ruska agresija na Ukrajino in nadaljnja podpora EU, razmere na Bližnjem vzhodu, večletni finančni okvir, širitev, migracije ter geogospodarske razmere in njihov vpliv na konkurenčnost EU. Zaenkrat zgolj, da Slovenija podpira predlagani dnevni red decembrskega zasedanja Evropskega sveta, podrobneje pa bomo predstavili stališča do posameznih vsebinskih sklopov v Državnem zboru decembra, ko bo posredovan tudi osnutek samih sklepov Evropskega sveta. Pod naslednjo točko, na kratko glede odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Tukaj se bo svet zgolj seznanil z aktualnim stanjem, o čemer bo poročala sama Evropska komisija in na podlagi tega bo podal usmeritve za nadaljnje delo Evropske komisije. Poudarek bo predvsem na izvajanju dogovorov z vrha EU, Združeno kraljestvo ter na ohranjanje predvsem enotnega pristopa EU do te države. Združeno kraljestvo seveda ostaja za EU in za Slovenijo pomembna strateška partnerica in ključna zaveznica zlasti v luči zaostrene varnostne situacije v Evropi. Za nas je pomembno tudi prednostno področje, ostaja mobilnost mladih. Pri tem je cilj predvsem hitra in pravno trdna vzpostavitev programa izkušenj mladih. Pri tem je treba upoštevati načela vzajemnosti, enake obravnave in enake podpore naših mladih. Mogoče še pri točki Načrtovanje zakonodaje; govorimo o delovnem programu komisije za leto 2026. Torej ministri se bomo seznanili z, in državni sekretarji se bomo seznanili z delovnim programom, ta je bil objavljen že 21. oktobra. Slovenija bo v sami razpravi ta predlagani program komisije podprla, predvsem ker govori o viziji izgradnje bolj neodvisne Evrope. Izrazili bomo podporo industrijskim sektorjem, ki so strateškega pomena, krepitvi enotnega trga, zagotavljanju kakovostnih delovnih mest in krepitvi socialnega modela. Opozorili bomo tudi na pomen vključitve raziskav in inovacij v posamezne zakonodajne predloge in pozdravili bomo pobude, predvsem namenjene reševanju cenovne dostopnosti stanovanj in pa življenjskih stroškov. Slovenija bo pozdravila tudi podporo predlogom, katerih cilj je krepitev varnostnih zmogljivosti Evropske unije, kakor tudi utrditev sodelovanja s strateškimi partnerji. V luči krepitve enotnosti EU in njenega položaja v svetu bomo med drugim pozdravili tudi pripravo strategije za Bližnji vzhod. Pod naslednjo točko imamo Letni dialog o pravni državi. Gre za redno razpravo o napredku in odzivih na tem področju v posameznih državah članicah. Tokrat bodo na vrsti Bolgarija, Češka, Nemčija in Irska. Razprava bo osredotočena na ključne ugotovitve in priporočila, ki jih je Evropska komisija vključila v sama nacionalna poglavja o vladavini prava. Slovenija bo tukaj pozdravila in podprla prizadevanja Komisije za krepitev vladavine prava kot temeljne vrednote Evropske unije. Grem proti koncu, in pod točko Razno bo komisija predstavila še tako imenovani evropski ščit za demokracijo, Litva pa bo pod točko Razno opozorila na hibridne napade Belorusije na njeno ozemlje.
Toliko z moje strani in se zahvaljujem za pozornost.
Hvala, gospa državna sekretarka, za predstavitev izhodišča za udeležbo delegacije na zasedanju Sveta.
Tako sedaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Gospa Andreja Rajbenšu je prva prijavljena, tako da dobite besedo, izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Hvala tudi vam za predstavitev.
Jaz bi imela tu eno vprašanje, da mi malo bolj razjasnite mogoče predvsem, ko gre zdaj za, da se bo pač, da bo komisija združila pač, če sem prav razumela, ene tri sklade, torej s področja kohezije, potem tudi za razvoj podeželja in pa tudi, ne vem, azila, migracij in tako dalje, če sem prav razumela, torej v en sam sklad, kar ste povedali, in da namesto vseh teh projektov, ki so bili zdaj res tudi razdrobljeni, torej nekje okrog 540 ali nekaj takega je omenjeno, da bi naj bilo pač zdaj jih 27, torej za vsako državo en plus en mednacionalni. Kar je seveda, se mi zdi okej, ker potem se, ne vem, to malo manj drobi. In pa seveda prejmejo najbrž vsak projekt, kolikor se tudi sama spomnim iz tega, kar jaz sem prej delala nek svoj razpis, svoja pravila in tako dalje, kar je seveda tudi trajalo dalj časa. Zdaj, to mi je nekako še vse jasno, kot ste pač povedali, da gre za tudi neko poenostavitev, pa seveda je potrebno potem tudi malo več strategije na sami, bom rekla, nacionalni ravni, da se pač ve, kam se bomo najbrž usmerjali na teh področjih. Zdaj, pri zamejenih sredstvih tukaj piše, da se bo na določenih področjih oziroma tu konkretno tudi na področju kmetijske in pa kohezijske politike, se bodo zamejila sredstva. Iz tega bom potem tudi vprašanje izoblikovala. Me zanima, torej moje prvo vprašanje: že veste, po kakšnem ključu se bo to zamejilo, ne vem, v sami državi? Da boste rekli, ne vem, 30 procentov, 20 procentov, pa me zanima, če se to že ve. Pa tudi to skrajšanje rokov samega razpisa in pa potem izplačevanja, to pa tudi / nerazumljivo/ se mi zdi super, da pozdravljam to, če bo, potem to ne bi bilo n plus 1, torej plus tisto eno leto, če se bo to seveda obdržalo tudi potem v praksi. Hvala lepa.
Najlepša hvala, kolegica Rajbenšu. Še želi kdo? Vidim, da ni prijavljenih, zato bom prosil gospo Grašičevo, da odgovori kolegici Rajbenšu. Izvolite.
Neva GrašičHvala, predsednik. Hvala poslanki Rajbenšu za vprašanje.
Zdaj, res je, da se s tem predlogom, ki ga je Evropska komisija pripravila se precej, bi rekla, spremeni sam sistem razdeljevanja evropskih sredstev. Kot ste sami omenili, gre v bistvu zdaj za štiri celovite sklope, ki so del večletnega finančnega okvira. Danes smo govorili predvsem o sklopu kohezija in skupna kmetijska politika, ki obsega večji del VFO. Kot sem že rekla, gre sicer malo za zmanjšanje skupnega okvira, ampak vseeno. Prioritete Slovenije tukaj so, da zagotovimo predvsem večji skupni denar VFO(?). To se pravi, Slovenija si prizadeva, da je ovojnica VFO visoka in celo, da prispevamo več kot je 1,26 procentov, kar je trenutni predlog Evropske komisije. Gre to na račun predvsem povečanja poglavja dva in pa poglavja tri. Tukaj govorimo o konkurenčnosti, ki se glede na trenutne izračune poveča kar za 130 procentov. To pozdravljamo, ker sledi to vsem poročilom, o katerih smo v Državnem zboru že govorili. Gre tako za Draghijevo poročilo, poročilo lete, na podlagi katerega moramo okrepiti konkurenčnost in pa strateško avtonomijo Evropske komisije. To se pravi, poglavje dva tudi zelo pomembno za Slovenijo. Govorimo še o poglavju tri o tako imenovanem zunanjem ukrepanju, ki trenutno predvideva skoraj 50 procentno povečanje in pa o evropski javni upravi, kjer gre za manjši znesek. Skupaj pa seveda brez tega odplačila Next generation EU, o katerem sem že govorila. Je Evropska komisija v samem predlogu že pripravila razmejitev in razmejitev predvsem kar se tiče poglavje ena. Zdaj sicer poglavje kohezije in skupne kmetijske politike je nekako združeno tako da težko govorimo o tem, koliko je država zdaj dobila ali izgubila. Ker gre za res, bi rekla, reformo celotnega VFO in predvsem si prizadevamo, da sam obseg, ne v bistvu, bi rekla ne, ne zmanjša sredstev za Slovenijo. Trenutne številke kažejo nekaj malo zmanjšanja, ampak kot rečeno, sama pogajanja bodo potekala in upamo, da se bodo zaključila konec naslednjega leta. Pogajanja potekajo v različnih delovnih skupinah kot tudi na samem svetu, tako da imamo še nekaj časa, da res močno okrepimo naša stališča. Mi pozdravljamo nov način izvajanja NRPP, kot ste sami omenili, tudi mora prispevati k samim poenostavitvam in ne sme predvsem voditi v zastoje pri samem črpanju proračuna EU, kar smo priča v večih državah, zato predvsem potrebujemo, kot sem že rekla, model za dovolj prožnosti, za ocenjevanje samih mejnikov kot tudi to, da financiranje politik EU, bi rekla, odraža trenutne izzive oziroma izzive, ki jih lahko pričakujemo za Evropsko unijo v naslednjih sedmih letih. Mogoče stanje ali pa okoliščine, s katerimi se soočamo danes ne bodo enaki za okoliščinam, ki se jih bomo soočali čez pet let. In predvsem je odgovornost Evropske komisije in pa nas držav članic, da bomo pripravljeni biti fleksibilni na te izzive in pa na bodoča financiranja, ki jih Evropska unija in seveda Slovenija potrebuje. Hvala lepa.
Hvala. Izvolite kolegica Rajbenšu, imate še lahko podvprašanje. Izvolite, vam dajem besedo.
Najprej hvala, državni sekretarki, za odgovor. Mogoče sem malo napačno vprašala ali pa mogoče, jaz sem mogoče tudi misli, glede na to, da bo zdaj tudi to en sklad, ki bo tudi najbrž v okviru države, bo pod en sklad, spada torej pod eno neko enoto, me je v bistvu tudi tukaj zanimalo, če se že ve, kako se bo delilo potem glede na seveda področja v nekih procentih ne samo kot Slovenija, ampak znotraj. Kdo bo rekel, ne vem, za kohezijo toliko, za, ne vem, kmetijstvo toliko ali je to pač stvar dogovarjanja. Hvala.
