5. redna seja

Odbor za finance

19. 2. 2019

Transkript seje

Robert Polnar

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 5. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti član Odbora za finance, Primož Siter iz Poslanske skupine Levica. Imamo pa kar nekaj nadomestnih članov in članic, ki na seji sodelujejo s pooblastili in ta zadeva izgleda takole: poslanec Željko Cigler nadomešča poslanca Luko Mesca iz Poslanske skupine Levica, poslanec Andrej Rajh nadomešča poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek, poslanka Nada Brinovšek zamenjuje oziroma nadomešča poslanko Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanec Gregor Židan nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra in poslanka Tina Heferle nadomešča poslanko Andrejo Zabret iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red. Članice in člani seveda tudi veste, da ste z dnem 13. februarjem 2019 prejeli tudi predlog za širitev z naslednjo točko dnevnega reda in sicer bi to bila 7. točka dnevnega reda – Zahteva Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 1. odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku.

Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev. Ali želi katerikoli predstavnik poslanske skupine predstavite mnenje poslanske skupine o tem predlogu? Vidim, da ne, zato prehajamo na glasovanje.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev s 7. točko dnevnega reda sprejet.

V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem seje odbora skupaj s širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O SPREMEMBI UREDBE ŠT. 904/2010 V ZVEZI Z UKREPI ZA KREPITEV UPRAVNEGA SODELOVANJA ZA BOJ PROTI GOLJUFIJAM NA PODROČJU DAVKA NA DODANO VREDNOST.

Gradivo k točkam od 1. do 4. smo prejeli od Vlade, dne 31. januarja 2019 na podlagi 1. odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča Republike Slovenije v točkah 1. – 4. je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točke obravnaval na podlagi 2. odstavka 154. h člena Poslovnika Državnega zbora. Svoja poročila bo posredoval pristojnemu odboru, to je Odboru za zadeve Evropske unije. Poslovniško določen rok za vložitev amandmajev matičnega delovnega telesa je najkasneje dva dni pred sejo pristojnega odbora. K vsem štirim točkam, od prve do četrte so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance. Gospe članice odbora in gospodje člani odbora, preden predam besedo predstavnikom Ministrstva za finance, vas prosim za eno vaše mnenje. Vlada je namreč zaprosila, da bi združila uvodno predstavitev za vse predloge stališč Vlade Republike Slovenije, zato ker so vsebinsko med seboj povezani. Gre predvsem za to, da se vsi nanašajo na ukrepe za boj proti goljufijam v zvezi z davkom na dodano vrednost pri e-trgovanju, da je cilj vseh teh predlogov oziroma ukrepov, o katerih bomo odločali, vzpostavitev novega osrednjega elektronskega sistema za shranjevanje informacij o plačilih, da je naslednji cilj okrepitev sodelovanja med davčnimi organi in ponudniki plačilnih storitev, da je skupni imenovalec oziroma, da so skupni imenovalec tudi ukrepi, ki bodo razbremenili podjetja in bodo enostavni za izvajanje in predvsem, da se zagotovi preglednost poslovanja in omogoči učinkovit nadzor davčnega organa. Predlog je torej, da bi predstavnica Ministrstva za finance vse štiri točke dnevnega reda predstavila hkrati. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ni nasprotovanja, zato prosim gospod predstavnico Ministrstva za finance, državno sekretarko Natalijo Kovač Jereb za dopolnilno obrazložitev k predlogu stališč.

Izvolite.

Natalija Kovač Jereb

Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Evropska komisija je decembra leta 2016 in decembra 2018 predložila v obravnavo v Svetu dva svežnja predlogov za spremembo pravil, ki so obravnavana v prvih štirih točkah današnjega Odbora za finance.

Po vsebini navedene štiri točke predstavljajo dva svežnja predlogov sprememb pravil glede davka na dodano vrednost. Prvi sveženj predlogov predstavlja izmenjavo plačilnih informacij glede davka na dodano vrednost, drugi del predloga pa se tiče področja e-trgovanja. Se pravi pravila so usmerjena k naslednjim ciljem: zagotoviti enakopravnost in konkurenčnost domačih spletnih ponudnikov, se pravi odpravlja se oprostitev plačila davka na dodano vrednost, od uvozu pošiljk v vrednosti do 22 evrov. To se pravi, da se odpravlja oprostitev plačila DDV ob uvozu iz na primer Združenih držav Amerike ali iz Kitajske, tako da se sedaj plačuje DDV tudi na pošiljke do vrednoti 22 evrov pri uvozi iz tretjih držav. Se pravi poenostavlja se in znižanje stroškov spoštovanja pravil za zavezance, ki prostovoljno izpolnjujejo obveznosti plačila davka na dodano vrednost. kot tretji cilj pa se poenostavljajo pravila za uresničitev načela obdavčitve v državi članici potrošnje. Se pravi nakupi potrošnikov iz Slovenije so sedaj obdavčeni s slovenskim davkom na dodano vrednost.

S predlogom direktive, se pravi ta prvi sklop ukrepov za izmenjavo plačilnih informacij, se določajo nove obveznosti za ponudnike plačilnih storitev, da se za namene boja proti davčnim goljufijam pri prodaji blaga na daljavo. Se pravi, tukaj se pri davčnemu organu v državi članici, kjer se opravlja dejavnost, se izmenjujejo te podatke o čezmejnih plačilnih informacijah, pri čemer pa se upošteva tudi določila splošne uredbe o varstvu podatkov in podatki o plačnikih. Se pravi tukaj pa se ne izdaja podatke o kupcih blaga in storitev.

Podatke bodo države članice uporabljale za izdelavo ocen tveganja in odkrivanja DDV goljufij pri e-trgovanju.

Z drugim povezanim predlogom o svežnju, s tem predlogom sprememb uredbe o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost, pa se davčnim organom naloži obvezno sporočanje podatkov o plačilnih transakcijah, prejetih od ponudnikov plačilnih storitev v centralno evidenco pri komisiji. Namen nove ureditve je vzpostavitev obveznosti za plačilo davka na dodano vrednost za dobave blaga in storitev po načelu države potrošnje, se pravi končnemu potrošniku.

Vse navedeno pomeni administrativno razbremenitev in znižanje stroškov izpolnjevanja obveznosti glede davka na dodano vrednost za davčne zavezance pri čezmejnem trgovanju na skupnem trgu. Izboljšuje se tudi konkurenčnost pogojev za dobavitelje s sedežem v Uniji, prav tako pa se predvidevajo višji davčni prihodki za države članice.

Glavni ukrep za administrativno razbremenitev davčnih zavezancev in davčnih organov v državah članicah pa je, da se povečuje prostovoljno izpolnjevanje obveznosti glede davka na dodano vrednost pri e-trgovanju po načelu države potrošnje. Tukaj se razširi ta sistem mini VEM na vse unijske čezmejne dobave blaga in storitev končnim potrošnikom v državah članicah in na blago, uvoženo iz tretjih držav v pošiljkah majhnih vrednosti, ki ne presegajo 150 evrov. Pri tem je ta VEM prostovoljni sistem za davčne zavezance.

Zdaj, z direktivo se uveljavlja tudi posebna poenostavitev, ureditev za prijavo in plačevanje davka na dodano vrednost na uvoz pošiljk majhne vrednosti, za vse poštne operaterje in tudi kurirske službe, kadar ne bi bil uporabljen ta sistem VEM. Vse na enem mestu.

Na pobudo držav članic pa so bile v teku razprav o predlogu e-direktive v delovni skupini Sveta v direktivo vključene tudi nove obveznosti za elektronske vmesnike, to se pravi, za te spletne platforme, kot so Amazon, Aliexpress, Magento. Predlog direktive in uredbe omogočata tudi lažje in učinkovitejše delo davčnih organov pri preiskovanju goljufij na področju davka na dodano vrednost. Se pravi, predvsem na tem področju e-trgovine. Posledično pa se pričakujejo tudi višji prihodki iz naslova davka na dodano vrednost v proračunu zaradi višje stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti davčnih zavezancev.

Za izvajanje teh nalog iz predloga direktiv bo moral davčni organ vzpostaviti sistem za zbiranje podatkov in pošiljanje v centralni register pri Evropski komisiji. V zvezi s tem bodo za proračun nastali stroški, katerih višina še ni znana, pričakuje pa se, da bodo koristi za proračun od obeh predlogov iz svežnja zakonodaje o obveznem prenosu in izmenjavi informacij za ta plačila, povezana z davkom na dodano vrednost, v obliki več pobranega davka iz naslova e-trgovanja.

Bistveno večji pa bodo tudi stroški vzpostavitve novih evidenc in nadgradenj informacijskega sistema pri davčnih organih.

Predlog navedene direktive vsebuje tudi obveznosti za ponudnike plačilnih storitev. Navedeni ponudniki bodo morali voditi evidenco o prejetih plačilih in prejemnikih plačil. Podatke iz teh evidenc pa bodo na vsako četrtletje pošiljali davčnemu organu.

Ponudniki plačilnih storitev bodo tudi morali podatke o evidencah hraniti še dve leti po koncu leta, v katerem so bile te transakcije opravljene. V ta namen bodo morali razviti tudi svoj informacijski sistem, se pravi, v informacijski sistem bo potrebno vgraditi rešitve za zajemanje podatkov o plačilih na podlagi določenih kriterijev.

Vzpostavila pa se bo še evidenca za podatke iz evidence za četrtletno pošiljanje davčnemu organu in te podatke bodo tudi ti ponudniki morali hraniti dve leti.

Predlog ima dolgoročno pozitiven vpliv na izboljšanje konkurenčnosti pogojev za dobavitelje s sedežem v Evropski uniji, ki poslujejo v sektorju e-trgovine. Sprememba tako DDV direktive, kot te uredbe o upravnem(?) sodelovanju na področju davka na dodan vrednost pa se skupno začnejo uporabljati 1. januarja 2022, do takrat pa bo potrebno tudi zagotoviti informacijske tehnologije za ta sistem. V zvezi z navedenim, Vlada predlaga, da se direktive podprejo. Hvala lepa.

Robert Polnar

Hvala gospa državna sekretarka. Prosil bi vas samo, da izklopite mikrofon. Dobro, na ta način zdaj prehajamo na razpravo o 1. točki dnevnega reda. Kdo želi razpravljati?

Besedo ima poslanec Andrej Šircelj, prosim.

Andrej Šircelj

Hvala lepa. Jaz sem z zanimanjem tole poslušal, predvsem glede prve direktive, ki se nanaša na davek na dodano vrednost oziroma na boj proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost. Med drugim je tudi državna sekretarka omenila, da se bo s to direktivo povečal finančni izplen tega davka, predvsem zaradi prostovoljnega plačevanja davkov oziroma prostovoljnih napovedi davkov. Pa me zanima zdaj, nekaj o tej prostovoljnosti – kje je tu kakšna prostovoljnost oziroma kaj, katera novost se nanaša na prostovoljnost? Kot vem, po sedanji zakonodaji, po sedanjih direktivah, takšni zavezanci plačujejo davke pod prisilo.

Namreč, roki so v zakonih določeni, če nekdo tega ne izpolni, je kaznovan, tako ali drugače, in zdaj me zanima, kje je ta prostovoljnost? Vi ste to omenili, zaradi tega me zdaj to zanima. Roki so določeni za davek na dodano vrednost, za mesečne davčne zavezance, tri mesečne, šest mesečne, katerekoli že davčne zavezance v tisti zakonodaji, ampak, kje je zdaj ta prostovoljnost? Ja, hvala.

Robert Polnar

Hvala, gospod poslanec.

Ali želi še kdo od poslancev razpravljati? (Ne.) Gospa državna sekretarka, izvolite, imate besedo.

Natalija Kovač Jereb

Ja, najlepša hvala za besedo. V bistvu, sedaj se ta shema spreminja. Glede na to, da bojo tudi pošiljke, ki bodo prihajale iz Združenih držav Amerike ali pa na primer iz Ljudske republike Kitajske, ki bojo imele znesek nižji od 22 evrov, se pravi, bo sedaj moral davčni zavezanec v Republiki Sloveniji tudi na to vrednost plačati davek na dodano vrednost. Se pravi, bomo iz tega naslova dobili mi tudi več davka na dodano vrednost. Pa te točke / nerazumljivo/ vse na enem mestu, to tudi spodbujajo plačevanje davčnih obveznosti.

Robert Polnar

Poglejte, gospa državna sekretarka, prosim, da se osredotočite na tisto, kar je poslanec izpostavil, zlasti na prostovoljnost.

Natalija Kovač Jereb

Se pravi prostovoljnost, bo sedaj iz tega naslova, ko bodo pošiljke prihajale iz Združenih držav Amerike ali pa iz Ljudske republike Kitajske in bojo zneski nižji od 22 evrov, bo ta obveznost naložena zdaj fizičnim osebam, ki bodo morale ta davek na dodano vrednost tudi plačati.

Robert Polnar

Dobro, hvala lepa.

Natalija Kovač Jereb

Prostovoljno. / smeh/.