9. redna seja

Državni zbor

17. 6. 2019
podatki objavljeni: 17. 6. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Pričenjam 9. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič, gospod Matjaž Nemec, gospod Marijan Pojbič, gospod Ferenc Horváth, gospod Jurij Lep, gospa Nataša Sukič, gospa Violeta Tomić, gospod Felice Žiža, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in gospa Lidija Divjak Mirnik od 14. ure dalje. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, Varuha človekovih pravic, gospoda Petra Svetino k 13. in 14. točki dnevnega reda, predstavnika Državne volilne komisije, predstavnika Sodnega sveta in predstavnika Urada predsednika Republike, ter kandidata za sodnika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina k 16 točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.  Še enkrat, spoštovane in spoštovani, lep pozdrav! Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. seje Državnega zbora.  Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. junija 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda seje nisem prejel.   S tem, spoštovane gospe in spoštovani gospodje, prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. kot prvo torej Vlade Državnemu zboru predlaga, da dnevni red 9. seje razširi z naslednji točko: Predlog zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (ZIOMVN), nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli s predlogom zakona v sredo 12. junija 2019.  Želi predstavnik Vlade obrazložiti predlog za širitev?  Izvolite, gospod minister.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 9. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Nataša Sukič, Violeta Tomić, Predrag Baković do 11. ure, Janja Sluga od 12.30 do 16. ure, Zmago Jelinčič Plemeniti, Aljaž Kovačič do 16. ure, Iva Dimic od 13. do 16. ure, Jernej Vrtovec od 9.00 do 10.30, mag. Matej Tonin od 12.30 do 15.30, Blaž Pavlin od 12.30 do 14.30, Boštjan Koražija do 11. ure, Marko Bandelli do 13. ure, dr. Milan Brglez in Igor Zorčič do 12. ure. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO, SKRAJŠANI POSTOPEK.  Zakon je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona prosim državnega sekretarja, gospoda Tilna Božiča.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam nadaljevanje 9. seje Državnega zbora.  Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Nataša Sukič, mag. Dejan Židan, gospa Violeta Tomić, gospod Janez Janša, dr. Franc Trček do 13. ure, dr. Matej Tašner Vatovec od 17.30 ure dalje, dr. Milan Brglez do 15.30 ure, gospa Ljudmila Novak, mag. Matej Tonin od 15. do 16. ure, gospa Mateja Udovič do 13. ure in gospod Ivan Hršak do 18. ure. Vse prisotne lepo pozdravljam.  Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - ŠTIRIINDVAJSETO REDNO LETNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018.  Štiriindvajseto redno letno poročilo je v obravnavo zboru predložil Varuh človekovih pravic. Besedo zato dajem varuhu človekovih pravic gospodu Petru Svetini za dopolnilno obrazložitev poročila.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje, dobro jutro! Začenjam nadaljevanje 9. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Nataša Sukič, Violeta Tomić, Zmago Jelinčič Plemeniti, dr. Franc Trček od 12. ure dalje, Soniboj Knežak do 13. ure, Ljudmila Novak, Jožef Horvat od 10. ure dalje, Aljaž Kovačič do 12. ure, Nada Brinovšek, Eva Irgl, Franc Breznik in Igor Zorčič do 12. ure.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DOPOLNITVE POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, SKRAJŠANI POSTOPEK.   Predlog dopolnitvi Poslovnika Državnega zbora je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina šestih poslank in poslancev s prvopodpisanim mag.  Matejem Toninom. Predlog dopolnitve poslovnika je na 3. seji, 30. maja 2019, obravnavala Komisija za poslovnik kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi komisija členov predloga ni sprejela, je bila druga obravnava predloga dopolnitve poslovnika na seji delovnega telesa končana.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi ima besedo gospod Vojko Starović, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek.
Simon Zajc
Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V skladu s prvim odstavkom 143. člena Poslovnika Državnega zbora predlagamo obravnavo in sprejem Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave po nujnem postopku, saj je sprejem zakona potreben, da se preprečijo težko popravljive posledice, ki nastajajo državljanom. Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave je bil pripravljen zaradi posledic, ki nastajajo zaradi sodnega zadržanja odstrela za namen upravljanja populacije, kar je privedlo do povečanja gostote obeh vrst, tako rjavega medveda kot tudi volka, do te mere, da so te živali v zadnjem obdobju spremenile način obnašanja, kar predstavlja neposredno grožnjo za prebivalce in njihovo premoženje.  Vrsti sta v ugodnem stanju in trend rasti populacije je bil v zadnjih letih izrazit. Današnje situacije se ne da več reševati le z izjemnimi odstreli po odločbah, ker se s temi odstreli ne vpliva dovolj na uravnavanje velike gostote populacij. Dejstvo je, da v kolikor se ne bo takoj začelo uravnavati veliko gostoto populacij, bosta le ti še naprej rasli in zelo verjetno povzročali vse večje škode tudi v naseljih. Ob stalnem kontaktu z ljudmi se velike zveri lahko na ljudi v relativno kratkem času navadijo in ker le te ljudi ob neizvajanju odstrela ne dojemajo več kot grožnjo, se vse bolj pojavljajo tudi v naseljih in površinah, kjer najlažje pridejo do hrane. Ob takšni situaciji obstaja zelo visoka realna bojazen napada živali na človeka.  Zaradi navedenega predlagamo sprejem zakona po nujnem postopku in širitev seje državne zbora za obravnavo to točke. Hvala lepa.
Tilen Božič
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali!  Predlog spremembe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ima v bistvu samo en ključni cilj, in sicer, da se uskladi z direktivo, ki je ukinila zaračunavanje nadomestil in provizij potrošnikov, ko pride do brezgotovinskega plačila. Kako se to konkretno odraža oziroma se bo odražalo v praksi. Gre za vrednotnice, ki za pridobitev plačujejo, zato da se s tem v zvezi tudi plačajo ustrezni prispevki, in v tem primeru se v zakonu črta ena izmed alinej, ki predvideva, da je to breme zavezanca za plačilo. Se pravi, v tem primeru bo breme prešlo na državo. Treba je povedati, da se to v praksi že izvaja, in sicer na podlagi tega, da se direktiva uporablja neposredno, kar pomeni, da že nekaj časa velja, da UJP, ki ta plačila procesira, to tudi bremeni, se pravi, plačilo prispevkov gre že zdaj v breme države, na podlagi možnosti, da se neposredno uporablja direktiva. Zaradi tega gre dejansko zgolj za uskladitev stanja, ki je bilo vzpostavljeno s tem, kar ta direktiva predvideva.  Najlepša hvala.
Peter Svetina
Spoštovana gospa predsedujoča, cenjene gospe poslanke, gospodje poslanci! Lepo pozdravljeni v mojem imenu.  Uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin ne moremo in ne smemo prelagati temveč se je treba na vse spremembe in kršitve odzivati hitro in učinkovito. Varuh človekovih pravic, ki je slovenska nacionalna institucija za človekove pravice sovja priporočila vsako leto predstavi v letnem poročilu. To je naše najmočnejše orodje, saj vas določevalce preko tega poročila seznanjamo, predvsem pa jasno opozarjamo na stopnje kršitev človekovih pravic v Sloveniji. Vesel in zadovoljen sem, da bom lahko danes vam poslanke in poslanci kot tudi slovenski javnosti osvetlil problematiko na tem področju.  Poročilo varuha za leto 2018 so pod vodstvom moje predhodnice gospe Vlaste Nusdorfer pripravili sodelavke in sodelavci, za kar se jim zahvaljujem, saj je bil s tem, ko je bilo poročilo že izdelano, nekoliko lažje začeti z delom na tej zahtevni in odgovorni funkciji. Poročilo temelji na 4719 zadevah, ki se jih je obravnavalo v leto 2018. Če ga primerjamo z letom 2017 lahko ugotovimo, da smo v lanskem letu obravnavali kar 248 zadev več in da je bilo od tega 398 pobud. V njih je varuh ugotovil 377 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti pri 45 organih.  Aktualno poročilo varuha vsebuje tudi 88 priporočil za katere pričakujem, da jih bodo organi na katere so naslovljena, torej Vlada, Državni zbor, lokalne skupnosti in drugi, tudi uresničili. Med njimi so tudi nekatera, ki se vlečejo že leta. Na to ne moremo biti ponosni. To me žalosti, zato je na tem mestu vključno tudi vprašanj odgovornosti. Varuhova naloga je, da na nepravilnosti in kršitve opozori. To je predpisano v Ustavi in v Zakonu o varuhu človekovih pravic, odpraviti pa jih morate drugi na zakonodajni, sodni, največkrat pa na izvršilni oblasti je, da varuhova priporočila jemljejo resno in se nanje odgovorno odzovejo. Ni dovolj le sprejeti priporočilo, ključno je, da se priporočilo varuha tudi dejansko uresničijo in Državni zbor mora bdeti nad tem. Moram reči, da nas preseneča nerazumevanje položaja in vloge Varuha človekovih pravic s strani nekaterih nosilcev izvršilne oblasti. Predvsem se to kaže na odgovarjanju na pobude varuha in tudi na pogajanjih o proračunskih sredstvih za delovanje te nacionalne institucije za človekove pravice. Z novelo našega matičnega zakona v letu 2017 in konsenza o pridobitvi statusa A po pariških načelih se širijo zakonske obveze Varuha človekovih pravic tudi nasvet varuha, center za človekove pravice, zagovorništvo, mednarodne aktivnosti, za kar nenazadnje potrebujemo ne le človeške, ampak tudi finančne vire. Z omejevanjem proračunskih sredstev s strani Ministrstva za finance in Vlade pa se postavlja pod vprašaj kredibilnost institucije ter pridobivanje oziroma ohranjanje statusa A po pariških načelih. Opozoriti moram tudi, da se zakonodajalec ne odzivata pravočasno na odločbo Ustavnega sodišča, prav tako za odpravo protiustavnosti pred potekom zakonsko določenih rokov ne pripravljata ustreznih rešitev. Več kot 10 odločb tega sodišča, ki je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ostaja ne spoštovanih. Odprava protiustavnosti v zakonih je v pristojnosti Državnega zbora kot zakonodajalca, vendar pa je dolžnost Vlade, ki je predlagateljica zakonodaje, da pravočasno pripravi zakonske podlage in jih predloži v zakonodajni postopek. Varuh je v vseh letih svojega delovanja vložil 31 zahtev za presojo ustavnosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta izdanega za izvajanje javnih pooblastil. Žal tudi nekatere odločbe Ustavnega sodišča, ki so bile sprejete na podlagi varuhovega predloga še niso dobile ustreznega odziva, na kar ponovno opozarjamo tudi v tem letnem poročilu. Tako še vedno ni uresničena odločba Ustavnega sodišča o financiranju osnovnih šol kljub temu, da sta včeraj obravnavali predlog zakona. Še vedno tudi ni zakona, ki bi uredil ustavno skladno pravico do sodnega varstva za vse že vložene in prihodnje tožbe v zvezi z izbrisi kvalificiranih obveznosti na podlagi Zakona o bančništvu. Še vedno ni posodobljen Zakon o duševnem zdravju, ki bi z Ustavo uskladil postopek sprejema oseb, ki jim je odvzeta poslovna spodobnost v varovanem oddelku socialnovarstvenih zavodov, kar je tudi še trenutno zelo aktualen problem, ki ga ugotavljamo tudi pri naših obiskih socialnovarstvenih zavodov, ki smo jih opravili v zadnjih treh mesecih. Tudi v marsikateri slovenski občini na primer še niso opravili neustavnih predpisov kategorizacij javnih cest. Prav tako še niso sprejeti predpisi, ki bi zaščitili z Ustavo vpisano pravico do vode, čeprav je rok za njihov sprejem potekel že maja 2018 in še bi lahko našteval.  Gospe in gospodje, naj se vrnem na pobude, kjer je varuh ugotovil kršitve človekovih pravic. Kot sem dejal že na začetku je bilo v letu 2018 utemeljenih 377 kršitev človekovih pravic največ, kar 87 pa se jih je nanašalo na neupoštevanje načela pravičnosti in dobrega opravljanja. Tako je bil na primer staršem slepih in slabovidnih otrok z navodilom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povsem neopravičeno vzeti eden dodatek, čeprav se dva možna dodatka za starše in otroke ne izključujeta in bi morali prejemati oba. Starši so tako dolga leta iskali svojo pravico na sodišču, čeprav smo opozarjali, da je treba o pravdah skleniti poravnavo ali za popravo krivic sprejeti zakonodajo. Kljub zagotovilom ministrice, da je ta primer razrešen ugotavljam, da o tem še vedno ni tako in da se ponovno ne držijo obljubljenih rokov. Pri obravnavi pobudo smo pogosto ugotovili tudi, da nekateri organi delujejo prepočasi, predolgo rešuje vloge in pri odločanju prekorači vse razumne zakonske roke. Vsi vemo, da je hitro odločanje izjemno pomembno še posebej pri reševanju vloga za priznanje pravic iz javnih sredstev ali oblik socialne pomoči in drugih postopkih, ki bistveno vplivajo na življenje posameznika in to je nedopustno. Organi še vedno pogosto ne odgovarjajo na pisma ljudi, ne posreduje zahtevanih javno sprejetih dokumentov, neopravičeno zavlačujejo upravne postopke in ti ljudje niso izjema. Se tudi zgodi, da tudi varuh ne prejme odgovorov v predvidenih rokih, zato so večkrat potrebne naše intervencije. Skrb vzbujajoče je tudi ravnanje, ko je vsebina dopisov, ki so jo prejeli naši pobudniki tako zakomplicirana, da jo redko kdo razume. Za običajne ljudi - pa naj mi ne zamerijo,   (nadaljevanje) ker uporabljam ta izraz -, so odzivi raznoraznih institucij prepogosto preveč birokratski, nejasni ali celo brez ustreznih utemeljitev.  Druga najpogostejša kršitev se nanaša na kršenje temeljne določbe ustave, da je Slovenija pravna in socialna država. Na tem področju smo ugotovili 30 kršitev. Da je kršeno načelo socialne države, zatrjujemo, kadar ugotovimo, da je prizadeto človekovo dostojanstvo, ko posameznik ali njegova družina nima osnovnih pogojev za zadovoljevanje temeljnih potreb in so pahnjeni v revščino. Med najbolj ogroženimi so starejši ljudje, zato smo leta 2018 poglobljeno obravnavali ravno problematiko starejših. Sklepne ugotovitve smo poslali Vladi in od nje pričakujemo odločnejše ukrepe pri odpravljanju nakopičenih težav. Stanje ostaja akutno, zato ponovno pozivam odgovorne nosilce javnih funkcij, da vendarle začnejo ukrepati, sami pa bomo delovanje varuha še bolj približali starostnikom in invalidom, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami. Starejši ali njihovi svojci za svoje drugo bivališče, na primer, izbirajo tudi tako imenovane »obiteljske kuće« v sosednji Hrvaški. Pri varuhu smo na to temo obravnavali pobudo slovenskega državljana, ki je bil nezadovoljen, zato smo za pomoč zaprosili tudi hrvaško ombudsmanko. Prejšnji teden nas je obvestila, da je bil uveden inšpekcijski nadzor, ki je pokazal, da lastnik te hiše ni imel ustrezne licence in je storitve nudil nezakonito, za kar je bil tudi ovaden.  Naj se dotaknem še kršitev po področjih. Ko govorimo o diskriminaciji, je gotovo eden izmed nazornih in že dolgo ne odpravljenih primerov kršenja človekovih pravic diskriminacija študentov invalidov pri prevozih. Tudi po petletnem vztrajanju varuhovo priporočilo še ni uresničeno, sem pa vesel, da je na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti predstavnik Ministrstva za infrastrukturo povedal, da bo z novelo Zakona ta problem rešen še letos. Že več let se zamuja tudi z zakonsko dolžnostjo sprejetja ustreznih podlag za primerno prilagoditev študijskega procesa za študente invalide, zato ponovno apeliramo na vse odgovorne, da se k reševanju te problematike čim prej pristopi.  Na področju invalidske problematike pri varuhu delujemo izjemno proaktivno, zato bomo kot nacionalna institucija za človekove pravice v skladu s Pariškimi načeli spremljali tudi izvajanje 33. člena Konvencije o pravicah invalidov. Veseli pa tudi dejstvo, da je bilo pobud s področja invalidskega varstva manj kot prejšnja leta. Ni pa ustrezno in ne pravično, da se nadomestila za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo že vrsto let niso uskladila, zato pričakujem, da se problem prednostno reši. Prav tako pričakujem ukrepe države na področju invalidskih pokojnin. Te so izjemno nizke in na terenu, ko se srečujemo z invalidskimi upokojenci, so zgodbe zelo tragične.  Na področju zdravstva smo verjeli, da bo država z zdravstvenimi reformami zagotovila dostopne, kakovostne in varne programe preprečevanja bolezni, zdravljenje in rehabilitacije, ob hkratnem zmanjševanju neenakosti in zagotavljanju dostopnega zdravstvenega varstva vsem skupinam prebivalstva, vendar pa se rešitve iz leta v leto prelagajo. V februarju je bila sicer dosežena pomembna prelomnica, saj je bila ustanovljena urgentna pedopsihiatrična služba.  Na področju pravic otrok je število pobud v primerjavi z letom 2017 skoraj enako, bistveno pa se je spremenila struktura znotraj ožjih področij. Splošno lahko ocenimo, da so pravice otrok v Sloveniji normativno dokaj dobro urejene. Zakonodaja sledi zahtevam, da so pravice otrok kot posebno ranljive skupine še posebej zavarovane. Po ratifikaciji Tretjega izbirnega protokola h Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in uveljavitvi Družinskega zakonika so na vseh področjih uveljavljene ustrezne pravne podlage, ki bodo zagotavljale, da bo koristi otroka kot temeljno vodilo pri odločanju o zadevah, v katere je vključen, tudi dejansko uveljavljene. Aprila sem se v tej hiši udeležil zasedanja 29. otroškega parlamenta. Udeležencem sem zagotovil, da bo njihove predloge in priporočila vsebinsko vključil tudi v svoje letno poročilo Varuh človekovih pravic in od pristojnih državnih organov zahteval ustrezen odziv. Na ta način bo njihov glas dobil večjo težo, tudi pri obravnavi splošnih vprašanj, ki jih zadevajo, in dopolnil ureditev, po kateri imajo otroci pravico do zagovornika v posamičnih pravnih primerih.  Na področju šolstva oziroma izobraževanja, kot rečeno že uvodoma, izpostavljam neuresničeno odločbo Ustavnega sodišča  (nadaljevanje) o financiranju osnovnih šol. Varuh, kot nacionalna inštitucija za človekove pravice, ocenjuje, da so z vložitvijo navedenega predloga novele zakona v zakonodajni postopek narejeni koraki v smeri uresničitve odločbe Ustavnega sodišča, na Državnem zboru pa je, da zagotovi uresničitev ustavne odločbe na način, ki ne bo poslabšal položaja otrok. Opozarjam tudi na neuresničevanje odločb Komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ali pa njihovo jasnost in nedorečenost.  Na področju pravosodja in dolgotrajnosti sodnih postopkov število pobud upada zaradi napredka sodstva pri zmanjševanju sodnih zaostankov. To me izjemno veseli.  V ospredju obravnavanih zadev pri Varuhu pa zadnja leta stopajo pobude po pravičnih in poštenih sodnih postopkih ter skrbnem in kritičnem nadzoru nad sodnimi odločitvami. Že leta nas tudi skrbi, ker je dostopnost pravnega varstva za številne še vedno otežena in to kljub zakonsko zagotovljeni, vendar težko dostopni brezplačni pravni pomoči. Spodbudno je, da vrzeli na področju brezplačne pravne pomoči zapolnijo tudi nekatere slovenske občine in nevladne organizacije skladno z načelom probono pa brezplačno pravno pomoč zagotavljajo tudi odvetniki, notarji, detektivska zbornica in drugi.  Na področju policijskih postopkov se tudi leta 2018 enako kot prejšnja leta pobude nanašajo na vsa delovanja policistov.  Na področju delovno pravnih zadev smo se v letu 2018 ukvarjali predvsem s prekritimi delovnimi razmerji, neplačevanjem plač in prispevkov, nasiljem na delovnem mestu, delovnim časom in plačilom za nadurno delo, delovnimi pogoji in še bi lahko našteval. Vsebine, ki smo jih obravnavali na področju okolja in prostora, kažejo na to, da na področju zagotavljanja varnega in zdravega življenjskega okolja nismo storili dovolj. Naj zaključim z nekaj poudarki, da naša naloga kot Varuha človekovih pravic ni pisanje zakonov, ampak nadzor nad njihovim izvajanjem. Vsi skupaj smo v službi ljudi in odločanje o zakonskih rokih mora postati kategoričen imperativ. Odmikanje ljudi, ukinjanje uradov in služb je problematično. Skratka za konec. Nekaj napredka je bilo narejenega, a nas na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji v prihodnje čaka še veliko korakov. Hvala lepa.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Spoštovani! Državni zbor svojo organizacijo, delo in uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev ureja samostojno, in sicer s Poslovnikom Državnega zbora. Delo Državnega zbora je razdeljeno na parlamentarne odbore in komisije. Trenutno v Državnem zboru poleg številnih delovnih skupin in kolegija predsednika deluje 13 ostalih parlamentarnih odborov in 8 komisij. Državni zbor je tisti, ki je dolžan poskrbeti za tekoče poslovanje v skladu s poslovnikom. Posledično veljavna ureditev v četrtem odstavku 48. člena določa omejitev, skladno s katero sme istočasno zasedati največ dvoje delovnih teles. Tovrstna omejitev je bila v poslovnik vnesena iz tehtnih razlogov in je pomembna za učinkovito delovanje zakonodajne veje oblasti kot tudi za uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev. Poslansko skupino lahko ustanovijo najmanj trije poslanci, zato je omejitev zasedanja dveh delovnih teles nujna. Upoštevati moramo tudi verjetnost, da vsi trije poslanci iz objektivnih okoliščin, denimo, tudi bolezni, ne bodo hkrati navzoči. V nasprotnem primeru bi tvegali sklepčnost posameznega delovnega telesa. Prav tako bi v praksi poslancem onemogočili udeležbo na delovnem telesu, ki bi potekalo hkrati, in mu s tem odvzeli temeljno poslansko pravico.  Kot že izpostavljeno, v Državnem zboru v prvem letu mandata deluje 24 delovnih teles. Državni zbor mora poskrbeti, da so vse poslanske skupine, ne glede na to, ali štejejo tri poslance ali dvajset, v enakopravnem položaju glede pogojev dela. Vsaki poslanski skupini oziroma njenim poslankam in poslancem mora biti zagotovljena možnost aktivnega sodelovanja na posamezni seji, za katero je potrebna tudi priprava. Ne samo, da morajo biti seje sklicane tako, da se jih poslanci lahko udeležujejo, pomembno je, da imajo zanje tudi dovolj časa za pripravo, le tako lahko na seji aktivno sodelujejo. Glede na navedeno bi sprejetje predlagane izjeme povzročilo še večjo neenakost med manjšimi in večjimi poslanskimi skupinami, kar bi po mnenju SAB negiralo tudi voljo volivcev. Ti utemeljeno pričakujejo, da bodo s strani njih izvoljeni poslanci imeli enake pogoje za delo.  V Poslanski skupini SAB razumemo pomembnost delovanja Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter težave, s katerimi se zaradi obstoječe ureditve srečuje. Trenutna parlamentarna praksa omogoča sklic seje tretjega delovnega telesa, a le v primeru, če s tem soglašajo vsi člani. Posledično niso nobenemu odvzete poslanske pravice in je zagotovljena potrebna sklepčnost. Menimo, da bi bile spremembe   (nadaljevanje) poslovnika v smeri, ki bi upoštevale dosedanjo parlamentarno prakso primernejše. Verjamemo, da bomo v prihodnje oblikovali predlog sprememb poslovnika, na način, ki bo sledil parlamentarni praksi in konsenzu veh poslanskih skupin. V Poslanski skupini SAB uresničujemo svoje obljube in se zahvaljujemo volivkam in volivcem za izkazano zaupanje, zaradi predloga sprememb poslovnika, ki bi negativno vplival na našo aktivno udeležbo na delovnih telesih predloga sprememb ne bomo podprli.  Hvala za pozornost.
Hvala, gospod minister, za obrazložitev. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Hvala. S tem zaključujem predstavitev stališč o predlogu za širitev in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prostim, da preverite delovanje glasovalnih naprav in odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.  Glasujemo. Prekinjam. Prosim, da preverite kartice še enkrat. Ali dela sedaj? Okej. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Še enkrat glasujemo o širitvi dnevnega reda 9. redne seje.  Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti 7. (Za je glasovalo 69.) (Proti 7.) Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.  V skladu s časovnim potekom seje zbora bomo to obravnavali kot točko 1.a v četrtek, 20. junija 2019.  S tem prehajamo, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem ter sprejeto dopolnitvijo.  Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti 4. (Za je glasovalo 72.) (Proti 4.) Ugotavljam, da je dnevni red 9. seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSALNCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 53 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. Členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodje poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije, bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri ter generalni sekretar Vlade odgovorijo na vprašanja o največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na razpolago pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice, ministra ali generalnega sekretarja Vlade. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izredno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljanjem vprašanj. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica, minister ali generalni sekretar Vlade v 30. dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se za danes upravičili: minister za zunanje zadeve, dr. Miro Cerar; ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Ksenija Klampfer ter minister za finance, dr. Andrej Bertoncelj.  Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade, gospod Marjan Šarec. Poslansko vprašanje mu bodo postavili: kot prvi gospod Blaž Pavlin. Izvolite.
Hvala, gospod državni sekretar. Pristojno delovno telo je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Besedo dajem podpredsednici, gospe Mojci Žnidarič.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča poslanske skupine. Gospod Ivan Hršak v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Podredsednica Tina Heferle
Hvala lepa, gospod Svetina. Poročilo je kot matično delovno telo obravnavala Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti in pripravila predlog Priporočila Državnega zbora. Besedo zato dajem predsednici Evi Irgl za predstavitev poročila komisije. Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku.  Kolegij predsednika Državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, zato ga je odbor obravnaval na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora.  Odboru je bilo posredovano naslednje gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Pri delu odbora so sodelovali predstavnik predlagatelja, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik omenjene komisije Državnega sveta.  V poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev. Predstavnik predlagatelja je kratko predstavil predlog zakona, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim redom in z zakonodajno-tehničnega vidika pa je povedala, da nimajo pripomb. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki podpira predlagane spremembe. Komisija je bila seznanjena, da gre za formalizacijo v praksi že izvedene spremembe, saj je pristojno ministrstvo na urad za javna plačila takoj ob uveljavitvi direktive EU dalo pobudo, da se proviziji potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic s plačilnimi karticami v skladu z določili navedene direktive ne zaračunava več. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno sprejme predloženo besedilo. Hvala.
Spoštovani predsednik Vlade! Minister vaše Vlade, minister za izobraževanje, znanost in šport, na hrbtih staršev in njihovih otrok vključenih v nevladne osnovne šole in vrtce, izigrava vsa načela pravna države. V Novi Sloveniji menimo, da novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki jo je Vlada 6. junija sprejela, izigrava odločbo Ustavnega sodišča, saj predlog ne določa enakega financiranja vseh javnoveljavnih programov v osnovnih šolah. S predlagano novelo se povzroča novo neustavnost. Poleg tega se je pretekli teden zaključila javna razprava glede predlogov sprememb zakona o vrtcih. Oba zakona povzročata nemir in ogorčenje staršev in njihovih otrok, ki obiskujejo te osnovne šole in vrtce. Sprašujejo se, s čim so si zaslužili takšno ravnanje.  Spoštovani predsednik Vlade, sprašujem vas, kaj boste storili, da zaščitite to manjšino v naši državi, ki so ji že leta kršene pravice? Kako boste poskrbeli, da se v najkrajšem možnem času resnično brez izigravanja izvrši odločba Ustavnega sodišča glede enakega financiranja vseh javnoveljavnih osnovnošolskih programov? Kako boste poskrbeli, da bo tem otrokom in staršem povrnjena vsa materialna škoda zaradi leta trajajočega nevzdržnega kršenja Ustave zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča?
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Ustroj dela Državnega zbora je v tem mandatu in v tem trenutku razpet med 25 delovnih teles. Temeljno poslanstvo parlamenta je sprejemanje zakonov. Zagotovo je ena od prioritetnih področij tudi obravnava vsakokratnih aktualnih vsebinskih področij. Dve stalni komisiji imata svoje pristojnosti v skladu s Poslovnikom Državnega zbora in drugih zakonov in sta vpeti v nadzor javnih financ in nadzorovanje varnostno obveščevalne službe. Izredno pestro delo se odvija tudi na do sedaj ustanovljenih že treh preiskovalnih komisijah. Številčna sestava oziroma velikost delovnih teles je različna od 9 članov pa vse 19 članov. Poslanske skupine pa so pretežno majhne po 2, 4, 5, 7 poslancev ali več ima kar pet poslanskih skupin od devetih. Slednje pomeni, da poslanci iz teh manjših skupin sodelujejo tudi v štirih ali petih delovnih telesih tako, da v kolikor se odvijata že dva odbora enega ali istega poslanca hitro nastane problem zagotavljanja prisotnosti. Tako niso osamljeni primeri, ko je poslanec ali poslanka hkrati prisoten na več odborih, kar v praksi pomeni tekanje iz ene sejne sobe v drugo ali pa zagotavljanje prisotnosti z nadomestnim poslancem. Ni treba posebej ugotavljati, da je kvaliteta vsebinskega dela na tak način izredno trpi in dejstvo je, da se to ne sme dogajati. Kot izvoljenci ljudstva smo vsi brez izjeme dolžni svoje delo opravljati resno in kakovostno v korist družbe in slehernega posameznika. Slede takemu načelu smo v Poslanski skupini Desus ob obravnavi dopolnitev poslovnika v smeri, da bi sočasno ob zasedanju dveh odborov lahko potekala seja Komisije za nadzor varnostno obveščevalnih služb na matičnem delovnem telesu zavrnili. Še nekoliko bolj bizaren je bil dodatni predlog, ko je v amandmajski obliki, po katerem bi lahko zasedalo istočasno, kar šest delovnih teles. Delo 90 poslankam in poslancem zagotovo ne bo zmanjkalo. Veljavno poslovniško omejitev na določilo, da lahko hkrati zasedata zgolj dve delovni telesi istočasno je seveda nastalo z določenimi razlogi, ima torej svoj namen. Prvič, zagotavljanje nemotenega in kvalitetnega dela. Drugič, javnosti smo dolžni omogočiti možnost neposrednega spremljanja našega dela. Vsega tega pa vsekakor ne bi bilo mogoče zagotavljati na način kot je bilo predlagano s strani nekaj preveč ambicioznih poslancev. Ovire, da bi KNOVS ali še kakšna komisija lahko pogosteje zasedala oziroma da bi svoje delo lahko hitreje opravljala pa se da odpraviti na kakšen primernejši način, zato dovolite, da na tam mestu pozovem k resnemu premisleku o načinu vodenja sej posameznih delovnih teles.  Hvala.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovani gospod Varuh človekovih pravic! Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je na 5. seji obravnavala 24. redno letno poročilo o delu Varuha človekovih pravic za leto 2018. Na začetku obravnave je besedo dobil Varuh človekovih pravic gospod Peter Svetina. Dejal je, da se je na kršitve človekovih pravic potrebno odzvati hitro in učinkovito.  Letno poročilo Varuha za leto 2018 vsebuje 88 priporočil, Varuh pa pričakuje, da se bodo ministrstva in Vlade odzvali na ugotovitve zapisane v poročilu. Varuh na nepravilnosti opozori, odpraviti pa jih morajo drugi, zato bi morale vse tri veje oblasti varuhova priporočila jemati resno in se nanje ustrezno odzivati. Varuh opozarja, da se Vlada in zakonodajalec ne odzivata pravočasno na odločbe Ustavnega sodišča, saj ostaja deset odločb neizvršenih, kar pomeni hudo kršitev načel pravne države.  Varuh je v vseh letih delovanja vložil 31 zahtev za presojo ustavnosti ali zakonitosti, žal pa nekatere odločbe ustavnega sodišča, ki so bile izdane v zvezi s tem še niso dobile epiloga.  V 87 primerih je Varuh ugotovil kršitve načela dobrega upravljanja. Nekateri organi delujejo prepočasi. Nerazumno dolgo se rešujejo zadeve ter pri tem pogosto prekoračijo vse razumne zakonske roke. Organi še vedno ne odgovarjajo na pobude, pisma in vprašanja državljanov ter neupravičeno zavlačujejo upravne postopke. Z neodzivnostjo organov se srečuje tudi Varuh, ki je ponovil opozorilo, da mora država zagotoviti kadrovske in materialne pogoje za učinkovito delovanje inšpekcijskih   (nadaljevanje) služb. V 30. primerih so ugotovili kršitev ustavnega načela, da je Slovenija pravna in socialna država. Poglobljeno so obravnavali tudi problematiko starejših. Gospod varuh je kršenje pravic študentov invalidov pri prevozih, na kar varuh opozarja več let. Nekateri objekti javnih ustanov pa še vedno niso prilagojeni invalidom. Država že 16 let ne določi vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Alarmanten je odnos do priprave Zakona o dolgotrajni oskrbi. Neurejene ostajajo razmere v posebnih socialnovarstvenih zavodih, še vedno ni sprejeta zdravstvena reforma. Varuh kot nacionalna institucija za človekove pravice trenutno s statusom B je v postopku pridobivanja statusa A po tako imenovanih pariških načelih in ga bo predvidoma dobil v letu 2020. To bo varuhu omogočilo aktivnejšo vlogo v okviru mednarodnih institucij za človekove pravice ter vpliv na oblikovanje njihovih politik, potrebno pa mu bo zagotoviti zadostna finančna sredstva. Ob koncu je dodal, da so se seznanili z odzivnim poročilom Vlade. Zaskrbljujoče je, Vlada odklanja realizacijo nekaterih priporočil, zaradi nestrinjanja. Pohvalno pa, da je bilo poročilo pripravljeno hitro, mestoma bolj kritično in da bolje izraža dejansko stanje kot v preteklih letih. Predstavnik Državnega sveta je povedal, da so se seznanili s poročilom Varuha, iz katerega je razvidno, da je varuh v letu 2018 uspešno zaključil obravnavo več kot 2600 zadev. Predstavnica Vlada se je zahvalila varuhu za njegovo poročilo, ki kaže jasno sliko spoštovanja človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za pravosodje je od leta 2016 določeno kot koordinacijski organ znotraj Vlade, ki skrbi za sistemski pristop pri obravnavi področja človekovih pravic, zato so že v februarju vsa ministrstva in vladne službe pozvali k pripravi odziva na posamezna priporočila. Menijo, da so podana priporočila varuha odlična podlaga za iskanje sistemskih, organizacijskih in finančnih rešitev. Vsako kršitev je potrebno obravnavati z enako stopnjo prizadevnosti ne glede na to koliko ljudi tangira in ne glede na morebitno medijsko odzivnost. Po tem so svoja stališča predstavili do varuhovega poročila še predstavniki ministrstev. Potem je besedo dobil predstavnik Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, ki se je varuhu zahvalil za še enoletno poročilo, ki je vpogled v stanje človekovih pravic. URSIKS sprejema poročilo kot pomemben opomnik pri / znak za konec razprave/ nadaljnjem delu, kot konstruktivno kritiko in tudi kot pohvalo za opravljeno delo. Še naprej bodo delovali v smeri varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predstavnik Vrhovnega sodišča se je varuhu zahvalil za priporočila, ki se nanašajo na sodstvo ter dodal, da so ta v celoti usklajena s prioritetami, ki si jih je postavilo sodstvo v svojih dokumentih. Predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva je povedal, da tožilstvo kot del pravosodja z zanimanjem spremlja delo varuha in prisluhne njegovim priporočilom. / znak za konec razprave/ Delo tožilstva je zahtevno in odgovorno, saj gre pogosto za odločanje o usodi ljudi. Omenil je priporočilo, ki zadeva hitrost delovanja državnih tožilcev in se ponavlja. Dodal pa je, da je potrebno upoštevati tudi kakovost in strokovnost pri sprejemanju tožilskih odločitev. Na to je sledila razprava članic in članov komisije, nato pa je na glasovanje bilo dano delovno gradivo, osnutek predloga priporočila, ki so ga članice in člani komisije soglasno sprejeli. Državni zbor namreč priporoča vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh, da upoštevajo varuhova poročila zapisana v 24 rednem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2018.  Hvala.
Hvala za vprašanje. Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospa Jelka Godec, predstavili boste stališče v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Izvolite.
Hvala, gospa podpredsednica za predstavitev. In s tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. kot prvi ima besedo gospod Soniboj Knežak, poslanska skupina Socialnih demokratov. Izvolite.
Hvala lepa.  Besedo sedaj dajem predstavniku Vlad za predstavitev mnenja, gospod Gregor Strojin, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje.  Izvolite.
Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.  Najprej naj za uvod spomnim na nekaj dejstev, in sicer dejstev iz Ustave, iz Zakona o osnovni šoli in seveda iz te zadnje odločbe Ustavnega sodišča, ki jo po zagotovilih ministra Jerneja Pikala predlagana novela zakona dosledno uresničuje. Javne osnovne šole so pa zakonu dolžne zagotavljati tako obvezni kot razširjeni program in v tem sklopu med drugim zakonsko je zapovedanih kar 18 obveznih predmetov. Nasprotno pa zasebne osnovne šole program določijo s svojimi akti. Dolžne so zagotavljati pouk iz zgolj 9 obveznih predmetov, razširjeni program pa zanje, četudi ga večinoma zagotavljajo, ni obvezen. In zakon jih k temu tudi ne zavezuje. Zakaj izpostavljam te razlike med obveznim in razširjenim programom? Zato, ker na besedi obvezno temelji tudi odločba Ustavnega sodišča. V izogib očitkom, da govorim na pamet se bom naslonil na zapise ustavnih sodnikov. Recimo, 20. točka, navajam: »…se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno.«, konec navedka. Poudarjam, ki je za učence obvezno. In nekaj stavkov naprej ista 20. točka odločbe, navajam: »Drugi odstavek 57. člena Ustave zato učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa.«, konec navedka. Spet poudarjam besedo »obveznega«. Skratka, o razširjenem programu v odločbi Ustavnega sodišča ni govora. Ustavna odločba govori o obveznem programu, o razširjenem ne. in obvezni program bo zakonsko novelo, ki jo je pripravil minister Jernej Pikalo, tudi v zasebnih šolah financiran sto odstotno, tako kot v javnih. Pravni položaj pobudnikov ustavne presoje se ne bo poslabšal. Novela namreč predvideva ustrezno prehodno obdobje.  Predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je sedaj v parlamentarnem postopku. In seveda boste opravili tudi splošno razpravo. Vedno so možni tudi amandmaji in zdajšnja različica besedila najbrž ni čisto dokončna. Minister pa zagotavlja, da ta predlog zakona sledi ustavni odločbi. Če bo se kaj pokazalo tekom razprave je to, seveda, vedno možno. Je pa treba spomniti, da je neko drugo Ustavno sodišče naredilo točno diametralno nasprotno sodbo. Ponavljam, razprava bo in minister zagotavlja, da je to v skladu. Če pa se sprejme kakšen amandma bo pač drugače. Hvala.
Hvala predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi! Poslanska skupina Socialnih demokratov vseskozi podpira ukrepe Vlade in pristojnega ministrstva, ki prispevajo k zmanjševanju dela na črno. V preteklosti smo že podprli sistemske ukrepe, ki so vključevali povečan nadzor inšpekcijskih služb in spodbude za delodajalca ter delavce, da delo izvajajo v legalnih oblikah, s čimer prispevajo svoj delež davkov in prispevkov v proračun iz katerega se zagotavlja denar za javne investicije in storitve ter socialno varnost vsem državljanom in državljankam Republike Slovenije. Kot spodbuda za posameznike, ki opravljajo osebno dopolnilno delo smo podprli tudi uvedbo vrednotnice. Predlagani zakon o spremembah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša zgolj eno vsebinsko spremembo, ki pa je potrebna, zaradi uskladitve zakona z zakonodajo s finančnega področja, ki se spreminja zaradi izvajanja evropske direktive o /nerazumljivo/ storitvah na notranjem trgu. Evropska unija je namreč s sprejetjem direktive prepovedala prejemnikom plačil zaračunavanja nadomestil in provizij za brezgotovinska plačila, ki jih potrošniki opravijo z uporabo plačilne ali kreditne kartice. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa, da mora stroške plačilnega prometa za plačilo socialnih prispevkov plačati zavarovanec. Zakon tudi omogoča, da posameznik plača socialne prispevke za izvajanje osebnega dopolnilnega dela z vrednotnico, s plačilno kartico preko elektronskega sistema, ki ga zagotavlja Uprava Republike Slovenije za javna plačila. Do sedaj je zakon določal, da mora stroške plačila vrednotnice za osebno dopolnilno delo s plačilno kartico plačati posameznik. S to spremembo zakona ukinjamo zaračunavanje teh nadomestil in provizij posameznikom, ki plačujejo socialne prispevke za osebno dopolnilno delo z vrednotnico preko spleta.  Socialni demokrati bomo predlagane spremembe zakona podprli, ker ukinjajo stroške plačila vrednotnice preko spletat, s čimer posameznike, ki opravljajo osebno dopolnilno delo še dodatno spodbudimo k legalnemu izvajanju dopolnilnega dela in seveda v končni fazi tudi plačila socialnih prispevkov.
Hvala.  Jaz nisem vedela, da v Državnem zboru poznamo preveč ambiciozne poslance in da se kakovost dela poslancev šteje s tem kolikokrat so bili na kateri seji to je nekaj neverjetnega kakšna stališča danes poslušamo in kar smo poslušali. Tudi na Komisiji za poslovnik je na svoji 3. redni seji 30. maja 2019 obravnavala predlog dopolnitve Poslovnika Državnega zbora, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom. Pobuda predlagatelja za sprejem predložene spremembe poslovnika se je nanašala na trenutno veljavno poslovniško ureditev, ki v četrtem odstavku 48. člena odloča omejitev skladno, s katero sme istočasno zasedati največ dvoje delovnih teles pri čemer navedba omejitev predstavlja težavo pri sklicevanju sej Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. V poslovniškem roku pa je bil tudi vložen amandma k predlogu dopolnitve Poslovnika Državnega zbora k 1. členu predloga, v katerem predlagatelji amandmaja in sicer podpisniki smo bili predsedniki preiskovalnih komisij, ki trenutno delujejo in smo opozarjali na specifičnost dela in potreb preiskovalnih komisij ter smiselnost, da se obravnava omejitev s četrtega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora poleg sej Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb razširi tudi na seje preiskovalnih komisij. Torej z amandmajem smo želeli, da poleg KNOVS-a tudi kot tretje delovno telo zaseda preiskovalna komisija iz enega čisto preprostega razloga. Gre namreč zato, da imajo preiskovalne komisije specifični potek dela. Če vam samo povem, v mesecu maju sem želela rezervirati sejno sobo za zaslišanje prič v mesecu juniju. Ni bilo možno. V mesecu juliju en datum, v mesecu septembru do 15. septembra ni bilo možno. Sedaj pa mi povejte, vsi zahtevate od preiskovalnih komisij, da delujejo nemoteno, da raziskujejo, da pridejo do zaključkov, zahteva tudi javnost, seje pa enostavno ne moremo sklicati. Pa pustimo sedaj to za mesec ali dva meseca naprej. Sedaj sem rezervirala ves september kolikor je bilo datumov možnih, ker bomo začeli pa delati tako kot delajo ostali odbori, ki se danes hvalijo kako so prisotni člani itd., ko rezervirajo za štiri mesece naprej pet datumov potem pa nimajo sej in zasedejo ostalim. Zato so bili že predlogi torej, da se te zadeve omejijo, ne preko poslovnika, ampak drugače. Specifika preiskovalnih komisij je tudi v tem, da je potrebna takojšnja reakcija odgovor na dopis. Ne vem pošlješ zahtevo za gradivo neki ustanovi, odgovori da gradiva ne bo predala in da lahko dobimo gradivo le preko sodišča. Torej, reakcija je potrebna takoj, ker ti gradivo potrebuješ za preiskavo. Kako naj skličem sejo, če tri mesece naprej ne dobim datuma. Kako naj skličem sejo? Sedaj mi pa povejte. Potem pa sejo skličemo ob 7.30 zjutraj pred sejo Državnega zbora, je pa za poslance prehitro, prezgodaj. Skličemo sejo v petek ob 16.00 uri popoldne, je prepozno, ker je petek.  Naši razlogi, mene kot predsednice ene komisije, kolega Janija Möderndorferja in kolega Vrtovca je bila ravno v tem, da kot tretje delovno telo zaseda tudi preiskovalna komisija v primeru, da je potrebna takojšnja reakcija, torej da potrebuje sklep komisije, da lahko pridobiš gradivo preko sodišča. Ta seja traja petnajst minut. Petnajst minut kot tretje delovno telo.  Danes govorite, da imamo pač preveč ambiciozne poslance. To verjetno leti na predsednice preiskovalnih komisij KNF-ja in KNOVS-a. Mene zanima kakšna bo od danes naprej prisotnost poslancev v vseh odborih kadar zasedata dve delovni telesi. Koliko opravičil bo?  Na preiskovalnih komisijah imamo nenehno probleme s sklepčnostjo, s hitro odzivnostjo itd. Tako da upam, da zaradi izpostavljenega problema, ki je bila tako na poslovniku kot danes tukaj, bo tudi predsednik Državnega zbora in pa vsi mi poslanci razmislili tudi o nadaljnji spremembi Poslovnika Državnega zbora ali spremembi Poslovnika o parlamentarni preiskovalni komisiji in seveda tudi zakona. Obžalujem pa, da na sami seji poslovnika ni bil sprejet predlog, da se kot tretje delovno telo lahko zaseda, kar je bil potem tudi predlog Komisije za poslovnik, torej zaseda kot tretje delovno telo ali ena preiskovalna komisija ali KNOVS ali KNJF. Meni je zelo žal, da poslanci, sploh nekateri novi, ne razumete kaj je to hitra odzivnost pri delu v Državnem zboru. Najlepša hvala.
Gregor Strojin
Hvala lepa.  Spoštovana predsednica, spoštovani varuh človekovih pravic, poslanke in poslanci! Uvodoma se želim zahvaliti varuhu človekovih pravic Petru Svetini za njegovo predstavitev letnega poročila za 2018, ki predstavlja že 24 letno poročilo, ki obravnava stanje človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Za pripravo poročila se še posebej zahvaljujem nekdanji varuhinji Vlasti Nusdorfer. Tako posamezna resorna ministrstva kot tudi Vlada kot celota dajemo vsakoletnemu poročilu varuha veliko pozornost. To se kaže tudi v obsežnem in sistematičnem odzivu na vsa priporočila varuha, kjer pristojni resorji predstavljajo stanje in tudi svoja prizadevanja in zadržke. Čaka nas veliko dela, saj je zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic stalna naloga, za katero si moramo prizadevati vsi in vsak dan. Od 88 priporočil iz letnega poročila, se jih kar 83 nanaša na delo ministrstev in drugih vladnih resorjev. Ta priporočila se sicer ne nanašajo samo na kršitve oziroma pomanjkljivosti, ampak jih kar 21 predstavlja stalno nalogo organa. Vlada je na skoraj 300 straneh pripravila obsežno odzivno poročilo, ki pojasnjuje stanje realizacije in samo oceno realizacije posameznih priporočil. Vsa priporočila so bila skrbno pregledana, pripravljeni so bili konkretni odzivi. 29. aprila je Vlada sprejela skupno odzivno poročilo, ki je sestavljeno iz treh relativno samostojnih poročil, in sicer informacijo o realizaciji priporočil ob obravnavi triindvajset letnega poročila za leto 2017. Odzivno poročilo Vlade na štiriindvajseto letno poročilo varuha in odzivno poročilo Vlade na poročilo varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2018. Glede na kratek čas med objavo poročila varuha in pripravo odzivnega poročila Vlade, je razumljivo, da vsa priporočila niso uresničena, vendar pa na Vladi in ministrstvih vidimo priporočila varuha kot nekakšen kompas, ki nas pri našem rednem delu opozarja, da premalo pazimo na ranljive skupine prebivalstva, kot tudi posamezne segmente svojega delovanja. Na podlagi tega kompasa nastaja zavest v državi in družbi, da priporočila kažejo želeno smer delovanja ter uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogosto se je izkazalo, da je bil dialog ključen pri iskanju ustreznih rešitev, saj se priporočila velikokrat nanašajo na kompleksna, lahko tudi medresorska vprašanja, kjer ni enostavnih enoznačnih rešitev, ali pa so rešitve povezane z vedno težkimi vprašanji finančnih in dejanskih resursov. Verjamem, da se bo ta konstruktiven in odkrit dialog nadaljeval tudi v prihodnje, saj imamo vsi enak cilj zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji. Vlada je v preteklih letih zelo dobro sodelovala z varuhom pri odpravljanju ugotovljenih kršitev oziroma izvrševanju priporočil, kot tudi na sistemski ravni pri nadgrajevanju zakonodaje. Ta bo med drugim varuhu omogočila, da pridobi status a po pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice iz leta 1993. Dobrega sodelovanja si želimo tudi v bodoče.  Varuh je v aktualnem poročilo za 2018 dal največ priporočil s področja omejitev osebne svobode 14, enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije 10, na področju pravosodja prav tako 10 in različnih upravnih zadev 8. V tej uvodni predstavitvi razumljivo, ne morem nasloviti vsakega posameznega priporočila. Vsa so pomembna in potrebujejo svojo pozornost, vendar pa bi želel izpostaviti nekaj aktivnosti s Ministrstva za pravosodje, ki zasleduje cilj pravičnega in učinkovitega pravosodnega sistema. Med drugim smo aktivno pristopili k reševanju problematike pomanjkanja pravosodnih policistov. V februarju je URS… objavil razpisa za zasedbo 54 prostih delovnih mest pravosodni policist kandidat. Eden izmed ključnih ukrepov v smeri reševanja kadrovskega primanjkljaja je tudi predlog o prehodu vojakov po 45 letu med pravosodne policiste. Še vedno sicer ostaja potreba po strokovnih sodelavcih, ki jo bo potrebno reševati tudi v nadaljnjem.  Naj izpostavim tudi aktivnosti na področju zmanjševanja prezasedenosti zaporov. Splošni cilj investicijskih projektov novogradnje moškega zapora v Dobrunjah in ženskega na Igu, je zmanjšati prezasedenost, izboljšati pogoje za delovanje zaporov, tako da se vzpostavi sistem, ki bo varen, human in vključujoč, tako za družbo, zaprte osebe, kot tudi za zaposlene. Pomembno delo v tej smeri opravljajo tudi lansko leto ustanovljena Uprava za probacijo. Z njeno ustanovitvijo se manjša obremenjenost zaporov. Lahko leto ob začetku delovanja je uprava prevzela 488 zadev. Konec leta 2018 pa so jih imeli že 2126. Ministrstvo za pravosodje nadalje namenjajo posebno pozornost izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. To v poročilu pozdravlja tudi varuh. Na tej točki je potrebno izpostaviti statistične podatke, ki kažejo, da je imela Slovenija konec leta 2014 302 neizvršene sodbe, leta 2015 309, ob zaključku 2019 pa je imela Slovenija neizvršenih le še 13 sodb. Od tega je 11 dokončnih. Navedene številke kažejo na opazen  (nadaljevanje) napredek Slovenije, ki nam ga priznava tudi Odbor ministrov v svojih poročilih.  V priporočilu številka 62 varuh Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije priporoča, da ob skrbi za enotno sodno prakso vseh sodišč še naprej spodbuja k izboljšanju poslovanja in kakovosti sojenja. Ministrstvu za pravosodje pa priporoča, da še naprej skrbi za krepitev delovanja pravosodja za učinkovito in kakovostno izvajanje sodne oblasti. Ob otvoritvi sodnega leta 2018 je Vrhovno sodišče med prioritetnimi področji izpostavilo projekt izboljšanja kakovosti sojenja, kjer so zastavljeni cilji, da se ob upoštevanju načel postopkovne pravičnosti zagotovi kompetentno vodenje sodnih postopkov in še kakovostnejše sodne odločbe, ki bodo obrazložene v jeziku, ki je razumljiv tudi za nepravnike. Prav tako bo za zasledovanje tega cilja Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišča, ki deluje v okviru ministrstva, nadaljevala z izvajanjem nadzorov sodne uprave. Kot dodatno pojasnilo na ostala priporočila varuha bi omenil še sprejeto novelo Zakona o kazenskem postopku (črka N), pri čemer čakamo na uradno potrditev Evropske komisije, da smo v svoj pravni red v celoti prenesli Direktivo o žrtvah, s sprejetjem katere se je bistveno izboljšal položaj žrtev. V letošnjem letu pa je bil sprejet tudi Zakon o nepravdnem postopku. To je ključni procesni zakon, ki bo omogočil, da bo v praksi zaživela reforma družinske zakonodaje, ki je bila začrtana v začetku 2017 s sprejetjem Družinskega zakonika. Želel bi tudi izpostaviti, da se mi je, ko sem pregledoval priporočila varuha in odgovore vladnih resorjev nanje, večkrat postavilo vprašanje, ali in koliko so nam pomembne človekove pravice drugih oziroma ali bodo človekove pravice v prihodnje še razumljene kot pomembne, ko se soočamo z aktualnimi oziroma potencialnimi izzivi. Neenakost, socialna pravičnost oziroma nepravičnost, nacionalizmi, sovražni govor, migracije so namreč sodobni izzivi, ki jim tako v Sloveniji kot v Evropi in na globalni ravni ni mogoče ubežati. Izzivi so med seboj povezani na zelo kompleksne načine, prav tako pa vedno znova trčijo ob vprašanje vrednot in spoštovanja človekovih pravic. Ko človekove pravice trčijo ob druge vrednote, ki so za ljudi prav tako pomembne, na primer, varnost ali pa materialno blagostanje, lahko prepogosto opazimo zadržanost do spoštovanja pravic drugih. Zaskrbljujoče je tudi, da se v družbi zdi vedno bolj sprejemljivo omejevanje številnih političnih in državljanskih pravic, in s tega vidika so priporočila, kritike in pripombe varuha še bolj pomembne. Spet kot neke vrste kompas, ki pokaže, da je treba proaktivno reagirati, da se zadrži ali obnovi že dosežena ustrezna raven varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.  Naj zaključim z ugotovitvijo, da je skrb za spoštovanje človekovih pravic pomembno vodilo delovanja Vlade, ki je prepričana, da se ne smemo samo sklicevati na obstoj in pristojnosti pravne države, ampak da je pravno državo treba uresničevati predvsem na področju uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Državni organi zato ves čas stremimo k stalnemu ozaveščanju in usposabljanju s področja človekovih pravic. Zavedati pa se moramo tudi, da v Sloveniji ni vse slabo. Različne primerjalne študije in kazalniki, kot na primer kazalnik kakovosti življenja ali pa kazalnik varnosti, Slovenijo uvrščajo na visoka mesta. To seveda ni razlog, da ne bi stremeli k še višji kakovosti življenja, kar vključuje tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Uspešni pa smo lahko le s sodelovanjem in skupnim delovanjem, za to pa si bo Vlada tudi v prihodnje prizadevala.  Hvala.
Hvala za vaše stališče, gospa poslanka. Hkrati vas opozarjam, da pri predstavitvi stališč ne komentiramo stališč ostalih poslancev, ki predstavljajo stališča. Se opravičujete. Hvala, opravičilo sprejeto.  In prehajamo naprej. Besedo imate, gospod Edvard Paulič, v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospa Mojca Žnidarič v imenu Poslanske skupine Stranke Modernega centra. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, izvolite. Želite dopolnitev?
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prva dobi besedo gospa Mojca Žnidarič v imenu Poslanske skupine SMC.
Lep pozdrav vsem še enkrat! Spoštovane in spoštovani! Torej, delo in zaposlovanje na črno prinaša številne negativne učinke, ki jih posamezniki, ki se ujamejo v pasti neprijavljenega dela po navadi prepozno prepoznajo. Zato je vloga države pri preprečevanju dela na črno še toliko bolj pomembna. Zavest ljudi o negativnih plateh dela na črno in o problematiki sive ekonomije se je v zadnjem desetletju spremenila po naši oceni v pozitivni smeri vedno večjega zavedanja, da se delo na črno ne splača. S tem smo lahko sicer zadovoljni, še vedno pa ima država predvsem njena izvršilna veja oblasti nalogo, da ves čas kontinuirano spremlja to področje in po potrebi predlaga ustrezne oziroma dodatne ukrepe, ki bodo omogočili učinkovito spopadanje dela z delom na črno. Od leta 2015 naprej je v veljavi tudi sistem vrednotnic oziroma osebno dopolnilno delo, ki je v pomembnem delu spodbudil zakonito opravljanje del, saj so se prav dela, ki sodijo pod to kategorijo del, najpogosteje opravljala na črno. Z uveljavitvijo načela vsako delo šteje se je v okviru vrednotnic uvedlo plačilo prispevkov,   (nadaljevanje) izvajalcev osebnega dopolnilnega dela za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Kljub nekaterim pomislekom, ki so se v javnosti porajali ob sprejetju sistema vrednotnic je danes ta sistem relativno utečen in se pri njegovem izvajanju ne soočamo z večjimi težavami, ki bi terjale nujne spremembe veljavne ureditve osebnega dopolnilnega dela. Z današnjo novelo pa se ukinja zaračunavanje nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic s plačilnimi karticami, na kar nas napotuje evropska direktiva. Gre sicer za formalizacijo v praksi že izvedene spremembe, saj je Urad za javna plačila že od uveljavitve direktive naprej pod provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic ne zaračunava več. Brezgotovinski nakupi vrednotnic se torej opravljajo brez plačil provizij, s tem se v Poslanski skupini SMC strinjamo in bomo predlog zakona tudi podprli.  Hvala.
Spoštovani predsednik Vlade! Sklepa, da ste seznanjeni z mnenjem službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo glede zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja   (nadaljevanje) objavljeni 22. maja 2019, ki med drugim opozarja, citiram: »V zvezi s predlaganim tretjim odstavkom spremenjenega 86. člena zakona opozarjamo, da bodo pobudniki, ki so s prejšnjo pobudo uspeli s predlagano ureditvijo financiranja zasebnih osnovnih šol v slabšem pravnem položaju kot so v skladu z veljavno ureditvijo, zaradi katere so na Ustavno sodišče pobudo vložili.« Pomisleke ima tudi glede predlaganega petega odstavka spremenjenega 86. člena zakona, ki določa, da se zasebnim šolam razen osnovnim šolam za izvedbo programa zagotavlja 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Takšna ureditev postavlja zasebne šole v neenak položaj pri tem pa ni predvidenega nobenega pravno utemeljenega razloga za to. Zapisali so tudi, čeprav država zagotavlja tudi nadaljnje izobraževanje pa je le za osnovnošolsko izobraževanje v Ustavi določeno, da je obvezno in se financira iz / znak za konec razprave/ javnih sredstev, kar je argument v prid dejstvu, da se zasebno osnovnošolsko izobraževanje ne more financirati v manjšem obsegu. Kako ste lahko tako jasno mnenje svoje Zakonodajne službe spregledali v postopku obravnave predloga zakona na Vladi? Če pa ga niste spregledali kako to, da ste ga ignorirali in zakona na Vladi sprejeli?
Hvala za besedo. Spoštovani varuh, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! S svojim delom in medsebojnimi odnosi vsak dan soustvarjamo delček zgodovine. Vsa naša dejanja so dobra, kadar so usmerjena v napredek, iskanje in zagotavljanje ne samo pravic, temveč tudi obveznosti, ki jih ima sleherni državljan naše države, bodisi je to otrok, starostnik, predstavnik manjšine, tujec, politični funkcionar ali kdorkoli drug. Nič ni samoumevno,  (nadaljevanje) še posebej, ko gre za tisto, kar nam pripada. Zgodovina nas uči, da so nekatere danes samoumevne pravice rezultat odrekanj, močne volje, poguma in tudi boja. Nekoč volilna pravica žensk, danes pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in izbire življenjskega partnerja, jutri pravica do dostojanstva in miru. Spoštovanje teh pomembnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako predstavljate temelje vsake demokratične države. Njihova pomembnost je zavedena v temeljnih aktih države. Odgovornost za spoštovanje človekovih pravic kažejo tudi z Institutom varuha človekovih pravic. Odgovornost za njihovo uresničevanje pa je v rokah slehernega od nas. Danes ob obravnavi že 24 letnega poročila in prvega za novega varuha gospoda Svetino bomo tako ponovno ugotavljali stanje varstva in spoštovanja človekovih pravic v naši državi. Zaključek bo najbrž podoben tistim iz prejšnjih let. Poleg številnih kritik in pomanjkljivosti velikokrat opravičenih bo prepoznan tudi določen napredek pri varstvu pravic naših državljank in državljanov, zato moramo biti pozorni na vseh 88 priporočil, ki v letošnjem letu organom oblasti nalaga varuh človekovih pravic. Vsa imajo enako težo, saj rišejo splošno sliko o tem katera področja pravic in svoboščin najbolj obremenjujejo ljudi. Pravzaprav ob vsakokratni obravnavi letnega poročila varuha sami sebi kot družba nastavljamo ogledalo, zato je prav, da si priznamo kje zaostajamo in se pohvalimo tam kjer zaznamo napredek. Žal tudi letos ni možnost zaobiti dejstva, da moramo več pozornosti usmeriti etiki javne besede. Mednarodne institucije nas po eni strani že več let opozarjajo, da smo neučinkoviti pri sankcioniranju sovražnega govora, neposredno pred očmi pa se nam dogaja nasilje, na katerega nismo sposobni jasno in učinkovito odreagirati. Ker svoboda izražanja pač po mnenju nekaterih nima meja, a to je vsekakor daleč od resnice. Dolžnost države je, da regulira in po potrebi tudi sankcionira oziroma kaznuje sovražni govor te uporabi vse vzvode in pooblastila, da ustavi nevarne procese, v kateri se legitimirajo politika ustrahovanja, fizično ali verbalno nasilje oziroma kjer je dovoljeno vse. Koliko primerov še potrebujemo, da bomo dokončno doumeli, da besede sicer ne ubijajo neposredno, lahko pa se hitro prelevijo v nasilje, brutalne napade, celo poizkuse umora.  V Stranki modernega centra menimo, da bodo morala resorna ministrstva ter tudi drugi organi oblasti in pregona v prihodnje resno začeti razmišljati o potrebnih spremembah zakonodaje na tem področju. Svoboda izražanja vsekakor je ena od pomembnejših demokratičnih pridobitev, vendar je varovana zgolj do meja varstva pravic drugih. Varuhu človekovih pravic je že u Ustavo dodeljeno posebno mesto v sistemu varstva pravic in svoboščin naših državljank in državljanov, zato mu tudi z vso resnostjo in opravičenostjo pripada pristojnost, da lahko začne postopek za oceno ustavnosti zakonov oziroma aktov, če meni, da ti nedopustno posegajo v človekove pravice ali temeljne svoboščine. V tokratnem poročilu, ki je bilo sicer pripravljeno pod okriljem prejšnje varuhinje se soočamo s primerom, ko varuh zelo obširno in argumentirano ugotavlja, da je Zakon o partnerski zvezi v delu, ki se nanaša na ureditev, da partnerja ne moreta skupaj posvojiti otroka ustavno sporen. Varuh torej zelo neposredno ugotavlja potencialno protiustavnost, a v isti sapi poslankam in poslancem predlaga spremembo zakonodaje,   (nadaljevanje) ne izkoristi pa možnosti, da bi sam vložil presojo ustavnosti takšne ureditve. To nekoliko spominja na izogibanje odgovornosti in v Poslanski skupini SMC od aktualnega varuha pričakujemo nekoliko več smelosti pri naslavljanju širših vprašanj, ki so pomembna za varstvo pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost naših državljanov, četudi so ti v manjšini.  V Poslanski skupini SMC bomo predlog priporočila, s katerim Državni zbor vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh priporoča, da upoštevajo priporočila Varuha človekovih pravic, seveda podprli, tudi v duhu tega, da si je še naprej vredno prizadevati za moderno, svobodno in varno Slovenijo, ki ob zagotavljanju varstva temeljnih pravic in svoboščin vsakomur omogoča, da si ustvari človeka dostojno življenje.  Hvala.
Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Poslovnik Državnega zbora v svojem 1. členu določa, da je poslovnik akt, s katerim se ureja organizacija in delo Državnega zbora, hkrati pa določa tudi, da je to akt, ki skrbi in udejanja uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev. Slednje je izjemnega pomena, ne samo za uspešno in učinkovito delo Državnega zbora, ampak tudi za uspešno in učinkovito delo poslank in poslancev. V našem stališču bi radi opozorili predvsem na ta vidik. Poslanec lahko svoje delo   (nadaljevanje) kvalitetno in odgovorno opravlja le v primeru, da ima možnost sodelovati na delovnih telesih, katerih član je, zato je pomembno, da tudi s poslovnikom ta pravica poslanca obstaja primerno urejena. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na podlagi terminskega plana, ki ga sprejme Kolegij predsednika Državnega zbora, nima rezervacij terminov za sklicevanje sej. Zato je bil cilj predlagane spremembe poslovnika ravno ta, da se zagotovi učinkovito in nemoteno delovanje KNOVS, zato se je s to spremembo tudi strinjala večina njegovih članov.  Še eno dejstvo je, ki govori v prid spremembam, ki so bile predlagane, a žal niso bile sprejete. KNOVS nima nadomestnih članov, zato sklicevanje sej predstavlja poseben izziv, saj je treba najti termin, ko so vsi člani komisije prosti. To je v luči določbe poslovnika, ki sem jo omenil na začetku, torej v luči uresničevanja pravic in dolžnosti poslank in poslancev, da so lahko prisotni na sejah delovnih teles, bistvenega pomena.  V Poslanski skupini LMŠ smo sicer v nadaljevanju razprave na Komisiji za poslovnik širitev predlagane spremembe tudi na preiskovalne komisije nadgradili z omejitvijo na tri delovna telesa, ki lahko zasedajo hkrati. Po našem mnenju bi namreč v primeru, če bi se ta izjema določila preširoko, lahko zopet bilo ogroženo delo poslank in poslancev, ki so organizirani v manj številčnih poslanskih skupinah. Brez te omejitve bi lahko teoretično bilo sklicanih tudi štiri ali celo več delovnih teles hkrati, zaradi česar pa bi, recimo, tričlanska poslanska skupina - to je namreč najmanjše potrebno število za ustanovitev poslanske skupine - imela težave z zagotavljanjem navzočnosti na teh sejah. Lahko bi se zgodilo, da katera od poslanskih skupin ne bi mogla sodelovati na vseh sejah delovnih teles, s tem pa bi dejansko bil kršen poslovnik v svojem osnovnem namenu.  Z ozirom na vse v Poslanski skupini LMŠ obžalujemo, da predlagana sprememba, na podlagi katere bi lahko sočasno delovala tri delovna telesa, torej dve delovni telesi, ki sta vezani na zakonodajni postopek, in še eno delovno telo, KNOVS ali katera izmed preiskovalnih komisij, na Komisiji za poslovnik ni bila podprta.
Hvala, gospa poslanka. Besedo predajam gospe Ivi Dimic, Poslanski skupini Nova Slovenija - krščanski demokrati.  Gospa Iva Dimic, mikrofon je v celoti vaš.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Gospod Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča poslanske skupine. Mag. Bojana Muršič, v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.
Kot sem rekel ministrstvo zagotavlja, da ta predlog zakona uresničuje ustavno odločbo. Odgovarja pa tudi, da je pomislek za to točko na mestu, vendar se ta zakon osredotoča samo na financiranje zasebnih osnovnih šol, ker so bile le te predmet presoje. Takšna je utemeljitev ministrstva. Še enkrat pa povem, da je možno seveda vložiti tudi kakšen amandma in tekom razprave je možno zadevo še kaj spremeniti.  Hvala.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav vsem! Zakon, ki ga obravnavamo je predvsem tehnični zakon in usklajuje z dejanskim stanjem, ko se provizija o plačilu s kartico ne smejo zaračunavati uporabnikom. Ob tem naj omenim, da v Novi Sloveniji zagovarjamo, da je najboljši način preprečevanja dela na črno zagotoviti zaposlenim višje neto plače in pokojnine. Sive ekonomije ne bomo izkoreninili z vedno novimi davki in kaznimi, ampak spodbudno politiko, ki bo delovala v smer, da se nikomur ne bo splačalo delati na črno. Nizki davki, višje neto plače in ločena družinska in socialna politika to je rešitev. Že od leta 2011, ko je, zaradi takratnega zakona, ki je nastal v Pahorjevi vladi pod ministrom Svetnikom je bil v Sloveniji referendum o malem delu, rešitve, ki bi ljudem omogočala dostojno preživetje pa ni. Vsi nadaljnji zakoni tudi pod ministrovanjem Anje Kopač Mrak niso odpravljali slabih razmer na trgu dela, še več, bil je tudi pomislek omejevanja sosedske pomoči - neustrezno urejeno sezonskega dela oziroma kratkotrajno delo na kmetijah, pomoč v gospodinjstvu, čiščenje stanovanj, varovanje otrok, prevajanje. In, ker je bila rešitev z dvigom neto plače zaposlenih prelahek način so se leta 2014 uvedle tako imenovane vrednotnice za osebno dopolnilno delo. Vrednotnica, zaradi zakompliciranih birokratskih postopkov niso zaživele in so fiasko vlade Mira Cerarja in ministrice Mrakove. V Novi Sloveniji sprašujemo koliko časa bo še preteklo preden bodo zakoni razumljivi in enostavni in bodo ljudi spodbujali, da bodo delali ter s svojim delom tudi preživeli. Vrednotnice tega ne prinašajo. V Novi Sloveniji bomo, zaradi tehničnih ovir zakon podprli.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.  Spoštovani varuh, kolegice in kolegi, lep pozdrav! Tudi letos smo pozorno preučili poročilo Varuha človekovih pravic, vseh 23 poglavij. Opažamo, da je varuh v letu 2018 obravnaval 229 zadev več kot leto pred tem, kar pomeni 5,5 % povečanje. Poročilo varuha daje poglobljen vpogled v slabo delovanje državnih organov. Ugotovitve so kočljive, terjajo ne le razmislek, ampak tudi ukrepanje. Skozi leta se kot rdeča nit ponavlja neodzivnost državnih organov in slaba realizacija varuhovih priporočil. V poročilu za leto 2018 je varuh podal 88 priporočil ter izpostavil odgovornost zakonodajne veje oblasti, ki bi morala, poleg sprejemanja zakonskih rešitev, spremljati tudi njihovo izvrševanje. Kot poslanke in poslanci tega zbora bi se teh kot tudi ostalih opozoril morali veliko resneje zavedati. A ne samo v Državnem zboru. Skozi leta smo tudi priče, da poročilu varuha nobena vlada ne nameni ustrezne pozornosti, vlade doslej so priporočila bolj ali manj ignorirale. Levica bo tako kot v prejšnjem mandatu predstavljala stranko, ki dosledno spoštuje in brani človekove pravice, brez izjem in brez oklevanja. Človekove pravice so univerzalne, nedeljive in ne poznajo hierarhije.  Ne bi rad obnavljal zapisanega na skoraj 450 straneh poročila, izpostavil bom le nekaj najbolj pomembnih točk. Problematika blagoslavljanja javnih šol, vrtcev, občin ostaja nerazrešena. Varuh nanjo vztrajno opozarja že vrsto let in je v svojih poročilih jasen - blagoslavljanje in spremljajoči verski obredi kršijo 7. in 42. člen ustave. Kršijo tudi 72. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Stanje je treba urediti tako, da bo v skladu z ustavo in zakonom. V tokratnem poročilu je zapisano, da je bil varuh, citiram, »deležen negativne kritike iz vrst Poslanske skupine Levica.« In res je tako. Varuh namreč navaja za Levico nesprejemljivo stališče, da je treba, če ni sankcij za kršitev prepovedi konfesionalne dejavnosti v javnih šolah, sprejeti zakonski predpis, ki versko dejavnost v javnih šolah pač dovoljuje. Varuh med priporočili celo predlaga poslancem Državnega zbora, naj sami po 88. členu ustave vložijo predlog za črtanje prepovedi organiziranih religioznih obredov v javnih vrtcih in šolah oziroma njihovo izrecno dovolitev. V Levici poudarjamo, da je to priporočilo sporno. Razumemo ga kot napotilo, da se v javnih šolah to dovoli, in se sprašujemo, ali gre za napeljevanje k protiustavnosti. Seveda bomo vztrajali pri zahtevi, naj se v ZOFVI uvede primerna sankcija za kršitev 72. člena. Zagovarjamo strogo načelo ločenosti Cerkve in države, laično javno šolstvo in sekularnost, saj gre za obrambo splošnega interesa. V to poglavje sodi tudi vprašanje sodelovanja državnega vrha pri bogoslužju in verskih obredih.   (nadaljevanje) Protokolarna udeležba političnega vrha pri mašah za domovino, recimo, pomeni, da najvišji politični funkcionarji, ki predstavljajo državo ne spoštujejo državnega načela ločenosti države in verskih skupnosti. Tudi bivša varuhinja se je udeležila maše za domovino in to zapisala v letno poročilo za leto 2017.  Levica je omenjena tudi v poglavju o svobodi izražanja, saj je že pri obravnavi varuhovega poročila za leto 2017 opozorila na nevzdržno širjenje sovražnega govora in opomnila na prešibko odzivnost varuha v smeri ostrejše obsodbe sovražnega govora. Naša opozorila glede pereče problematike sovražnega govora, lažnih novic, spodbujanja nestrpnosti, sovraštva in nasilja ostajajo seveda enako odločna. Kot osrednja figura v polju? varstva človekovih pravic mora varuh postaviti vzgled in storiti vse in še več v obrambo demokratičnih vrednot.  Obžalujemo tudi, da kršitve pravic invalidov vseskozi ostajajo občutljiv problem na vseh življenjskih področjih, od arhitekturne dostopnosti do uresničevanja volilne pravice za invalide. Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov je Slovenija ratificirala leta 2008. Ta pa določa polni dostop invalidov do politične participacije ter uresničevanje pravic v vseh sferah dela in življenja.  V Levici smo že večkrat odpirali vprašanje pravnega priznanja spola. To vprašanje zaznava tudi varuh, ki opozarja na nepotrebnost pogoja zdravstvenega potrdila o spremembi spola za priznanje spola. Veseli nas, da varuh, medtem ko si ministrstva podajajo kljuko, vidi Ministrstvo za notranje zadeve kot tisto, ki je pristojno voditi nalogo priprave predpisa za področje pravnega priznanja spola.  Zaskrbljujoče je, da varuh tudi tokrat obravnava zadeve s področja svobode izražanja, nestrpnost do beguncev, spola, spolne usmerjenosti, verske pripadnosti id. V zadnjih šestih poročilih je Varuh izdal priporočilo, da naj poslanke in poslanci in politiki sploh sprejmejo etični kodeks in ustanovijo razsodišče, ki bi se odzvalo na sovražni govor v politiki. Strinjamo se z njim, da je potreben samoregulacijski mehanizem za etiko javne besede v vsakem političnem delovanju. Premalo se govori o škodljivosti sovražnega govora, premalo se govori o škodljivosti ksenofobije, rasizma, homofobije in drugih sovražnih diskurzov.  Pod krinko svobode izražanja se razrašča v javnem prostoru, politika z molkom in pasivnostjo daje tihi pristanek. Vsak poskus sovražnega govora bi moral biti odločno, ostro in javno obsojen. Politični razred je dolžan in poklican prevzeti odgovornost in dati zgled.  Soglašamo z Varuhom glede opozorila, da pravni red Republike Slovenije ne premore učinkovitega varstva v zvezi z prepovedjo spodbujanja nestrpnosti, sovraštvu in nasilju iz 63. člena Ustave, niti na področju medijev kaj šele na področju družbenih omrežij. Prepoved spodbujanja neenakopravnosti in nestrpnosti po 8. členu Zakona o medijih ne vsebuje sankcije, kot tudi ne 10. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo.  Varuh zopet opisuje težave romske skupnosti pri uresničevanju človekovih in posebnih pravic in ponavlja opozorila. Komunalna in pravna neurejenost romskih naselij, dostop do pitne vode in sanitarij, dostop do električne energije, pravice otrok do šolanja, do šolskega prevoza za romske otroke. Pravica do pitne vode se s 15. členom Ustave uresničuje neposredno na podlagi Ustave. Za varovanje ustavnih pravic na ozemlju Republike Slovenije pa je odgovorna država. V Levici opozarjamo na nujno, da Vlada zagotovi dostop do pitne vode vsem prebivalcem, prav tako tudi, da se odpravi diskriminacija romskih otrok v šolstvu. Podpiramo varuhove pozive državnim organom naj se opredelijo do zahtev po priznanju srbske, hrvaške in nemške narodne skupnosti tudi glede na evropsko listino o regionalnih manjšinskih jezikih.   (nadaljevanje) In naprej. Varuh se zavzema za ureditev razmer v socialnovarstvenih zavodih, zlasti na varovanih oddelkih, ko gre za neprostovoljno nastanitev in pridržanje. Menimo, da ugotovitve in pozivi varuha terjajo takojšnje ukrepanje. Posebno skrb je treba posvetiti tujcem, prosilcem za azil in otrokom beguncem brez spremstva. Kot piše varuh, je pilotni projekt namestitve mladoletnikov brez spremstva v Novi Gorici in Postojni primer dobre prakse. V poročilu pa pogrešamo zaznavo nevarnosti, ki so ji begunci, zlasti ženske in otroci, v begunski krizi izpostavljeni kot potencialne žrtve trgovine z ljudmi. Na področja okolja varuh zaznava manj pobud kot leto prej. Pravico do zdravega življenjskega okolja tudi jamči Ustava v svojem 72. členu, zanjo pa tudi skrbi država. Kršitev na tem področju je v praksi roko na srce v izobilju. v Levici opozarjamo še posebej na problem proizvodnje Glifosata v Račah v kemični tovarni Albau. Prav bi bilo, da se varuh sam opredeli do alarmantnih okoljskih zadev kot na primer proizvodnje kancerogenega herbicida, ki je eden najbolj nevarnih stropov sploh. Površno je tudi poglavje o kulturi. tudi kjer je malo pobud, naj varuh pokaže samoiniciativo, zlasti položaj samozaposlenih kulturnih in umetniških ustvarjalcev je zelo pereč. Velika večina teh je vpeta v prekarne oblike zaposlitve brez osnovne socialne varnosti. Izpostavljena je višjemu tveganju za socialno ogroženost in revščino. Pa kulturniki v pasti družbene neenakosti in revščine še zdaleč niso sami in edini. Na področju nasilja v družini varuh poroča, da je manj prijav kot v prejšnjih letih, vendar policija beleži porast prijav glede družinskega nasilja oziroma nasilja nad otroki. Najokrutnejša dejanja, katerih žrtve so otroci, so spolne zlorabe, telesne poškodbe, uboji, nasilje v družini in zanemarjanje. Odgovornost celotne družbe je zaščita otrok. Preprečevanje zlorab. To bi moral biti tudi alarm za vse organe in organizacije v državi, ki delujejo v polju varstva pravic otrok. Za konec. Pomembno se nam zdi, da varuh naj ne bi obravnaval zgolj prispelih pobud, ampak spremljal aktualno stanje in širša vprašanja za varstvo človekovih pravic ter pravno varnost državljanov. Tudi tam, kjer nima sam ožjih pooblasti, lahko s svojo moralno figuro daje zgled in vpliva nanje. Poslanska skupina Levica bo poročilo varuha človekovih pravic za leto 2018 seveda podprla in pričakujemo, da ga bo vlada začela upoštevati takoj. Od varuha pa pričakujemo, da bo naša opozorila in pripombe vzel z najvišjo mero resnosti kot smernice za prihodnje delo.  Spoštovani varuh, vso srečo naprej. Kolegice in kolegi, hvala lepa.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Predlog dopolnitve poslovnika je ponovno oživel razpravo o tem, da imamo Poslovnik Državnega zbora preveč omejujoč, ker dopušča, da sočasno lahko potekata le dve seji delovnih teles. Ob tem je treba dodati, da imamo v tem trenutku vključno s preiskovalnimi komisijami ustanovljenih kar 24 delovnih teles, pri čemer se napoveduje ustanovitev še ene preiskovalne komisije. Sodelovanje in delo na sklicanih sejah delovnih teles neredko predstavlja težavo, že v naši poslanski skupini, ki po številu poslancev ni najmanjša v Državnem zboru. Z morebitno uveljavitvijo izjeme pa bi ob dveh delovnih telesih lahko zasedala še kakšna izmed obeh nadzornih komisij Državnega zbora ali katera izmed preiskovalnih komisij, pa bi udeleževanje na vseh sejah delovnih teles le-to otežilo. Predvsem zaradi tega navedenega predloga za dopolnitev poslovnika nismo podprli in je postopek glede tega bil tudi končan. Pri tem pa je treba poudariti, da imamo poslanke in poslanci poleg sodelovanja na sejah delovnih teles še mnoge druge obveznosti, bodisi z delom v poslanskih pisarnah na terenu, obveznosti v mednarodni dejavnosti Državnega zbora, obveznosti do medijev, do zainteresirane javnosti.  Socialni demokrati se zavedamo, da v praksi včasih prihaja do težav pri iskanju prostih terminov za sklice sej delovnih teles. Res pa je tudi, da se marsikatere seje delovnih teles sklicujejo predvsem in izrazito iz političnih interesov, čeprav z realnimi težavami ljudi dostikrat nimajo nič skupnega.  Zdaj smo priče nekemu čudnemu procesu, ko se Komisija za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb spreminja v kvazi preiskovalno komisijo. Spreminjajo se metode njenega dela in uveljavljena parlamentarna praksa. Samo v tem tednu imamo tako sklicane tri seje omenjene komisije, za katere je kristalno jasno, da so politično motivirane pred petkovo razpravo o interpelaciji   o odgovornosti ter delu ministra za obrambo in z realnimi potrebami delovanja komisije nima nobene zveze. Žal so v Državnem zboru vedno bolj v ospredju množične nujne in izredne seje, seje nadzornih in preiskovalnih komisij, zakonodajni postopek pa se nekako odmika na obrobje dela, čeprav bi to morala biti naša osrednja dejavnost zakonodajne veje oblasti. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec imate postopkovni predlog?  Izvolite.
Hvala, gospa poslanka, za predstavitev stališča. Gospod Vojko Starović, besedo imate v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod poslanec. Naslednji bo stališče predstavil gospod Blaž Pavlin in sicer stališče Poslanske skupine NSi. Izvolite.
Hvala, gospa poslanka. Besedo imate gospa Mateja Udovč, Poslanska skupina Stranke Modernega centra. Izvolite.
Spoštovani predsednik Vlade, s sprejetjem novele ZOFVI na Vladi ste prevzeli nase veliko odgovornost za vse posledice tega dejanja. Starši so ogorčeni, da se lahko v 21. stoletju sredi Evrope zgodi takšen napad na pravno državo in takšen poizkus diskriminacije manjšine. Namesto, da bi vsi skupaj uveljavili ukrepe za krepitev civilne družbe za ves strpnosti in spoštovanja v naši družbi so otroci vključeni v nevladne osnovne šole in njihovi starši grobo napadeni s strani nosilcev oblasti kot, da to še ni dovolj je napovedana še sprememba Zakona o vrtcih, ki bo novi udarec otrokom in staršem. Otroci potrebujejo ljubezen, mir in spodbudno vključujoče okolje. Njihovi starši se zato trudimo od države pa opravičeno pričakujemo podporo. Utrujeni od vseh bremen poklicnega in družinskega življenja se morajo starši boriti še z državo. Spoštovani predsednik, otroci tudi vas sprašujejo, bom prihodnje leto še lahko obiskoval to šolo, bom še lahko hodila v ta vrtec? Ker so otroci največje bogastvo in prihodnost Slovenije v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, da se na prihodnji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade na moje poslansko vprašanje.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Spoštovani! Namen spremembe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je uskladitev nacionalne zakonodaje z direktivo Evropske unije. Kljub temu, da je poseg v zakonodajo s področja dela in zaposlovanja na črno minimalen je prav, da se ob tem dotaknemo problematike sive ekonomije. Velik del nje predstavlja tudi delo in zaposlovanje na črno. Delo na črno je pojav kompleksne narave, ki ga je težko opredeliti z eno samo definiciji. Glavni vzroki tega pojava so izboljšanje socialnega položaja posameznikov, nižji stroški dela, izogibanje davkom, povečanje stopnje brezposelnosti in tudi vpad zaupanja v državne institucije. Posledice dela in zaposlovanja na črno niso zanemarljive, saj to vpliva na vse ljudi. Prvič, država izgublja proračunska sredstva na račun tistih posameznikov, ki ne prispevajo v državno blagajno, iz katere se potem financirajo socialne in zdravstvene storitve, pokojnine in druge storitve v javnem interesu. Drugič, osebe, ki svojo dejavnost opravljajo zakonito, morajo zaradi manjšega priliva sredstev v blagajno prispevati toliko več, da se temelji socialne države sploh lahko ohranjajo. Negativne posledice zaposlovanja na delo na črno čutijo tudi tisti, ki delo na črno opravljajo kot dopolnilno dejavnost. Na ta način si ustvarjajo možnost izgube svoje zakonite zaposlitve in zaradi dodatne obremenitve pogosto zbolevajo in od zadaj imamo potem bolniški stalež. Tiste osebe, ki delo na črno izvajajo kot edino obliko zaposlitve, niso zavarovane, niti zakonsko zaščitene, ne prejemajo plačane odsotnosti zaradi bolniškega staleža, delodajalci pa ne upoštevajo pravil določenih v sistemskem zakonu o delovnih razmerjih. Takšni delavci so velikokrat še dodatno izkoriščani.  Največkrat so v delo na črno vpletene šibkejše skupine posameznikov. To so brezposelni, samozaposleni in študentje. Zakaj? Za delodajalce storitev iz črnega trga pač pomeni nižjo ceno in hitrejše usluge. Za delojemalce pa zaslužek, ki ga drugače ne bi imeli.  Delo na črno je torej problem, s katerim se srečujejo tako rekoč vse države. Ni pa možno to izključno krivdo pripisati državi. Veliko je namreč odvisno od splošne zavesti ljudi in individualnega odnosa posameznikov do problema.  Zaradi vseh naštetih razlogov bomo v Poslanski skupini SAB predlog spremembe zakona podprli. Hvala lepa.
Hvala za besedo. Spoštovani varuh človekovih pravic, predstavniki vlade, kolegice in kolegi! Letno poročilo varuha za leto 2018 vsebuje 88 priporočil. Ne bi nam smelo biti v čast, da vsako leto izpostavlja bolj ali manj enake poudarke. Varuh predvsem pričakuje, da se bodo ministrstva in vlada odzvali na ugotovitve zapisane v poročilu. Varuh, tako kot poslanci opozicije lahko le opozarjamo na nepravilnosti, odpraviti pa jih morajo drugi. Vse tri veje oblasti bi morale varuhova priporočila jemati resno in se nanje ustrezno odzvati. Tako kot varuh opozarjamo, da se vlada in zakonodajalec ne odzivata pravočasno na odločbe Ustavnega sodišča, saj ostaja deset odločb Ustavnega sodišča neizvršenih, kar pomeni hudo kršitev načela pravne države. Še vedno predstavljajo velik problem dolgotrajni sodni postopki, predvsem pri stečajnih postopkih in pri odškodninskih postopkih za povrnitev škode, ki so jo pobudniki utrpeli v predhodnih sodnih postopkih zaradi prepočasnega sojenja. Opozarja tudi na neustrezno ureditev področja brezplačne pravne pomoči, saj zakone zagotavlja večja dostopnosti do brezplačne pravne pomoči. Varuh opozarja tudi na nekatere odprte zavede kot je še nerešeno vprašanje slepih in slabovidnih otrok v zvezi z odrekanjem pravice do prejemanja dveh dodatkov. Pristojno ministrstvo pa opozarja, da pri pripravi zakonske podlage upošteva tudi druge skupine s podobnimi težavami. To problematiko smo obravnavali tudi na Komisiji peticije, človekove pravice in enake možnosti. Sprejeli smo nekaj sklepov, ki pa jih ministrstvo še ni realiziralo. Še vedno so velik problem zaostanki pri odločanju o pritožbah zoper odločitve centrov za socialno delo kot prvostopenjskih organov. Pritožniki bodo tako morali na odločitev zoper odločbo o štipendijah, ki so jih vložili leta 2016 čakati najmanj 2 leti in pol. Dvoletni zaostanki so tudi v zvezi z odločanjem o pritožbah zoper odločbe o otroškem dodatku in subvencij za znižano plačilo vrtca. Pritožbe zoper odločbe o oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev se rešujejo pol leta po prejemu za reševanje pritožb zoper pravico do družinskega pomočnika pristojni potrebujejo dve leti in pol, za pritožbe zoper pritožbe o subvenciji najemnine pa približno 4 leta. Prav tako Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni uresničilo priporočila naj se hkrati z reorganizacijo centrov za socialno delo poenoti tudi njihov informacijski sistem.  Varuh pa posebej opozarja, da se je izkazalo, da reorganizacija CSD časovno ni bila ustrezno načrtovana predvsem glede na obseg obremenitev v zadnjem časovnem obdobju, zato je sistem decembra 2018 odpovedal. Število pobud na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se je v letu 2018 glede na preteklo leto izjemno povečalo, kar je po mnenju Varuha človekovih pravic predvsem odziv na predlagane spremembe zakona o nalezljivih boleznih. Varuh ponovno izpostavlja slabo odzivnost Ministrstva za zdravje, ki zelo zamuja z odgovori na poizvedbe Varuha, kot tudi da ima težave pri komunikacijami s strankami, saj na odgovore čakajo tudi 10 mesecev. Varuh meni, da čakalne dobe niso rezultat le neustreznega financiranj, temveč slabe organizacije dela.  Tudi v Novi Sloveniji smo zgroženi nad ugotovitvijo, da v Sloveniji v digitalni dobi in razcvetu informatizacije vseh poslovnih procesov ne znamo prešteti pacientov, ki čakajo na zdravstveno storitev in zaradi nedopustno dolge čakalne dobe ljudje tudi umirajo. Čakalna doba ne sme biti nikoli tako dolga, da se bolnikom med čakanjem zdravstveno stanje poslabša. Vseskozi poudarjamo, da zgolj povečanje dotoka denarja v zdravstvo ne bo rešilo problema čakalnih dob. Nujne so korenite sistemske spremembe tudi v organizaciji, ne samo financiranju. Na področju okolja je Varuh ugotovil predvsem kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, načela pravičnosti, zakonitosti in pravne države dobre upravljanja, enakosti pred zakonom ter enakega varstva pravic. Izpostavlja predvsem neodzivnost inštitucij, tako občin, Arso in Ministrstva za okolje in prostor pri sodelovanju z Varuhom. Potrebne so številne urgence, odgovori in pojasnila niso bila vsebinsko popolna. Ministrstvo za okolje in prostor je iz postopkov sprejema zakonodaje pogosto izključeval javnost oziroma jo je v oblikovanje rešitev vključil prepozno.  Varuh človekovih pravic tudi opozarja, da je v zakonodajo potrebno prenesti v ustavo zapisano pravico do čiste pitne vode. 18-mesečni rok se je iztekel že 17. maja 2018.  Danes obravnavamo 24. poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2018, ki ga je pripravila še prejšnja varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, Državnemu zboru pa nam ga je predstavil že novi varuh, Peter Svetina, za kar se mu zahvaljujemo. Čaka ga nadaljevanje dela na vseh področjih.  V Novi Sloveniji si želimo, da bi več pozornosti usmerili na resnične probleme, tudi tiste, ki posegajo v spremembe temeljev naše družbe, pri tem pa mislim predvsem na pravice otrok s katerimi smo začeli preveč manipulirati in jih jemati kot pravice odraslih. Pričakujemo, da bo Varuh opozarjal na pomembnost ohranjanja družine kot osnovne celice   (nadaljevanje) zdrave družbe.
Spoštovane poslanke in poslanci! Skupino poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom oziroma članice in člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so na obravnavo in sprejem posredovali predlog dopolnitve Poslovnika Državnega zbora po skrajšanem postopku. Predlog se nanaša na dopolnitev 48. člena Poslovnika z določbo, da se omejitev s katero sme član istočasno zasedati največ dvoje delovnih teles, ne uporablja pri sklicevanju sej KNOVS, Poslovnik Državnega zbora določa, da je KNOVS stalna komisija Državnega zbora, njene pristojnosti pa so določene v 40 členu Poslovnika. Način dela KNOVS sicer ureja njihov poslovnik, ki pa nima posebej določb glede zagotavljanja prisotnosti članov komisij. Predlagatelji dopolnitev Poslovnika Državnega zbora pojasnjujejo, da delovanje KNOVS-a bistveno bolj posega v delovanje izvršilne veje oblasti kot delovanje ostalih delovnih teles. Za poslanke in poslance pa je ključno, da so obveščevalne in varnostne službe pod ustrezno kontrolo brez omejitev in zadržkov pri sklicevanju sej KNOVS. KNOVS nima nadomestnih članov, zato mora predsednik zaradi zagotavljanja prisotnosti na sejah paziti na proste termine večine članic in članov KNOVS. Predlagatelji opozarjajo, da veljavna poslovniška ureditev, ki omejuje istočasno zasedanje največ dvoje delovnih teles, predstavlja težave za sklicevanje seje tako glede članov kot tudi prostorov. K predlogu KNOVS za dopolnitev Poslovnika so se pridružili še vsi predsedniki preiskovalnih komisij. Vsi so opozorili, da Poslovnik pri organizaciji dela Državnega zbora oziroma njihovih delovnih teles v zadostni meri ne upošteva specifike in potrebe preiskovalnih komisij. Preiskovalne komisije imajo težave pri rezervaciji terminov za sklicevanje sej. Delovna telesa, ki so vezana na zakonodajni postopek, imajo dodeljene rezervacije na podlagi terminskega programa, ki ga sprejema Kolegij predsednika Državnega zbora. Preiskovalne komisije pa tovrstnih rezervacij nimajo oziroma jih ne morejo imeti. Preiskovalne komisije so posebna nadzorna delovna telesa Državnega zbora, ki jih za vsako odrejeno parlamentarno preiskavo posebej imenuje Državni zbor in se zato ne more enačiti z ostalimi rednimi delovnimi telesi Državnega zbora. zavedati se je potrebno tudi da je njihov mandat časovno omejen in da svoje delo zaključijo z obravnavo poročila na plenarni seji Državnega zbora. Prav tako Državni zbor njihovo delo lahko celo ustavi.  V Poslanski skupini Stranke Modernega centra obžalujemo, da na Komisiji za Poslovnik ni bilo posluha za utemeljene argumente KNOVS in preiskovalnih komisij. Še posebej zato, ker je bila že v prejšnjem mandatu izpostavljena podobna dilema, in sicer v okviru delovnega gradiva Komisije za Poslovnik. Žal tudi takrat zadostnega soglasja za spremembe ni bilo, a predvsem zato, ker so bili podani tudi predlogi, da bi bila odpravljena izjema za vsa delovna telesa. V Poslanski skupini Stranke Modernega centra smo se v sodelovanju s predsednico komisije mag. Karmen Furman potrudili in pripravili kompromisni amandma. Z njim smo predlagali, da bi lahko istočasno kot tretje delovno telo sejo sklicala le ena komisija, torej KNOVS ali preiskovalna komisija. O tem bi se dogovorila vodstva obeh delovnih teles. Slednja rešitev bi odpravila tudi omenjene pomisleke ob zavedanju, da poslanska skupina lahko šteje najmanj tri člane. Ker tudi kompromisni predlog ni bil sprejet se bo z omenjenimi dilemami morala ubadati naslednja sestava Državnega zbora, do takrat bodo pa morali ta imenovana   (nadaljevanje) nadzorna telesa Državnega zbora uveljavljati novo parlamentarno prakso, na podlagi katere bodo na primer preiskovalne komisije zasedale tudi izven uradnih ur, delovnih dni in zasliševale priče v času zasedanj Državnega zbora, zato pričakujem, da slednja delovna telesa v omenjenih primerih ne bodo deležne pripomb s strani tistih, ki so jim onemogočili, da bi lahko svojo delo opravljala nemoteno in učinkovito.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. O vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali jutri, 18. junija, v okviru glasovanj.  S tem prehajamo na drugo poslansko vprašanje. Besedo imate gospod Dušan Šiško.  Izvolite.
Hvala lepa. Mag. Andrej Rajh, bo predstavil stališče Poslanske skupine SAB.  Izvolite.
Hvala, gospa poslanka. Gospod Miha Kordiš v imenu Poslanske skupine Levica.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vašo predstavitev. Gospod Jurij Lep v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Spoštovani predsednik Vlade, spoštovane ministrice, ministri, kolegice in kolegi! V Sloveniji smo prvo elektrarno na Dravi zgradili pred 100 leti. V Posavju od koder prihajam je žal šele proti koncu 20. stoletja prišlo do gradnje prve elektrarne na Spodnji Savi pri Vrhovem. Nato so po sprejetju Zakona o Spodnji Savi leta 2000 sledile še hidroelektrarne Boštanj, Blanca, Krško in Brežice. V družbi HES so bile že lani v polnem teku priprave na gradnjo HE Mokrice, ki je   zadnja v načrtovani verigi. Ta poleg električne energije vsej državi prinaša ljudem okoli Save tudi več varnosti pred poplavami, prispeva k izboljšanju infrastrukture, razvoju kmetijstva, turizma in gospodarstva na sploh, vendar, je tik pred začetkom gradnje, majhna, nevladna organizacija s šestimi člani, Društvo za opazovanje rib, s pritožbo na upravno sodišče kot stranski udeleženec v postopku, praktično zaustavila projekt, vreden skoraj 200 milijonov evrov. Po eni strani smo polni besed v zvezi z obnovitveni viri električne energije in boju proti podnebnim spremembam, po drugi pa dopuščamo, da nam majhne skupine iz nejasnih razlogov pod krinko varstva narave, ustavljajo razvojno in okoljsko pomembne projekte. Očitno je država naredila napako, ko je vsaki skupini, ki ima status delovanja v javnem interesu, omogočila, da sodeluje v postopkih tako, da v resnici deluje proti splošnem interesu. Zato v imenu Slovenske nacionalne stranke sprašujem, kako dolgo bodo okoljske in druge nevladne skupine, lahko ustavljale investicije državnega pomena, ne da bi pri tem upoštevale širše nacionalne interese? Kaj in kdaj boste storili, da se taki primeri, kot je HE Mokrice, ne bodo ponavljali?
Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi, spoštovani varuh! Človekove pravice in temeljne svoboščine so se oblikovale skozi vso zgodovino. Od teženj po enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju v starodavnih kulturah filozofskih razpravah o naravnih pravicah do prvih pravnih dokumentov, ki so ljudem priznavali pravice podobnih človekovim pravicam. Največji mejnik v razvoju je splošna deklaracija človekovih pravic, ki je leta 1948 nastala kot posledica grozot druge svetovne vojne, tako so človekove pravice in temeljne svoboščine danes zapisane v najvišjih pravnih aktih držav tudi v Ustavi Republike Slovenije. Ta človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam namenja posebno poglavje. V 159. členu Ustava opredeljuje tudi varuha človekovih pravic, ki je bil z Zakonom o varuhu človekovih pravic ustanovljen leta 1993. Danes je pred nami 24 redno poročilo o delu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Gradivo, ki ga je v obravnavo prejel Državni zbor je tudi tokrat pripravljeno dobro in pregledno ter predstavlja ključno analizo stanja človekovih pravic pri nas. Predstavniki ministrstev in drugih institucij so se v obravnavi poročila o delu varuha kot vsako leto zagotavljali, da poročilo jemljejo resno. Dejali so tudi, da je bil na številnih področjih dosežen napredek, kar nedvoumno drži. Kljub temu, da je v poročilu zapisanih, kar nekaj pohval in uresničitev priporočil pa še vedno izstopajo nekatere kršitve in neuslišana opozorila. V letu 2018 je bilo ugotovljenih, kar 377 kršitev človekovih pravic pri kar 45 organih. Vsi ti podatki nam kažejo jasno sliko stanja na področju spoštovanja človekovih pravic. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je varuh v letu 2018 pripravil kar 88 priporočil to je 11 več kot leto po prej. Na Ministrstvu za delo se stvari leta niso premaknila na bolje in tudi letos varuh opozarja, da je bilo največ kršitev človekovih pravic in nepravilnosti ugotovljenih prav na tem resorju. Varuh je na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ponovno izpostavil težave na področju invalidskega varstva, še posebej pa na neurejen prevoz študentov invalidov. Prav tako še vedno ostaja potreba po prenovi invalidskega zavarovanja predvsem glede postopkov ugotavljanja vrst in stopenj telesnih okvar. Na področju zdravstvenega varstva, ki je trenutno precej kritično po navedbah varuha ni zaznati povečanja števila pritožb na račun čakalnih dob. Varuh pri tem ugotavlja, da ne gre samo za rezultat neustreznega financiranja, ampak tudi slabe organizacije dela. Varuh ministrstvu priporoča, da pripravi celostno analizo vzrokov čakalnih dob. Prav tako se v letnih poročilih varuha iz leta v leto ponavljajo opozorila povezana z uresničevanjem načela pravne in socialne države. Varuh tako vsakič znova poziva k sprejemanju ukrepov za izboljšanje kakovosti sodnih odločb. Le tako bomo lahko okrepili zaupanje v pravno državo. Izpostavil sem zgolj nekatere poudarke poročila in ti poudarki pričajo o tem, da nas na področju varstva človekovih pravic čaka še veliko dela. Vsi mi tukaj z Vlada na čelu imamo dolžnost oblikovati zakonodajo, ki bo kršitev pravic odpravila. Zavedati se namreč moramo, da z ne ukrepanjem kršitev človekovih pravic tiho in ne zavedo podpiramo. Pasivno pomeni poseg v temeljne dobrine posameznika in nadaljnje kršenje človekovih pravic, zato moramo na kršitve in razmere, ki do njih vodijo neizprosno opozarjati - mi, vi, vsi. Država pa mora v celoti izpolniti odgovornost, ko gre za osveščanje in zaščito človekovih pravic. Upam in želim se, da bo naslednje varuhovo poročilo še krajše, razprava pa bo tekla o korakih, ki smo jih storili za boljše in kakovostnejše življenje ljudi.   (nadaljevanje) V Poslanski skupini SAB bomo Poročilo o delu Varuha človekovih pravic za leto 2018 podprli.  Hvala lepa.
Hvala, predsednik. Državni sekretar, kolegice in kolegi! Zgolj formalistična ali drugače rečeno tehnična sprememba zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je povezana z evropsko zakonodajo o plačilnih storitvah na notranjem trgu. Ta prepoveduje zaračunavanje nadomestil in provizij za brezgotovinska plačila, ki jih potrošniki opravijo z uporabo plačilnih kartic.  Vsebina predloga zakona se nanaša na ukinitev plačevanja provizije oziroma nadomestila pri brezgotovinskem nakupu vrednotnice. Ta je pogoj za legalno opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Vrednotnico kupi bodisi naročnik osebnih del bodisi zavarovanec sam. Odvisno za kakšne vrste del gre. S potrditvijo tega predloga zakona bomo zgolj formalizirali v praksi že izvedene spremembe, saj je pristojno ministrstvo na Urad za javna plačila takoj ob uveljavitvi konkretne evropske direktive posredovalo pobudo, da se provizijo potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic s plačilnimi karticami ne izračunavajo več. Prepoved izračunavanja je nastopila že 13. 1. 2018.  Poslanska skupina DeSUS bo predlog seveda soglasno podprla. Hvala.
Predlagatelji želijo s spremembami Poslovnika Državnega zbora omogočiti, da sočasno potekata več kot dva odbora oziroma dve komisiji. Podobne predloge smo obravnavali že v prejšnjem mandatu in že takrat smo jim v Levici nasprotovali. Nasprotovali smo jim predvsem, ker bi zasedanje več kot dveh odborov hkrati poslanskim skupinam štirimi ali petimi poslanci povzročila veliko težav. Iz lastnih izkušenj lahko povemo, da smo v prejšnjem mandatu, ko smo imeli pet članov poslanske skupine od časa do časa naleteli, kar na probleme pri sodelovanju na vseh sklicanih odborih. Svoje delo se trudimo opravljati resno, udeležujemo se vseh sej, ki so vsaj malo vsebinske in niso izključno piar akcija posameznih poslanskih skupin, ampak smo že pri omejitvi na dva sočasna odbora pri skupno 25 komisijah in odborih včasih zelo težko sodelovali pri vseh. Situacije, ki se ti, potem zgodijo, da med enim odborom tečeš vmes še na drug odbor in poskušal slediti razpravljati na obeh odborih hkrati tudi niso najbolj prijetne. To je prvi del kritike predloga.  Drugi del pa se nanaša na Komisijo na nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki naj bi jih bilo nujno zagotoviti več prostora za sklicevanje njenih sej. Kot veste Levica v KNOVS nima svojega člana. Že v prejšnjem mandatu smo odstopili od članstva, ker se je komisija spremenila zgolj v sredstvo za izvajanje politične propagande, medtem ko se z nadzorom obveščevalnih in varnostnih služb praktično ne ukvarja več. S tem predlogom za dopolnitev poslovnika bi za izvajanje te politične propagande na razpolago dali še več manevrskega prostora. Funkcija te komisije bi morala biti pomembna oblika demokratičnega nadzora. Nadzorovala naj bi obveščevalne in varnostne službe, vršila naj bi pregled nad uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, metod in ukrepov pridobivanja podatkov ter nad drugimi represivnimi in invazivnimi ukrepi, ki jih te službe izvajajo. Namesto tega, da se ob drugem zaporednem mandatu zaostrovanja represije in povečevanja pooblastil represivnih organov KNOVS ukvarja z drugorazrednimi ustaškimi pevci, obračunavanjem s komunisti preko tajnih / nerazumljivo/ Udbe in z zimzelenim napovedovanjem apokalipse, ki bo nastopila, zaradi beguncev. Spremembo poslovnika ne bi dosegli nič drugega kot, da komisijo predsedujoči zlorablja kadarkoli se on sam za to odloči. V Levici, zato spremembam poslovnika nasprotujemo.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec! Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Desus bo predstavil gospod Jurij Lep.
Hvala, gospod poslanec. Gospod Marijan Pojbič v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Slovenije. Izvolite.
Hvala za vaše stališče gospod poslanec. Mag. Matej Tonin v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati.  Izvolite.
Hvala lepa za vaše vprašanje! Naj že takoj na začetku povem, da je vprašanje naslovljeno zelo pravilno in ne gre samo za Mokrice, ampak gre za nek širši problem v Sloveniji. Kasneje bom dobil tudi vprašanje gospoda Zorčiča o drugem tiru, kjer je situacija zelo podobna. Res je, pomembno je varovati okolje, pomembno se je zavedati, da je ta planet edini, ki ga imamo in drugega ne bomo imeli, vendar je po drugi strani tudi res, da samo z zaustavljanjem čisto vsakega projekta pa tudi ne bomo daleč prišli. Ko sem bil na obletnici, na 50. obletnici elektrarne, sem točno povedal, da je zdaj čas, da se odločimo, ali bo ta čas enkrat v zgodovini dojeman kot čas, ko se je nekaj naredilo ali bo čas, ko se ni storilo nič in to je zelo prelomnega pomena. Pred kratkim smo zaščitili Muro, torej, smo izpolnili tisto, kar smo obljubili, ampak nekaterim seveda to še vedno ni dovolj. Vsak dan dobivam pošto, dobivam različne pobude. Vsako stvar, ustavite to gradnjo, ustavite ono gradnjo, zaprite TEŠ 6, zaprite Krško, potem, ne vem kaj še vse in to, se strinjam, da ni prava pot. Mislim, da bo Ministrstvo za okolje in prostor moralo pristopiti k pripravi zakonodaje, ki bo prevetrila, katere so tiste organizacije v javnem interesu – poudarjam, javnem interesu – ni vsaka nevladna organizacija, organizacija v javnem interesu in na tak način, če se bo ob vsaki gradnji pričelo vsako stvar ustavljati, potem bomo morali na koncu sprejeti sklep, da se vrnemo v votline in seveda ne bomo živeli niti ob svečah, ker tudi to je škodljivo, bomo kurili ognje, ampak tudi ogenj bo na koncu seveda sporen, ker vendarle oddaja tudi trdne delce in še kaj drugega. Zato je potrebno k temu pristopiti s precejšnjo mero razuma, ker tudi tisti, ki so najhujši okoljevarstveniki, uporabljajo mobilne telefone, uporabljajo avtomobile, uporabljajo tudi vse drugo, kar moderna tehnologija premore in to seveda vse neposredno ali pa posredno deluje na elektriko in če ne bomo imeli razčiščenih pojmov, od kje bomo to energijo pridobivali, pa tudi če se trudimo zmanjšati porabo energije, zagotovo se tudi to moramo truditi,  (nadaljevanje) ampak vseeno, če bomo hektično pristopali, ker je danes trend, da je vsak okoljevarstvenik in da če je ali pa če ni, potem se nam lahko slabo piše. Zato, če strnem. Potrebno je varovati okolje, ne ravnati tako kot so pretekle generacije, ko so nam porabile za približno ne vem, koliko pet ali pa deset generacij tistega kar je danes nam na voljo, ampak po drugi strani pa brez virov energije, bomo res končali tako, da kot je bilo – mislim, da je nekdo, za vikend je bil nek intervju, ko je direktor, mislim, da je bil HSI, povedal, da je potem alternativa goniti dinamo v kleti. Se pravi zdrava mera razuma in predvsem tudi razumevanje drug drugega, ker mi gremo vedno iz ene skrajnosti v drugo. Včasih nismo nič okolja varovali, danes ga pa toliko varujemo – v narekovajih, da sami sebe pri mnogih projektih zaviramo. Torej, če nočemo nobenega vira energije, povejmo kaj hočemo in bomo pristopili k temu. Hvala.
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani varuh, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, vsem lep pozdrav! V Poslanski skupini Desus smo se odločili, da bomo danes predstavili skupno stališče za obe varuhovi poročili za leto 2018, torej za 24. redno letno poročilo o delu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije in poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji Organizacije združenih narodov prot mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanjem.  Če začnem s 24. rednim poročilom o delu varuha za leto 2018, naj najprej izrazim razočaranje, da se, kot je razvidno iz poročila, stanje na področju varstva človekovih pravic ne izboljšuje tako, kot bi si vsi skupaj želeli. Tudi tokratno poročilo ni nič manj obsežno, kot so bila poročila preteklih let. Varuh je lani namreč prejel 4 tisoč 700 zadev in ugotovil 377 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in to je kar pri 45 organih. Zaskrbljujoče je, da je bilo največ kršitev zaznanih pri organih, ki spadajo pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Organi, ki spadajo pod to ministrstvo, naj bi imeli po našem mnenju prav največ posluha za ljudi in njihove težave, vendar, kot vidimo iz številčnosti kršitev, to, žal, ni tako. Varuh je v poročilu za lani podal 88 priporočil različnim državnim organom in seveda upravičeno pričakuje, da bodo v najkrajšem možnem času tudi uresničena. Žal pa se na osnovi izkušenj iz prejšnjih let ter iz odziva Vlade na letošnja priporočila v Poslanski skupini Desus bojimo, da kar nekaj priporočil tudi tokrat ne bo upoštevanih in izvršenih. Zato se moramo na tem mestu strinjati z oceno Državnega sveta, da je v organih zaposlenih še vedno preveč uradnikov, ki za svoje odločitve in neaktivnost niso pripravljeni sprejeti individualne odgovornosti. Organi namreč še vedno ne odgovarjajo na pobude, pisma, vprašanja državljanov ter neupravičeno zavlačujejo upravne postopke. Delujejo počasi, nerazumno dolgo rešujejo zadeve ter pri tem pogosto prekoračijo vse razumne zakonske roke. Po mnenju Poslanske skupine Desus je alarmantno tudi število kršitev ustavnega načela, da je Slovenija pravna in socialna država. Problematika starejših se navkljub temu, da so postali glavna tema vseh političnih strank, nikakor ne izboljšuje. Še vedno je namreč pri starejših moč prepoznati zlasti probleme revščine. V socialnovarstvenih zavodih ostajajo razmere še vedno neurejene. Število prostih postelj v domovih za upokojence se nikakor ne poveča. Gradnje novih domov in tudi posebnih socialnovarstvenih zavodov ni. Cene oskrbe v zavodih se višajo, kar pomeni, da se manjša dostopnost do socialnovarstvenih storitev, kar nas v Poslanski skupini Desus še posebej zelo skrbi.  Prav tako še zdaleč ni urejena problematika varstva invalidov, ne glede na ponavljajoča se opozorila s strani varuha. Poleg ostalih težav, s katerimi se srečujejo invalidi, kot je, na primer, otežen dostop do medicinskih pripomočkov in podobno, vedno pogosteje slišimo tudi opozorila o težavah pri prevozih invalidov, ki še vedno ne morejo neovirano dostopati do javnega prevoza. To pomeni, da bo treba sistem javnih prevozov v bližnji prihodnosti za invalide celostno urediti, čeprav se tako radi hvalimo, kako smo že danes invalidom prijazna država. Še vedno nimamo določene vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja; na to določitev se čaka že več kot 16 let.  Ponavljajo se opozorila na kršitve v sodnih in policijskih postopkih. Opozorila o kršitvi človekovih pravic zaradi sovražnih komentarjev v spletnih medijih, ker posameznik, ki je napaden, praktično ne more doseči pravice, ter opozorila o neurejenosti bivalnih razmer v romskih naseljih in tako naprej.  Da ne bo vse tako negativno, pa moram tudi jaz izpostaviti nekaj pozitivnih stvari. Velik napredek je bil napravljen na področju instituta zagovorništva otrok. Zaostanki pri reševanju pritožb na ministrstvu, ki se večinoma navezujejo na področje uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, se odpravljajo. Intenzivno se je pristopilo k reševanju situacije slepih in slabovidnih otrok ter pričelo s pripravo zakona. Letos je začel delovati varovani oddelek za intenzivno psihiatrično obravnavo otrok in mladostnikov v okviru   Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Sodni zaostanki se zmanjšujejo in podrobno. To se pravi ni vse tako slabo.  Naj se dotaknem še drugega poročila varuha, in sicer poročila o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu konvencij Organizacije združenih narodov proti mučenju in drugim krutim nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanjem.  V Poslanski skupini Desus nas veseli, da v letu 2018 varuh ni ugotovil mučenja ali drugega krutega kaznovanja ali ravnanja na vseh 81 krajih, ki jih je obiskal in kjer se nahajajo sebe z odvzeto prostostjo. Vseeno pa varuh še vedno opozarja, da prezasedenost socialnovarstvenih zavodov, katere posledica so neustrezni bivalni pogoji, obravnava v njih nameščenih oseb in prekomerna obremenjenost osebja. Stanje na tem področju se namreč v letu 2018 ni izboljšalo in ostaja še naprej zaskrbljujoče. Socialnovarstvene zavode varuh s svojimi priporočili spodbuja pri ureditvi oddelkov namenjenih izključno osebam z diagnozo demence. Prav tako pa bi morali domovi za starejše pri zagotavljanju požarne varnosti dati večji poudarek osebam z demenco. Glede priporočil, ki se nanašajo na psihiatrične bolnišnice, je skrb zbujajoče to, da se vsako leto opozarja na isti probleme, napredka pa za enkrat, žal ni videti. Zato nas veseli zagotovilo Ministrstva za zdravje, da bodo preko predstavnikov ustanoviteljev predlagali, da se končno poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma obravnava tudi na sejah svetov zavodov, s čimer želi ministrstvo pripomoči k odpravljanju ovir za uresničitev svojih priporočil.  Ob koncu bi rad izrazil mnenje Poslanske skupine Desus, da so poročila varuha iz leta v leto bolje pripravljena, narašča pa tudi prepoznavnost Varuha človekovih pravic v javnosti. Seveda bomo poslanci Poslanske skupine Desus, oba predloga priporočil podprli. Hvala za pozornost.
Drage poslanke in poslanci, dober dan! Poslanska skupina Nove Slovenije podpira predlog, ki smo ga sopodpisali in tudi vložili člani različnih strank, člani, ki smo v Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Trenutni Poslovnik Državnega zbora je takšen, da omogoča hkratno zasedanje zgolj dveh delovnih teles. To se je začelo pojavljati kot velika ovira pri zasedanju zlasti Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Komisija je ustanovljena s posebnim zakonom, ima tudi posebne pristojnosti in tudi poseben status v tem Državnem zboru. Nenazadnje smo njeni člani izvoljeni z večino vseh glasov v tem parlamentu, kar daje neko posebnost, neki drugačni status od drugih delovnih teles in ključno je, da Zakon o parlamentarnem nadzoru varnostnih in obveščevalnih služb je tisti, ki omogoča   (nadaljevanje) civilni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. In če mora komisija čakati po več tednov, včasih tudi mesec in več, da dobi prost termin, da lahko komisija opravi nek nadzor oziroma temeljito predela neke stvari, potem je to seveda ključna ovira pri učinkovitem opravljanju civilnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. Ker ne samo, da hkrati ne smeta zasedati več kot dve komisiji, komisija ne sme zasedati tudi v času sej Državnega zbora, rednih in izrednih, na koncu pa pridemo tako do zelo omejenih možnosti, kdaj komisija lahko zaseda. To je bil tudi temeljni razlog, da smo člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb vložili ta popravek poslovnika, ki bi komisiji omogočal, da lahko zaseda, kadarkoli se za to pojavi potreba.  Bilo je tesno na Komisiji za poslovnik, ker je umanjkal en glas, da bi bila ta sprememba sprejeta. Ampak tako pač je, ljudje so svoje povedali. Nekatere očitno moti, da bi komisija še bolj učinkovito in še bolj redno opravljala svoj nadzor. Razumem tudi nekatere pripadnike vladnih strank, da imajo z delom komisije problem. Tu ni bilo nikoli ljubezni, KNOVS je nadzorna komisija in kdorkoli je nadzorovan, se vedno počuti neprijetno in lahko daje takšne in drugačne očitke. Bistveno pa je, da delamo na podlagi poslovnika, zakona in da to, kar počnemo, je naše delo.  V Poslanski skupini Nove Slovenije obžalujemo, da ta sprememba poslovnika ne bo sprejeta, čeprav jo mi podpiramo v poslanski skupini, ker bi dejansko omogočila, da se v polnosti izvaja duh Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Trenutno je to edini nadzor, ki ga imamo, pa še ta nadzor je omejen z birokratskim pravilom, da hkrati ne smeta zasedati več kot dve delovni telesi.
Spoštovani! Zakon o spremembah zakona o plačevanju dela in zaposlovanja na črno bomo v Slovenski demokratski stranki podprli. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ugotavljamo, da je namen predloga zakona uskladitev pravil spletnega plačevanja vrednotnic z direktivno 2015/2366/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. 11. 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu v zvezi z prepovedjo zaračunavanja nadomestil in provizij za brezgotovinska plačila, ki jih potrošniki opravijo z uporabo plačilnih kartic. Na podlagi zapisanega se predlaga črtanje do sedaj veljavnega tretjega odstavka 15. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki določa, da stroški brezgotovinskih plačil v povezavi s plačilom vrednotnice izrecno bremenijo imetnika plačilnih kartic, ki nastopajo v vlogi stranke oziroma uporabnika posameznih   (nadaljevanje) storitev oziroma dajatev. S predlagano spremembo zakonodaje se ukinja zaračunavanje nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic s plačilnimi karticami.  Kot sem uvodoma že povedal, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke spremembo zakona podprli.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, želite? Izvolite.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine SNS bo predstavil gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, zaključujemo predstavitev stališč poslanskih skupin. V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga dopolnitve poslovnika zaključen.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSEBNEM IMENU.  Predlog je v obravnavo zboru predložila Vlada. Tako ima minister, gospod Boštjan Poklukar, možnost, da nas informira. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vašo predstavitev. Kot zadnja ima besedo gospa Nina Maurovič, Poslanska skupina Liste Marjana Šarca.
Spoštovani predsednik, upam, da se bodo vaše napovedi uresničile. Še dobro se spomnim leta 1990, ko je moje mesto Krško, pravzaprav njegovo staro zgodovinsko jedro plavalo na vodi in ko so gasilci in občani sami z velikimi napori reševali kar se je rešiti dalo. Nisem proti tistim, ki si prizadevajo za ohranitev naravnega okolja, a da se oglašajo zdaj, ko je veriga elektrarn na spodnji Savi pri koncu, ni spremenljivo in to zaradi ene same ribice. O tem, koliko ljudi ne bo imelo dela, koliko strokovnjakov ne ve, kaj se bo zgodilo, ali naj gredo delati v tujino, nisem niti govoril. Ali pa se kdo vpraša, koliko nas stanejo take izgube zaradi izpada električne energije, ki jo bomo morali uvoziti ali pa pridobiti na bolj umazan način.  Spoštovani predsednik, kako in kdaj boste poskrbeli, da državljani Slovenije in še posebej prebivalci ob reki Savi, ne bomo žrtev majhnih skupin in interesov, ki zelo verjetno stojijo za njimi? Hvala.
Lep pozdrav vsem skupaj! No, še eno letno poročilo Varuha človekovih pravic je pred nami in tudi v tem poročilu, ne vidimo tistega poročila, kar bi moralo pisati. V bistvu gre za skupek raznih debat, obiskov in razmislekov o stvareh, vendar pa ne vidim tukaj notri ničesar, kar bi se lahko reklo, da je varuhinja človekovih pravic oziroma ta inštitut pomagal našim ljudem. Cela vrsta zadev je, ki so nesmiselne. Pri poglavju 2.15. o pravosodju, nikjer ne vidim, da je v bistvu ugotovitev, da se sodi po priimkih in po imenih, ne pa po zakonih in pa tistem kar je kdo naredil. Če se nekdo piše prav, sigurno ne bo obsojen oziroma bo oproščen ali pa minimalno obsojen. Če se nekdo piše narobe dobil po glavi še za tisto česar ni naredil. Pa o tem v tem poročilu ne vidim nobenih razmislekov. Zelo slabo je to. Potem, če gremo na okolje in prostor. Dogajajo se požigi, ko vsake toliko časa zagori ena firma, kjer imajo skladiščene nevarne odpadke. Seveda, najlažje je to vse skupaj zakuriti, da gre v dim in v ogenj in da ni treba tega odvažati in imeti stroškov. Pa ni vidim, da bi se kdaj varuhinja ali pa kdo iz te inštitucije obrnil do ljudi, ki živijo tam v okolici, ki so potem pod vplivom nevarnih strupenih snovi v zraku, ki padejo na tla, onesnaženost zemljišča in tako naprej.  Pri pravicah otrok, se govori o nasilju nad otroki v družini. Nikjer pa nimam podpoglavja o nasilju nad otroki s strani države. Slovenska država je v zahteva Evropske unije podlegla tisti tendenci, da je povsod tega LGBT skupine porivati naprej in jih vrivat v šole in vrtce in je izdala knjige tudi za otroke devet let starosti kako naj se obnašajo in kako naj spoznavajo lezbične in pedrske variante. Ali to ni nasilje nad našimi otroki? To je nasilje nad našimi otroki, ki ga izvaja država, v kateri kot nekateri pravijo, je na vrhovnih pozicijah do 60 % homoseksualcev. To je čudna zadeva, da se potem naša Varuhinja, ki je pisala še to poročilo, s tem ni ukvarjala. Upam, da bo novi Varuh človekovih pravic to zadevo gledal malo drugače.  Vsi bi želeli zdravo populacijo, normalno populacijo, ne pa zblojeno dekadentno, kakršno hoče narediti iz nas Evropa. Poglejmo malo na vzhod. Poglejmo v višjegrajsko skupino, poglejmo na Madžarsko, poglejmo v Rusijo, kjer raste zdravi mladi rod. Pri nas se sedaj na določenih fakultetah, ki imajo sploh poseben specifičen status, se stranišča za moške in ženske ukinjajo, ne govori se več tako kot je v skladu z pravili slovenskega jezika o moški obliki, ampak sedaj so vse ženske oblike. Tako da bom sedaj gospoda našega Židana, ga bom imenoval gospa Židan, ker zgleda, da je to bolj primerno v skladu s temi tendencami. Ali pa mogoče gospodična Židan ali pa kaj jaz vem kaj? Tako daleč smo prišli.  Tukaj notri pa beremo ene flavzne in neke statistike itd. Kaj me moti? Moti me segregacija. Varuh človekovih pravic, inštitucija izvaja segregacijo nad cigani. Dejstvo je, da se povsod govori o romski skupnosti. Kaj pa ostali dve skupnosti? Skupnost Sintov in skupnost plemena Kale. To so tri plemena ciganov, sodijo vsi skupaj v korpus ciganov, ampak obravnava se samo romska skupnost. Tukaj gre za evidentno segregacijo in ne mi govoriti, da se to ne sme govoriti cigani. To je ravno tako, da lahko rečeš, da so na svetu Komanči, pa Apači, pa Sui, ne smeš pa reči, da so to indijanci. Tako daleč gremo tudi v tej naši Sloveniji, ki je postala ena koaka bedastih izhodišč, bedastih zahtev in ki kima zgolj tistemu kar da Evropa, kar je nekaj najbolj bedastega, kar se lahko zgodi.  Sicer ni čudno, da je vse skupaj tako. Konec koncev, ko govorimo o romskih skupnostih pa pozabljamo tudi npr. na druge, recimo, nacionalne skupnosti. V statističnem popisu prebivalcev ne vidimo več nacionalnosti ali narodnosti. To se, ne vem zakaj, skriva. In tukaj gre za kršenje človekovih pravic, recimo pripadnikov srbske narodnosti, pripadnikov hrvaške narodnosti, ki imajo pravico, da se vpiše ali pa da zavrne vpis kakšne narodnosti je.  Ravno tako je Slovenska nacionalna stranka predlagala, da se vpiše materni jezik. Pa seveda slovenska vlada to zavrača. Zakaj? Tukaj se treba vprašati kje gre za kršenje človekovih pravic in kje je tu varovanje človekovih pravic. Pri nas vidimo varovanje človekovih pravic samo pri migrantih. Migrantom je dovoljeno vse. Lahko si privoščijo kar hočejo in nisem zasledil ničesar, da bi se Varuhinja človekovih pravic obregnila ob razne nevladne organizacije, ki kriminalna dejanja spodbujajo in sodelujejo v kriminalnih dejanjih ilegalnih prehodov meja.   (nadaljevanje) Ne, tega ni. Jamranje migrantov, da so v zaprtih prostorih, da imajo premalo gibanja naokrog, so bedasta. Če gremo po Ljubljani - pojdite se sprehodit po Ljubljani -, proti večeru jih boste našli, kolikor hočete. Po Ljubljani hodijo sem ter tja in že nadlegujejo mlada dekleta. To ni izmišljotina. Čeprav naši govorijo, da to ni res - to je res! In začele se bodo dogajati svinjarije, kakršne se dogajajo na Švedskem, v Nemčiji, Franciji in o katerih seveda naši mediji ne smejo poročati, zato ker to ni v skladu z evropsko usmeritvijo. Ampak, kaj se pa dogaja - seveda, policiste je pa treba zategniti in jih kaznovati. Policisti, namesto da bi jim dali večja pooblastila, se ne smejo migranta niti dotakniti. Pa so se zgodili napadi na policiste, z nožem, z grizenjem, s palicami in z ne vem čim še vse. Policist, ki se je branil, je bil potem procesiran s strani slovenske oblasti. Kakšna država smo mi! Kakšna država smo mi! Gnojišče! Leta 1991 smo nekateri vzeli orožje v roke, malo nas je bilo, zelo malo, ne toliko, kot se zdaj hvalijo, da je, ne vem, preko 65 tisoč veteranov. Mogoče nas je 40 pritisnilo na petelina, jaz sem pritisnil na petelina. Velika večina ostalih pa se jih je skrivalo. Danes so vsi hrabri. Ampak naj povem, nismo se takrat borili za to, za tako svinjarijo, ki jo imamo danes! Borili smo se za nekaj popolnoma drugega. In če bi še enkrat prišlo do česa takega, bodite prepričani, da marsikdo ne bi dvignil puške več za to državo, od katere ni ostalo pravzaprav nič. Ostala nam je domovina, domovino nam pa jemljejo tudi taka letna poročila Varuha človekovih pravic, ki, konec koncev, na mesečni ravni porabi kakšnih 160 tisoč evrov. Za kaj le? Zato, da je tam zaposlenih nekih 40 ljudi, ki gledajo, kako je migrantom hudo, kako je ciganom hudo. Kaj pa naši ljudje? Kaj pa naši ljudje?! Ali je kdaj bila delegacija, recimo, na Kozjanskem? Ali so bili kje v Prlekiji, v kakšni vasi, kjer nimajo ne elektrike ne vode in kjer ljudje živijo iz dneva v dan. Ne! Treba je hodit v ciganska naselja in pisat potem, kako jim je hudo. To, da je pa ciganov vedno več in da se priseljujejo iz Romunije, da nimajo nobenih dokumentov, to ni važno. To ni važno, da delajo kriminalna dejanja in da jih policisti ne smejo zagrabit pa sankcionirat, če pa že pridejo na sodišče, imajo nekateri po 60, 70 kaznivih dejanj in niti za eno kaznivo dejanje niso kaznovani. Ha, človek se vpraša, ali smo sploh še država. Mislim, da smo prišli na nivo plemenske skupnosti, in to slabe plemenske skupnosti. In če bi že morali kaj narediti, bi morali narediti tisto, česar nismo naredili leta 1992 - ustanoviti pokrajine! Pet slovenskih pokrajin bi moralo biti, štiri zgodovinske, Koroška, Primorska, Štajerska in Kranjska ter Pomurska. Na ta način bi se izognili tudi tistemu strahu, ki ne ve, kaj je zgodovina, in jamra in se boji, kaj bodo Madžari rekli v zvezi s ponovnim odpiranjem Trianona. Ampak ne, tega mi ne bomo delali. Tega mi ne bomo delali. Mi se bomo ukvarjali z vsemi mogočimi kozlarijami in s hudim nasiljem policije nad migranti. Aja?! Poglejte si malo, kaj delajo migranti po Evropi. Namesto da bi letno poročilo Varuha človekovih pravic pisalo, koliko slovenskih ljudi ste zavarovali pred nasiljem migrantov, tega ne piše. Tukaj notri nič ne piše koliko je bilo uničenih vikendov, koliko je bilo uničenih hiš, kamor so se naselili migranti, kakšne svinjarije so tam delali, kaj so počeli, nič od tega ne piše. Tega ni v Sloveniji, izgleda. Samo grdi Slovenci in pa grozni slovenski policisti. Žalostno je to vse skupaj. In varuhinja se je ukvarjala z nenapovedanimi obiski policijskih postaj. Ja, a je to prioriteta Varuha človekovih pravic? Pa sigurno ni tja hodila zaradi slovenskih zapornikov, ali pa tistih, ki so jih pridržali. Ne, sigurno ne. hodila je zaradi dveh segmentov. En segment so cigani, drug segment so migranti. Zakaj? Ne zato, da bi ugotovila dejansko stanje, ampak da bi pomagala tem ubožčkom. Ne vem kaj bi rekel. Mi tega poročila ne bomo podprli. Zagotovo ne, kajti to je sicer lepo oblikovana knjiga, zanimiv dizajnerski pristop, ampak vsebina je pa žalostna. Žalostna vsebina. Jaz bi pričakoval, da bi pisalo o tem kje se je pomagalo našim ljudem. Tega razen deklarativnih zadev tukaj notri nimamo kaj dosti. Seveda je pa na široko napisano o mednarodnem sodelovanju, za katere pa se jaz vprašam, kakšno mednarodno sodelovanje? Dajmo skrbeti za sebe. Poglejmo vzore v tistih državah, kjer se skrbi za lastne ljudi, poglejmo kako se skrbi za lastne državljane na Madžarskem in Madžarska - seveda vsi pljuvajo po njej, da ni človekovih pravic, ampak Madžari skrbijo za svoje državljane. Pri nas mi za svoje državljane ne skrbimo. Imamo seveda kakšne dušebrižnike, ki bi bilo fino, če bi kdaj svojo nežno ritko peljali kam po Sloveniji pa videli, kako se tam dogaja, ampak to se verjetno ne bo zgodilo. Tisti bodo hvalili vse tiste, ki delajo v Sloveniji kot državi škodo in slovenskemu nacionalnemu telesu v bistvu odžirajo nadaljnji razvoj.  Še enkrat: Mi tega ne bomo podprli, ker v bistvu se nam to niti ne zdi niti vredno niti karkoli drugega in mislim, da je tale knjiga, bo v glavnem najboljša, če ima kdo zlomljeno nogo na omari, da bo to knjigo postavil spodaj.
Boštjan Poklukar
Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da vam kratko predstavim predlog novele Zakona o osebnem imenu, s katero se odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pri izvajanju veljavnega zakona pokazale v praksi. Hkrati pa so v predlogu zakona rešitve, ki so potrebne zaradi usklajevanja z Družinskim zakonikom in Zakonom o partnerski zvezi.  Bistvena novost novele je odprava omejitev glede števila besed oziroma nedeljivih celot v posameznikovem imenu in priimku, ki ga je izbral za pravni promet. Omejitev na dve besedi oziroma nedeljivi celoti pri izbiri osebnega imena za pravni promet se je namreč izkazala za problematično, predvsem v primerih vpisov rojstev dvojnih državljanov, ki so v evidence tujih držav vpisani z osebnim imenom, ki vsebuje več kot dve besedi ali nedeljivi celoti. Po veljavnem zakonu so namreč obvezani, da pred vpisom v matični register v Republiki Sloveniji podajo izjavo o izbiri osebnega imena za pravni promet in izberejo med besedami v tujini določenega osebnega imena. Dejstvo, da nacionalna zakonodaja dopušča oziroma zahteva drugačno sestavo osebnega imena, kot ga ima oseba v državi, kjer se je rodila ali živi,   (nadaljevanje) pa po sodni praksi sodišča EU pomeni kršitev pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Predlog zakona uvaja možnost sestave osebnega imena, ki poleg besed vključuje tudi črke kot del osebnega imena hkrati pa za pravni promet dopušča tudi okrajšave imena in priimka. Glede tega smo se posvetovali tudi z Institutom za slovenski jezik Frana Removša ZRC SAZU. Podaljšuje se rok za izjavo o spremembi priimka po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, s katero lahko posameznik pridobi priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze iz sedanjih 6 mesecev na eno leto. Šestmesečni rok se je namreč v praksi izkazal za prekratkega posebej v primerih razvez zakonskih zvez iz tujine. Kar se tiče spremembe osebnega imena, da na podlagi prošnje se možnost za vložitev prošnje veže na popolno poslovno sposobnost posameznika. Glede na to, da v nekaterih primerih posameznik pridobi popolno poslovno sposobnost pred polnoletnostjo se s tem zajema tako primere posameznikov, ki so popolno poslovnost pridobili pred polnoletnostjo in primere, v katerih polnoletni posameznik nima ali sploh ni pridobil poslovne sposobnosti. Predlog zakona razširja tudi zadržke za spremembo osebnega imena kot zadržke se dodaja pogojna obsodba za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti dokler traja preizkusna doba. Zaradi implementacije Zakona o partnerski zvezi in Družinskega zakonika pa so potrebne določene bolj terminološke uskladitve v noveliranem predpisu. Menimo, da so predstavljene rešitve ustrezne, zato predlagam, da se predlog zakona sprejme in se vam za podporo, spoštovane poslanke in poslanci, tudi zahvaljujem.  Hvala.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane in spoštovani! Danes obravnavamo Predlog zakona o spremembah Zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno. Čeprav gre v tokratnem predlogu zakona le za minimalne popravke, ki temeljijo na uskladitvi predpisov v naši zakonodaji, pa je vseeno treba poudariti, kako pomemben je ta zakon. Skozi čas se je po vseh državah sveta čisto potihoma in sprva skorajda neopazno med nami razširila siva ekonomija, ki je postala del življenja posameznikov. Siva ekonomija in delo na črno sta se kot navidezna rešilna bilka pojavila brezposelnim posameznikom, kakor tudi posameznikom, katerih dohodek ni bil zadosten za preživetje, ter se tako razširila v vse pore današnje družbe. Porast dela in zaposlovanja na črno se praviloma zgodi v času gospodarske krize, saj se takrat ob nizkih prihodkih in vse večji inflaciji življenjskih potrebščin ljudje poslužujejo številnih del, ki jim nudijo dodaten zaslužek. Delo in zaposlovanje na črno ima nekaj definicij. Mednarodna organizacija dela je kot prva definirala zaposlovanje na črno kot zaposlitev, ki ni v skladu z zahtevami nacionalnega prava, regulacijami le-tega ter pravno prakso. V Sloveniji imamo delo na črno zakonsko definirano v zakonu, ki ga danes obravnavamo. Glede na zakon je zaposlovanje na črno takrat, ko delodajalec in delavec skleneta pogodbo o zaposlitvi oziroma drugo vrsto pogodbe, ki je osnova za opravljanje dela, vendar posameznika ne prijavi v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zaposlovanje na črno je tudi takrat, ko delodajalec zaposli osebo brez državljanstva in brez zakonsko določenih dovoljenj. S takšnimi težavami se soočajo države po vsem svetu, saj sta delo in zaposlovanje na črno prisotna praktično povsod. Glavna razlika med državami je, da se vsaka država posebej in na različne načine sooča s to problematiko, saj je soočanje z njo odvisno tudi od vzroka. Pri samem preprečevanju dela na črno ima precejšnjo vlogo država kot zakonodajalec in nadzornik. Da je delo in zaposlovanje na črno v državi dobro regulirano, je pomembno, saj vpliva na vse ljudi v državi, kljub temu, da se marsikdo ne zaveda njegovih posledic. Pomembna posledica takšnega dela in zaposlovanja je manj delovnih mest in zaposlitev, manj možnosti za podjetnike, delo brez socialne varnosti, slabitev pokojninske in zdravstvene blagajne, utaja davkov in prispevkov in tako dalje. Prav tako je treba poudariti, da se iz prispevkov v državno blagajno financirajo socialne in druge storitve v javnem interesu, kot so šolstvo, zdravstvo, porodniške, otroški dodatki in tako dalje. Pri zaposlovanju na črno ni prispevkov v državno blagajno, zato morajo ostali zaposleni vanjo prispevati toliko več, da se temelji socialne države ohranjajo in vzdržujejo. Delo na črno pa nima posledic zgolj na državni proračun, ampak tudi na delavce, saj nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, niso zavarovani za primer nezgode pri delu, pogoji dela so nenadzorovani in pogosto slabši in težji, podvrženi so večjemu tveganju za izgubo dela, so brez pravice do odpravnine, letnega dopusta, regresa, regresa za prehrano, povrnitve potnih stroškov, opravljeno delo pa se ne upošteva v delovno dobo in se ne upošteva za pokojnino.  Iz vseh zgoraj naštetih razlogov v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca menimo, da mora država z namenom izboljšanja pogojev delavcev in skrbi za državljane težiti k čim nižji stopnji dela in zaposlovanja na črno. Omejevanju le-tega služi zakon, ki ga imamo pred sabo, in vse dopolnitve tega zakona, ki ga še dodatno izboljšujejo, so dobrodošle. Zato bomo predlog zakona podprli.
Hvala, gospa poslanka. S tem smo zaključili predstavitve stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, zaključujemo drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj,   (nadaljevanje) pol ure po prekinjeni 11. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda.  Hkrati, spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOZNIKIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 76. poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Borisom Doblekarjem in gospo Janja Sluga. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja gospodu Borisu Doblekarju.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa, gospod Jelinčič. Bi vas pa opozorila, da v kolikor boste razpravljali, ko bo odprta razprava, da se poslužujete malce bolj spoštljive retorike. Nadaljujemo. Gospod Felice Žiža bo predstavila stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Hvala, gospod minister, za vašo dopolnilno obrazložitev.  Pristojno matično delovno telo je Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in s tem predajam besedo podpredsedniku gospodu Predragu Bakoviću.  Izvolite.
Ja, zadnji razvoj dogodkov je tak, da je sodišče vrnilo zadevo ARSU v ponovno odločanje, tako da sedaj postopek spet teče, ampak kot sem rekel, naša zakonodaja je tako zamehurjena na določenih zadevah, da dejansko vse traja zelo, zelo dolgo in zato še enkrat poudarjam – ja, zaščitili smo Muro, pa še kaj drugega bomo zaščitili, ampak povsod po Evropi imamo lahko vetrnice, pri nas so pa ptiči drugačni, pa ne znajo letati s temi vetrnicami očitno, pa metuljčki pa vse sorte. Z vsem dolžnim spoštovanjem do narave, ampak zagotovo to ni prava pot in pričakujem tudi, da se gre tudi v to prevetritev zakonodaje, kajti ponavljam: vire energije bomo v prihodnosti potrebovali, ker da ne bomo tako kot v Nemčiji, ki se je na hitro odločila, da bo zaprla vse jedrske elektrarne, zdaj se pa že kažejo posledice, da je bila to prehitra odločitev, kajti treba bo elektriko nekje nekako pridobiti in seveda na najbolj čist način. Je pa res vprašanje, če tisti, ki bi vse blokirali, vse ustavljali, če se čisto dobro zavedajo, kaj to pomeni. Mogoče bi pa za en teden vsem vzeli elektriko v celi Sloveniji, pa bi se potem mogoče kdo zamislil, kakšno bi bilo življenje. Pa še enkrat, ne nasprotujem okoljevarstvu, nikakor ne, samo ne s pretiravanjem.  Hvala.
Gospa spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovan Varuh človekovih pravic, gospod Peter Svetina! / pozdrav v italijanščini/ V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti se zavedamo velikega pomena in vlogo Varuha človekovih pravic z mehanizmom, ki ga uporablja, torej mehanizem nadzora nad uresničevanjem ustavnopravnega položaja in posebnih pridobljenih pravic narodnih skupnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti v praksi. Že prejšnji varuhinji človekovih pravic, Vlasti Nussdorfer je uspelo v njenem mandatu kar streti nekaj trdih orehov, vpeljala je na našem področju, torej področju narodnih skupnosti, sistemsko delovanju in proaktivno delovanje za kar se ji iz naše poslanske skupine iskreno zahvaljujem. Če gremo na lansko poročilo za leto 2018, bi  (nadaljevanje) hoteli izpostaviti samo dva primera. Prvi se nanaša na podjetje, ki je pridobilo koncesijo gospodarske javne službe in je deloval na področju, kjer živi madžarska narodna skupnost in žal je to podjetje skoraj izključno poslovalo v slovenskem jeziku. Drugi primer se nanaša na pravosodje. Sicer je razkorak med ustavnopravnim položajem in pravicami narodnih skupnosti in uresničevanje v praksi. Tudi na tem področju, torej v pravosodju se je nekoliko zmanjšalo v zadnjih letih, a ostaja še relativno široko. Zgodilo se je, seveda zaradi same racionalizacije dela, so vnesli hitre izvršbe na spletu, pošiljali so tudi ovojnice, vabila in obrazce na dom, seveda vse samo v slovenskem jeziku s kar pomembnim nespoštovanjem določb, ki urejajo našo uporabo oziroma uporabo italijanskega in madžarskega jezika na narodno mešanih območjih. Seveda tukaj pričakujemo resen pristop s strani Ministrstva za pravosodje in ostalih pristojnih sodnih organov, da bomo čim prej razrešili, aktivno in pozitivno razrešili omenjene težave in ne samo omenjene težave, ker obstajajo tudi druge problematike na nivoju varstva pravic avtohtonih narodnih skupnosti. Še bi vas želel opozoriti kar storimo že več let. Dogaja se, da državni organi na narodno mešanih območjih v zadnjih letih so kar nekaj državnih organov selili, njihove enote seveda selili iz naših področij, kjer živi ta narodna skupnost in organizacijske enote, ki ostajajo pa na narodno mešanem območju vedno manj poslujejo v jeziku narodnih skupnosti. Tako da težave so, ostajajo, treba se je seveda naprej truditi in delati in zaradi tega seveda si želimo, da bomo naprej aktivno sodelovali z varuhom človekovih pravic, da bo sam način delovanja na sistemski ravni in proaktivno tudi gospod Svetina nadaljeval, seveda na področju varstva pravic avtohtonih narodnih skupnosti. In za delo, ki ga je opravil do sedaj, se mu iskreno zahvaljujemo. Seveda Poslanska skupina Italijanske in madžarske narodne skupnosti bo poročilo varuha človekovih pravic za leto 2018 podprla. Hvala.
Predsednik, hvala lepa za besedo.  Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Odbor za notranje zadeve in javno upravo in lokalno samoupravo je na 8. seji 30. 5. 2019 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebnem imenu. Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji 32. redni seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanska skupina SNS k 1. členu in Poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB k 5., 9. in 12. členu. Državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve je podala dopolnilno obrazložitev k členom predloga zakona. S slednjim se med drugim odpravljajo določene pomanjkljivosti zaznane pri izvajanju trenutne ureditve v praksi. Bistvena novost, ki jo prinaša predlog zakona je odprava omejitve števila besed oziroma nedeljivih celot v imenu in priimku, ki ga posameznih izbere za pravni promet. Pri sestavi imena bo kot del osebnega imena poleg besed možno uporabljati tudi črke v pravnem prometu pa tudi okrajšave. Podaljšuje se rok za spremembo priimka po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, saj je bil predvsem v primerih razvez zakoncev v tujini dosedanji rok prekratek. Vložitev prošnje za spremembo imena se bo namesto na polnoletnost vezala na popolno poslovno sposobnost posameznika. Razširja se zadržke za spremembo osebnega imena tudi na primer pogojnih kaznih za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti za obdobje trajanja poizkusne dobe. Določene terminološke spremembe in rešitve, ki jih prinaša predlog zakona so posledica usklajevanja z Družinskim zakonikom in Zakonom o partnerski zvezi. Po razpravi in odgovorih državne sekretarka je odbor sprejel amandmaje Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB k 5., 9. in 12. členu, odbor pa ni sprejel amandmaja Poslanske skupine SNS k 1. členu. Po razpravi je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih z desetimi glasovi za in enim proti sprejel.
Hvala za besedo.  Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci! Moram reči, da sem izjemno zadovoljen, da smo skupaj torej opozicija in koalicija pripeljali ta Zakon o voznikih do te stopnje, kjer je že tik pred tem, da bo tudi potrjen. Mi smo s tem predlogom sprememb in dopolnitev poskušali zagotoviti predvsem operativnim gasilcem in seveda tudi vsem ostalim službam civilne zaščite prav tako, potem na predlog Vlade tudi policiji, da bo operativna pripravljenost gasilcev in vseh ostalih 24 ur na dan in da bodo lažje prišli torej dovoljena za vožnjo svojih specialnih vozil. Za vožnjo teh vozil je seveda potrebna kategorija B oziroma kategorija C1, mi pa bomo s tem zakonom omogočili vsem, da bodo z dodatnim usposabljanjem na Upravi za zaščiti in reševanje pridobili posebno dovoljenje, ki bo ekvivalent kategoriji C1 in bodo lahko ta vozila, potem tudi vozili. Seveda smo s predlogom tudi zagotovili, da bodo lahko gasilci in tudi vsi ostali z opravljenim zdravniškim pregledom veljavnim lahko, potem šli na to dodatno izobraževanje, tudi tukaj smo jim šli blizu in to je bil predlog Gasilske zveze Slovenija in so bili navdušeni nad tem predlogom. S tem predlogom sprememb in dopolnitev smo se dotaknili tudi nekaterih drugih zadev predvsem tudi opravljanja zdravniških pregledov po izgubi zdravniškega dovoljenja, kar pomeni, da odpravljamo krajevno pristojnost za opravljanje zdravniških pregledov, ker so imeli kandidati po izgubi vozniškega dovoljenja, zaradi čakalnih vrst in ostalih težav probleme in smo sedaj to njihovo oziroma to tegobo odpravili tako, da bo moč opravljati te zdravniške preglede torej tudi izven kraja svojega bivanja. Vemo, da je samo dobrih 10 takih zdravnikov, ki opravljajo te preglede. Jaz moram reči, da so torej te glavne, bistvene zadeve, ki smo jih vključili tisto, kar si je želela Gasilska zveza in kar so si želeli operativni gasilci, gorski reševalci, jamarski reševalci, podvodne reševalne službe in na koncu koncev tudi policisti. Potrebno je še poudariti, da bo opravljanje tega dodatnega usposabljanja za vožnjo teh vozil specialnih prav posebej namenjeno tako, da bodo ti kandidati, ki bodo to dovoljenje pridobili tudi dejansko zelo dobro usposobljeni za vožnjo teh vozil, ker prej v avtošoli sicer, ko so delali kategorijo C1 niso bili. To dovoljenje bo, potem veljalo 5 let, na 5 let pa se bo to dovoljenje tudi podaljševalo. Moram reši, še enkrat, da bomo s tem predlogom spremembe zakona naredili dobro delo, veliko delo za vse te ljudi, ki nas dnevno rešujejo in skrbijo za našo varnost, nas torej rešujejo in moramo reči, da smo jim lahko vedno tudi zelo hvaležni. Še enkrat, hvala lepa tudi sopredlagateljici, poslanki Janji Sluga, ki je v imenu koalicije se sestajala z mano in smo potem skupaj ta predlog oblikovali do te mere, da bo tudi sprejet. Prav tako je bila razprava zelo dobra tudi v Državnem svetu in tudi brez glasu proti je Državni svet sprejel naš predlog. Toliko z moje strani, pa upam, da bo še kakšen zakon na tak način s tako veliko podporo tudi v prihodnje sprejet. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala lepa. Naslednja bo stališče Poslanske skupine SDS predstavila gospa Eva Irgl. Izvolite.
Hvala, gospod podpredsednik.  S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi imate besedo gospod Robert Polnar, Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za dopolnilno obrazložitev. Pristojno matično delovno telo je odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in besedo predajam podpredsedniku mag. Andreju Rajhu. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala. Namreč, državljani težko razumejo, da na primer razvite države kot je Danska    7. TRAK: (SB) – 12.30 že skoraj polovico elektrike pridobivajo iz vetrnih elektrarn, mi pa jih v nekaj desetletij ne moremo postaviti niti toliko kolikor imamo prstov na roki. Avstrija ima na Muri 30 elektrarn, mi pa ne dopuščamo niti resnega načrtovanja, raje bomo kurili uvozni premog in onesnaževali Slovenijo. Marsikaj smo zamudili v tem projektu stoletja za našo regijo, med drugim tudi možnost, da bi zagotovili plovnost ob reki Savi, a ne smemo dopustiti, da bi ustavili kar smo z veliko muko dosegli že sedaj. Po oceni Slovenske nacionalne stranke gre tu za resen problem zaradi katerega ima država po našem mnenju veliko škodo, saj takšne razmere ovirajo hitrejši razvoj države. V skladu z 246. členom zahtevam splošno razpravo v Državnem zboru, saj nenazadnje vemo kaj se je dogajalo tudi pri Magni nedolgo tega nazaj. Hvala.
Še enkrat hvala za besedo, spoštovane poslanke, poslanci! Spoštovani varuh človekovih pravic, gospod Peter Svetina! Pred seboj imamo torej že 24. redno letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2018, ki dovolj natančno povezam probleme državljanov in posameznih skupin, katerim so bile kršene človekove pravice. Ker že vrsto let kot poslanka Državnega zbora, pa tudi kot predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, verjetno bolj od blizu spremljam področje človekovih pravic in v okviru tega tudi delovanje varuhov, lahko rečem, da smo do sedaj imeli varuhe, ki so si za rdečo nit svojega delovanja izbrali različna področja obravnave. Nekateri so več svojega truda vložili recimo v romska vprašanja, v izbrisane, drugi so poudarek dajali otrokovim pravicam, zlasti krepitvi zagovorništva, nekateri starejšim – prenizke pokojnine, nasilje nad starejšimi, nujnost sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi. Vsem skupaj do zdajšnjega varuha pa je bilo enotno, da se praktično nihče od njih ni posluževal 9. člena Zakona o varuhu človekovih pravic in sicer, da lahko samoiniciativno reagira. Torej, da lahko varuh človekovih pravic prične postopek na lastno pobudo, ko zazna kršenje človekovih pravic. Verjamem, da z novim varuhom nastopajo tudi novi časi.   (nadaljevanje) Prav tako mora biti Varuh človekovih pravic dejansko glas nemočnih torej tistih, ki jih sicer mogoče kakšne institucije ne slišijo. Mora biti glas prezrtih, najšibkejših. Tistih, ki ne zmorejo samo mi borbi z institucijami za popravo krivic, tistih, ki potrebujejo našo pomoč. Torej glas tistih, ki mu zaupajo, da bo v svojih ravnanjih pravičen in nikakor ne kakorkoli pristranski. Varuh človekovih pravic že danes je bilo večkrat tukaj rečeno ima zagotovo posebno avtoriteto, posebno moč in seveda mora biti, zaradi tega zelo pazljiv pri svojih odločitvah. Dal pa je tudi zavezo vsem nam torej državljankam in državljanom, ko je prisegel pred Državnim zborom, da bo dosledno opozarjal na kršitve človekovih pravic, kar je še posebej pomembno za države, ki imamo mlado demokracijo in predhodno izkušnjo s sistemom, v katerem so bile grobo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V Republiki Sloveniji imamo jasen pravni okvir varovanja človekovih pravic: Ustava Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki presoja ali so bile kršene človekove pravice ali ne, Varuh človekovih pravic, ki svoje delo opravlja v okviru pristojnosti, ki jih ima in tudi parlamentarni nadzor varovanja človekovih pravic, ki ga opravljamo na Komisiji za človekove pravice. Vendar pa imamo prevečkrat problem v izvajanju torej v praksi, na kar opozarja tudi zadnje varuhovo poročilo, kjer je os kritike usmerjenja zlasti v izvršilno vejo oblasti, ki po mnenju varuha ne stori dovolj za odpravo kršitev in uresničitev priporočil ter ne spoštuje dogovorjenih rokov - že prej je uvodoma varuh to pojasnil -, kar je nazadnje najbolj vidno v primeru odprave krivic slepim in slabovidnim, o čemer bom več rekla v nadaljevanju.  Varuh človekovih pravic je v letu 2018 obravnaval, če govorimo samo o pobudah več kot 3 tisoč pobud. Večina je zaključenih, nekaj jih ostaja še v reševanju. Tako kot ob obravnavi lanskega poročila moram tudi letos opozoriti, da je še vedno precej velik odstotek takšnih vlog, kjer se skozi proces postopka dejansko dokaže, da so bile kršene človekove pravice. Na nekatere kršitve iz leto v leto opozarjamo tudi na Komisiji za peticije človekove pravice in enake možnosti pa moram reči, da se popolnoma nič ne spremeni. Tudi dejstvo, da se nekatera priporočila varuha vedno znova ponavljajo, ker jih Vlada ne jemlje dovolj resno in odgovorno je nedopustno. Tako imamo kljub opozorilom varuha še vedno nekatere objekte javnih ustanov, ki niso prilagojeni invalidom. Tudi zakonodaja, ki bi celostno uredila pravice študentov invalidov še vedno ni sprejeta. Na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti dobimo veliko vlog, ki se nanašajo na področje socialnih zadev, kamor sodijo tudi vloge z invalidsko problematiko. Zlasti nas opozarjajo na to, da se življenjska raven invalidov znižuje, da pogosto živijo pod pragom revščine in da si želijo urediti v zakonodajo tako, da se bo njihov položaj boljšal ne pa slabšal kot opozarjajo v svojih vlogah. Varuh človekovih pravic ponovno opozarja, da še vedno ni sprejeta tudi ustrezna zdravstvena reforma, o tem ves čas govorimo tudi v tem Državnem zboru, da se rešitve, ki bi reševale zdravstveni sistem prelagajo iz leta v leto. Tukaj moja ocena vse, kar počne ta Vlada na tem področju je menjava zdravstvenih ministrov kot po tekočem traku. Najprej se ti ministri seznanijo s stanjem v zdravstvenem sistemu, ko pa je potrebno začeti reševati in izboljševati zdravstveni sistem pa se novi minister začne seznanjati s stanjem v zdravstvenem sistemu. Tako imamo začaran krog, ki ničesar ne rešuje, ampak samo podaljšuje agonije, o kateri pa največje posledice trpijo prav državljani Republike Slovenije.  Varuh človekovih pravic v poročilu zapiše, da se je število pobud s področja zdravstvenega varstva v letu 2018 v primerjavi s prejšnjimi leti izjemno povečalo. To opažamo tudi na komisiji, ki jo vodim, saj v zadnjem času dobim precej vlog zlasti zaradi predolgih čakalnih dob. Zaradi tega smo tudi že sklicali seje Komisije za peticije. Na teh sejah smo podrobneje analizirali položaj v katerem so se znašli vsi tisti, ki nehumano dolgo čakajo na pregled pri specialistu. Danes v tej državi še vedno tudi zaradi tega, ker se menjavajo ministri kot po tekočem traku, namesto da bi delali svoje delo. Približno 250 tisoč ljudi še vedno čaka, da se jim pomaga. Čeprav vplačujejo v zdravstveno blagajno, zaradi česar upam, da je jasno, da so si s tem plačali hitro medicinsko obravnavo in pomoč in jim je nihče ni podaril. In tem ljudem so torej kršene človekove pravice do zdravstvenega varstva. tudi Varuh človekovih pravic opozarja na tako imenovano nesprejemanje odgovornosti za napake v zdravstvu. Tukaj govorim predvsem o dogajanju na srčni kirurgiji. Varuh človekovih pravic tudi opozarja, da je še vedno premajhna obveščenost pacientov o njihovih pravicah, ki jih lahko uveljavljajo in o možnih postopkih, ki so jim na voljo. Delež utemeljenih pobud na tem področju je majhen, kar dokazuje, da posamezniki ne izkoristijo vseh možnih poti uveljavljanja svojih pravic preden se pritožijo Varuhu človekovih pravic, ali pa vložijo vlogo na Komisijo za peticije in človekov pravice. Varuh na področju zdravstva tudi opozarja na dolgotrajnost postopkov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, na kar že dlje časa opozarja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.  Opozoriti moram tudi na izrazito velik problem pomanjkanja družinskih zdravnikov. Večkrat sme na to opozarjala preko poslanskih vprašanj pa tudi v razpravah. Sami zdravniki opozarjajo, da so zaradi tega preobremenjeni, s tem pa jim je na nek način zavirana njihova najvišja možna kvaliteta dela. Vloge s področja zdravstvenega varstva so se povečale tudi zaradi množičnega odziva na predlagane spremembe zakona o nalezljivih boleznih, kar jasno zapiše tudi Varuh v letnem poročilu za leto 2018. Naj tukaj opozorim, da smo tudi takrat zaradi te zakonodaje, sem sklicala sejo komisije, saj se mi je zdelo prav, da možnost pojasniti svoja stališča do sprememb zakona dobijo vsi, ki jih zakon zadeva in ker matično delovno telo ni opravilo širše razprave, saj je bil zakon vložen po skrajšanem postopku.  Tudi sicer moram reči, da na komisiji ves čas dajemo priložnost, da so slišani tudi tisti posamezniki, ki sicer nimajo možnosti povedati svojih stališč ali pa pojasniti težav, s katerimi se soočajo. Pravzaprav smo v parlamentu edino parlamentarno telo, ki ves čas komunicira z državljani, katerim skušamo pomagati, seveda pa v okviru naših pristojnosti.  Tukaj naj opozorim, da večkrat imajo ljudje tudi napačne predstave, tudi pri Varuhu to opažajo in mislijo na primer, da imamo takšno moč in pa pristojnost, da bomo recimo posegali v odločitve sodišč. Seveda jim pojasnimo, da je to neodvisna veja oblasti in da na njihove odločitve ne moremo vplivati, lahko pa povprašamo zakaj se recimo kakšni postopki tako dolgo in predolgo vlečejo. Tudi Varuh človekovih pravic opozarja prav na to, da se postopki pred sodišči predolgo vlečejo. Na to nas opozarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pravi, da je pravica do sojenja v razumnem roku ena od ključnih človekovih pravic. In če je ta kršena. Potem ne samo v pravnem smislu, ampak tudi že po čisto normalni človeški logiki je jasno, da so posledično kršene tudi mnoge druge človekove pravice. Ljudje, ki iščejo pravico na sodiščih pa zaradi tega izgubljajo zaupanje v pravosodni sistem, obenem pa lahko leta in leta doživljajo pravo agonijo.  Varuh poročilu tudi ponovno opozarja, da ni storjenega dovolj za zagotavljanje varnega in zdravega življenjskega okolja, da je nujno potrebno urediti področje onesnaženosti tal, da mora Ministrstva za okolje in prostor pripraviti predpise s katerimi se bo uredilo področje izpustov smradu v okolje, obenem pa je potrebno zagotoviti takšne pogoje, kjer bodo   (nadaljevanje) inšpekcijski postopki bolj učinkoviti. Na to se opozarja iz leta v leto, ne glede na to kateri varuh človekovih pravic ima takrat mandat.  Varuh v poročilu tudi ponovno ponovno opozarja - to je bistvo -, da še vedno ni v zadostni meri zagotovljeno ustrezno število kadrov v zavodih za prestajanje kazni zapora. Tudi sama se kot predsednika komisije srečujem z različnimi vprašanji vezanimi na zaporsko problematiko. V zadnjem času je na komisijo prispelo, kar nekaj vlog povezanih z ženskim zaporom na Igu. Varuh človekovih pravic tudi ves čas opozarja, da bi se morale izboljšati razmere tako kadrovske kot prostorske pri nameščanju ranljivih zaprtih oseb vključno z osebami z duševno motnjo. Opozarja tudi, da še vedno niso uresničena priporočila, ki jih je Državni zbor izdal ob obravnavi varuhovega posebnega poročila o kršitvah človekovih pravic, oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem / nerazumljivo/ obravnavi v varovanih oddelkih socialno varstvenih zavodov, čeprav se nekatere stvari tukaj vendarle izboljšujejo.  Varuh človekovih pravic tudi ponovno opozarja, da na ministrstvu še vedno ni vedno zagotovljeno odločanje na drugi stopnji o predpisanih rokih, stranke pa zato začasno izgubijo pravice, zaradi dolgotrajnega odločanja. Da še vedno ni pripravljena celovita strategija varstva starejših pred nasiljem, da ne govorimo o Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Tudi Varuh človekovih pravic opozarja, da še vedno ni pripravljena pravna podlaga, ki bo zagotovila povračilo škode, ki je nastala kot posledica napačnega stališča glede možnosti sočasnega uveljavljanja dodatka za nego otroka ter dodatka za pomoč in postrežbo. Naj tukaj pojasnim, da je v petek, 14. junija, potekel štirimesečni rok, v katerem smo bili s soglasno sprejetim sklepom Komisije za peticije in človekove pravice dogovorjeni, da bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z ureditvijo ustrezne zakonodaje popravilo krivice slepim in slabovidnim, zaradi napačnega tolmačenja zakona. Prvič sem se s starši slepih in slabovidnih otrok srečala 20. decembra 2018, ko so protestirali pred Državnim zborom. Takrat jih ni nihče slišal, jaz pa sem se odločila, da jih sprejmem in se z njimi pogovori. Starši so na pogovoru predstavili položaj, v katerem so se znašli, zaradi napake Centrov za socialno delo in ministrstva. Da je bila storjena napaka je leta 2012 odločilo tudi sodišče. 14. februarja 2019 pa je, potem bila sklicana nujna seje Komisije za človekove pravice, na kateri pa sta bila soglasno sprejeta naslednja sklepa: »Da Državno odvetništvo nemudoma prekine vse postopke izvršb zoper staršev o omenjeni zadeve in da Vlada Republike Slovenije takoj oziroma najkasneje v štirih mesecih z ustrezno zakonodajo popravi povzročene krivice.« Tako ministrica kot državna sekretarka sta takrat na seji povedali, da bo zakonodaja sprejeta v roku kot je bil dogovorjen, danes pa lahko vidimo, da temu ni tako. Kljub temu resnično upam, spoštovana državna sekretarka, ker ministrice danes ni z nami, da bo ustrezna zakonska podlaga za popravo omenjenih krivic čim prej pripravljena in da se bodo v nadaljevanju popravile krivice tudi drugim s podobnimi težavami. Tukaj moram izpostaviti, da se podobne krivice dogajajo tudi otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo zaostanek v telesnem in duševnem razvoju. Prav je, da je naša komisija opozorila na krivico in da so se s tem odprla tudi druga vprašanja, ki pa jih mora Ministrstvo za delo čim prej rešiti.  Varuh človekovih pravic opozarja tudi na problematiko starejših zlasti na prenizke pokojnine, ki ne zagotavljajo dostojnega življenja. Tudi na komisiji večkrat opozarjamo na nespremenljivost nizkih pokojnin in na nujnost sprememb na področju pokojninskega sistema. V Slovenski demokratski stranki smo že večkrat predlagali rešitve v zvezi s pokojninskim sistemom, dvig minimalne pokojnine za starostne in invalidske upokojencev, vsakič ste predlog zavrnili in vedno z argumentom, da gre za nesistemsko rešitev. Predlagali smo dvig odmernega odstotka in tudi to je bilo za vas nesistemska rešitev, zato ste predlog zavrnili.   (nadaljevanje) Predlagali smo, da se v pokojninsko dobo upošteva tudi dokupljena doba. Zavrnili ste to, z istim argumentom, da gre za nesistemsko rešitev. Predlagali smo, da se odpravi diskriminacija kmečkih zavarovancev - zavrnitev, nesistemska rešitev. Predlagali smo višji letni dodatek za upokojence - tudi to je bila za vas nesistemska rešitev, zato ste to zavrnili. In ker je vaš argument, zakaj še tako dober predlog za državljane zavrnete z razlogom nesistemskosti, sem se resno začela spraševati, kaj pravzaprav za vas pomeni sistemska rešitev, o kateri zelo veliko govorite. Torej, kaj za vas pomeni sistemska rešitev. In prišla sem do ugotovitve, da je sistemska rešitev za vas reševanje sistema, ne pa izboljšanje položaja državljanov. Veliko je kršitev človekovih pravic, na katere opozarja varuh v letnem poročilu. Vseh ne moremo v stališču izpostaviti, bi pa želela omeniti vedno bolj pereč problem izgorelosti na delovnem mestu in tudi problem mobinga v delovnem okolju, kar nekaj peticij dobimo na to temo, ki pa ga ljudje, kljub temu, da gre za kaznivo dejanje, velikokrat ne želijo prijaviti, ker se bojijo posledic, predvsem izgube službe.  Stisk posameznikov je torej veliko. Naloga vseh nas pa je - zlasti pa tistih, ki delujemo na področju človekovih pravic -, da jih vidimo, da jih slišimo in da jih prepoznamo, in na koncu, da jih začnemo tudi reševati.  V razpravi bomo skupaj s poslanskimi kolegi potem še opozorili na druge kršitve človekovih pravic, ki so izpostavljene v varuhovem poročilu. Vsekakor pa bomo podprli tako poročilo varuha za leto 2018 kot tudi vsa priporočila.  Najlepša hvala.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani vsi prisotni! Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 9. seji 5. junija kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanima Borisom Doblekarjem in Janjo Slugo. V imenu predlagatelja sta poslanka Janja Sluga in poslanec Boris Doblekar poudarila, da je ključni cilj predlaganega zakona prostovoljnim gasilskim enotam omogočiti večjo operativno pripravljenost v primeru nesreč. Predlog zakona bo tako omogočil, da lahko tudi manjša gasilska vozila kategorije C1 ter manjša gasilska vozila kategorija B vozijo operativni gasilci, ki bodo imeli vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij B in veljavno potrdilo o usposobljenosti za vožnjo teh vozil. Pri tem bi ta izjema veljala le za čas opravljanja gasilske službe in zgolj na območju Republike Slovenije razen, če ta ne bo sklenila bilateralnih sporazumov z državami kjer veljajo podobne izjeme kot je to na primer v Avstriji ali Nemčiji. Predlagana izjema bo tako izboljšala operativno pripravljenost gasilcev ob pogoju, da pristojno ministrstvo natančno predpiše program usposabljanja, ki morajo biti po vzoru Slovenske vojske in v skladu z usmeritvijo gasilske zveze Slovenije strogo prilagojen potrebam gasilcev v okviru pristojnosti uprave za zaščito in reševanje in njenih obstoječih evidenc v okviru informacijskega sistema vulkan. Zaradi načela enakosti pred zakonom se enaka / nerazumljivo/ ureja tudi za prostovoljne kot poklicne gasilce, voznike reševalnih in specialnih vozil za izvajanje nujne medicinske pomoči in intervencijskih vozil civilne zaščite, gorske, jamarske ter podvodne reševalne službe na ravni države in mobilne enote ekološkega laboratorija katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov. Državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Nina Mauhler je poudarila, da Vlada podpira temeljni cilj, ki zasleduje predlog zakona. V zvezi z rešitvami s katerimi se določajo izjeme pri vožnji manjših gasilskih vozil, reševalnih vozil in intervencijskih vozil civilne zaščite pa predlaga, da se med izjeme uvrsti tudi vozila policije namenjena izvajanju operativnih nalog policije. V zvezi s predlagano rešitvijo, da bi Uprava za zaščito in reševanje izvajala program usposabljanja in preverjanja usposobljenosti voznikov za vožnjo navedenih motornih vozil je posebej izpostavila mnenje Vlade, da bo imel predlog zakona posledice za državni proračun in druga finančna javna sredstva, saj ta namreč ne razpolaga z zadostnim številom strokovno usposobljenega kadra za izvajanje teh nalog. Prav tako pa za ta namen trenutno nima zagotovljenih organizacijskih in prostorskih pogojev. Podporo k predlogu zakona sta podali tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Gasilska zaveza Slovenije. V kratki razpravi je bila s strani razpravljavcev izražena podpora k predlogu zakona, izraženo pa je bilo nestrinjanje s predlogom Vlade, da naj bi postopek izbire izvajalca programa usposabljanja in preverjanja usposobljenosti voznikov vodila javna agencija za varnost prometa in da bi tovrstno izobraževanje preko te agencije prevzele šole vožnje, ki tovrstnih vozil ne posedujejo. Poudarjeno je bilo tudi da usposabljanje sicer ne bo predvsem brezplačno in na stroške države, da pa bodo stroški neprimerno nižji kot so za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije C1. S tem v zvezi tudi ne bodo nastale večje finančne posledice za državni proračun. Po opravljeni razpravi je odbor sprejel vse vložene amandmaja poslanskih skupin   (nadaljevanje) predlagateljic predloga zakona in v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.  Hvala lepa.
Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke in gospodje poslanci!  Zakon o osebnem imenu velja že več kot trinajst let in do danes še ni bil noveliran. Tokrat ga je potrebno spremeniti predvsem zaradi uskladitve z družinskim zakonikom in Zakonom o partnerski zvezi. Uporaba zakona v praksi pa je izkazala tudi potrebe po še nekaterih drugih spremembah in dopolnitvah. V Poslanski skupini Desus kot bistveno novost, ki jo prenaša Predlog novele Zakona o osebnem imenu, izpostavljamo odpravo omejitev glede števila besed oziroma nedeljivih celot v posameznikovem imenu in priimku, ki ga je ta izbral za pravni promet. Predvidena je možnost, da imata ime in priimek v pravnem prometu po več kot dve besedi. Po veljavni ureditvi je moral namreč posameznik z več kot dvema imenoma oziroma priimkoma izbrati ime za pravni promet, ki vsebuje največ dve imenu oziroma dva priimka. Predlog zakona uvaja tudi možnost sestave osebnega imena, ki poleg besede vključuje tudi črke kot del osebnega imena, hkrati pa za pravni promet dopušča tudi okrajšave imena in priimka, ne more pa imena in priimka za pravni promet sestavljati zgolj črka oziroma okrajšava. Glede odprave omejitve osebnega imena za pravni promet na po dve besedi, smo imeli v naši poslanski skupini določene pomisleke. Skrbi nas kako bo z implementacijo te določbe v stvarnosti. Ali bo prihajalo do absurdnih primerov, ko si bo nekdo izbral veliko število imen in priimkov, zaradi česar bo prihajalo do administrativnih zapletov in ovir pri vnosu tolikšnega števila znakov v javne evidence. V Sloveniji ima, denimo, po dve besedi v imenu nekaj več kot 75 tisoč ljudi, tri pa nekaj več kot 3 tisoč. Po dve besedi v priimku ima nekaj manj kot 80 tisoč ljudi, po tri pa 765. Na naše pomisleke so predstavniki oziroma natančneje rečeno, predstavnice ministrstva za notranje zadeve odgovorile z vzvišeno birokratsko samozavestjo, da so skrbi odveč, in da bodo zadeve obvladali z nadgraditvami in prilagoditvami informacijskih sistemov. Bomo videli. Razumemo pa, da je potrebno veljavno ureditev prilagoditi predvsem pri zapisu imen tujcev. Izpostavljam še določbo po kateri se bo / nerazumljivo/ prošnje za spremembo osebnega imena po novem vezala na popolno poslovno sposobnost posameznika in ne kot je bilo to sedaj na polnoletnost. Nekateri namreč že pred polnoletnostjo pridobijo poslovno sposobnost, zato je ta določba kajpada smiselna. Predlog zakona razširja zadržke za spremembo osebnega imena. Kot zadržek se podaja tudi pogojna kazen za kaznivo dejanje za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler traja preizkusna doba. Poslanci poslanske skupine Desus predlogu zakona ne nasprotujemo. Omenil sem naš glavni pomislek, imeli pa smo tudi predlog za dopolnitev izhajajoč iz spoznavanja konkretnih primerov iz vsakdanjega življenja. Na področju rejništva je denimo težava, ko starši otroku, ki je oddan v rejništvo, spreminjajo ime. To lahko storijo večkrat, tudi potem, ko se otrok že odziva na ime, ki se ga je navadil, rejnik in otrok pa samo prejmeta obvestilo o novem imenu. Predlagali smo, da bi v zakon vključili določbo po kateri se za otroka, ki je v rejništvu, omeji oziroma prepove spreminjanje imena. Predlagatelj zakona nam je pojasnil, da to v okviru te novele ni mogoče, kar sprejemamo. In kot rečeno, poslanci Poslanske skupine Desus predlogu zakona ne nasprotujemo.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. O vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali jutri v okviru glasovanj. besedo pa sedaj imate dr. Anže Logar. Izvolite.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine LMŠ bo predstavil gospod Aljaž Kovačič.
Hvala. Gospod poslanec, gospod Dušan Šiško, predstavili boste stališče v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.  Izvolite.
Hvala za predstavitev, gospod podpredsednik.  Besedo dajem še predstavnici Vlade, državni sekretarki, gospe Nini Mauhler.
Hvala, predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, po neki oddaji na RTV Slovenija, ki je bila čisto slučajno obelodanjena dva tedna pred odločanjem o prodaji A banke ste se oglasili s svojim edinim bančno gospodarskim sporočilom na svojem twitter profilu. Zapisali ste, citiram: »Glede na včeraj videno v oddaji o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje A banke, zlasti ne vprašljivim skladom«. Sosledje je res prozorno. Zanima me: Ali je bilo poleg tega javnega pritiska na nadzorni svet SDH izveden tudi kakšen ne javen, tajni? Berem, da so v vaši Vladi modni pritiski raznih mož v črnem, kakšne Sove, pa kakšne obveščevalno-varnostne službe. In želim zelo konkreten odgovor. Posebej poudarjate, da A Banke zlasti ne bi smeli prodajati vprašljivim skladom. Za A Banko se potegujeta dva, madžarska OTP in sklad Apollo. To je tisti sklad, ki mu je Cerarjeva vlada prodala NKBM, torej le en sklad.  Ali trdite, spoštovani predsednik Vlade, da je sklad Apollo vprašljiv sklad?  In ali torej nadzornikom SDH s tem posredno nalagate, da enega od ponudnikov izloči iz prodajnega postopka? In tudi tu želim zelo konkreten odgovor.  Zdaj zakaj to sprašujem? Svoj javni pritisk ste na SDH napovedali pod pretvezo nekih domnevno novih dejstev iz oddaje Brezno, ki pa v svojem bistvu izkrivlja resnico o bančni luknji. V mandatu te Vlade pa niste niti s prstom mignili, da bi pospešili pregon bančne kriminalitete ali da bi izboljšali pogoje bančne kriminalitete. Poglejte na strani 25 vaše koalicijske pogodbe pod naslovom »Boj proti gospodarstvenem kriminalu in korupciji« piše, citiram: »Za večjo učinkovitost pri pregonu gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije bomo analizirali dosedanje delo specializiranih oddelkov sodišč in tožilstev ter sprejeli ustrezne prilagoditve.« Bum. Potem pa na mesto vrhovnega državnega tožilca imenujete Harija Furlana. Osebo, ki je praktično najbolj odgovorna, da se v tej državi pri pregonu bančne kriminalitete ni zgodilo praktično nič. Zdaj pa moje vprašanje: Je bilo imenovanja Furana na Vladi mišljeno kot nagrado za delo oziroma ne delo v sklopu teh vaših skupnih naporov za revizijo resnice o bančni luknji, češ bančne luknje sploh ni bilo, to so nam vsilili iz Bruslja za napačnimi izračuni, ali pa ste dosledno izpolnili zavezo iz prej omenjene koalicijske pogodbe, analizirali dosedanje delo SDT-ja in ugotovili, da je Hari Furlan največja ovira za učinkovitejši pregon bančne kriminalitete in ste ga umaknili tako, da ste ga povišali navzgor? Hvala.
Hvala za besedo, podpredsednica. Spoštovani varuh, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Vsakoletno poročilo Varuha človekovih pravic nas venomer opomni, da imamo kljub napredku, ki ga dosega naša družba, na posameznih področjih še vedno anomalije, ki načenjajo osnovne človekove pravice in svoboščine. Ob prebiranju poročila za leto 2018 lahko opazimo, da so številne nepravilnosti in kršitve človekovih pravic enake oziroma istovrstne že vrsto let. Z letom 2018 je varuh k obstoječim priporočilom dodal še novih 88 priporočil. Priporočila se nanašajo na različna področja, od enakosti pred zakonom, socialne varnosti, delovnopravnih zadev, pravic otrok ter invalidov in tako dalje. Kljub temu, da se pristojni državni organi, med njimi tudi Vlada in Državni zbor, trudijo uresničiti večino teh priporočil, pa so nekatera izmed njih še vedno zgolj črka na papirju. Predstavniki zakonodajnega telesa si moramo vztrajno prizadevati za odpravo kršitev človekovih pravic, kolikor je to posledica pomanjkljivega zakonodajnega urejanja. Vendar pa ni venomer težava v pomanjkljivem ali slabem normativnem urejanju posameznih družbenih področij. Pogosto je težava v tem, da je zakon napisan dobro, izvajanje pa je slabo. Kot primer lahko vzamemo predolgo odločanje o nekaterih socialnih transferjih, kjer zakon, ki ureja upravni postopek, zelo jasno govori, v kolikšnem roku bi moralo biti odločeno o posamezni vlogi, pa se ti roki velikokrat nerazumno podaljšujejo. Spomnimo se primerov, ko so študentje čakali na odgovore na pritožbo na odločbo za štipendijo tudi več kot leto dni. Štipendija, ki marsikomu omogoča zadostna materialna sredstva za študij, nekaterim pa celo preživetje, ne pride ravno prav, če jo dobimo več kot leto dni prepozno. V teh primerih ne gre za neustrezen zakon, ampak za slabo organizacijo dela oziroma podhranjenost kadrov, ki rešujejo tovrstne vloge. Vendar podhranjenost kadrov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne more biti opravičljiv razlog za nespoštovanje človekovih pravic. Spoštovanje slednjih vsekakor stane, vendar se moramo kot družba odločiti, kaj so naše prioritete. In v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca dajemo spoštovanju človekovih pravic visoko prioriteto. Človekove pravice so univerzalne in so pridobljene z rojstvom ter pripadajo vsem, ne glede na raso, spol, nacionalno ali etnično pripadnost, jezik, vero ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Ključno je, da ne ločujemo med različnimi kategorijami kršitev človekovih pravic, ampak vse naslovimo ustrezno in zadostno. Varuh človekovih pravic skrbi za to, državni organi in institucije delujejo v skladju s spoštovanjem in varovanjem človekovih prvi in svoboščin, zato je njegova priporočil potrebno jemati skrajno resno pri tem pa preseči strankarske delitve in dnevne politične razprtije. Vsaka koalicijska pogodba bi morala vsebovati ključne premike na področjih, kjer Varih ugotavlja kršitve človekovih pravic. Državljanom in državljankam smo odgovorni za dosledno preučitev navedb Varuha in vztrajno prizadevanje, da se podana priporočila tudi uresničijo. Zelo zahteven izziv, ki ga je potrebno nasloviti je pa vsekakor spoštovanje in izvajanje ustavnih odločb na kar opozarja tudi Varuh človekovih pravic. Gre za zahtevo po spoštovanju načel delitve oblasti in načela pravne države. Državni bor mara vložiti vse napore, da implementira zahteve ustavnega sodišča tudi če se z njim ne strinjam. Ni dovolj zgolj zatrjevanje, da bomo posamezno odločitev ustavnega sodišča sprejeli in spoštovali. Potreben je zakonodajni odziv v ustreznem roku. Če tega ni, gre dejansko za nespoštovanje ustavnih odločb. Na kršitve človekovih pravi se je potrebno odzvati hitro in učinkovito, vendar pa je potrebno poudariti, da se tudi na tem področju dogajajo ključni premiki. Poslanske skupine si prizadevajo sprejeti ustrezne spremembe na področju financiranja šol, volilne zakonodaje in tako dalje.  V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca podpiramo predlog priporočila k poročilu Varuha človekovih pravic ter predlog priporočila k poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2018.  Za konec pa poleg vsega izrečenega ponovno izpostavljamo pomislek, da bi bilo v prihodnosti smiselno razmisliti o razširitvi pristojnosti, ki jih ima slovenski Varuh, ali pa celo o uvedbi več posebnih varuhov za posamezna področja, kot to omogoča drugi odstavek 159. člena Ustave Republike Slovenije. Hvala.
Lep pozdrav predsednik, minister, vsi prisotni v dvorani!  Enočrkovna imena ne sodijo v naš kulturni prostor in prav je, da v nacionalni stranki to poudarimo, da ostro protestiramo predlaganimi spremembam katere želijo uvesti možnost enočrkovnega imena bodisi priimka. Slovenci smo bili od nekdaj ponosni na svoj jezik, na svoje pisanje, na svoje tekste, pisatelje, pesnike. Ta zakon sledi evropskim tendencam multikulti družbe in uničenja samostojnih neodvisnih jezikov držav članic. Osebno ime je pravica državljana in službi za razločevanje ter identifikacijo fizičnih oseb. Skozi čas so imena sicer res spreminjala, a da izvirnost novodobnih staršev ne pozna meja, se kaže predvsem pri novo skovanih popularnih in neobičajnih imenih. Navkljub njim bo moralo poteči še precej časa, da bodo z vrha seznama najpogostejših izrinili tista, ki so nam jih podarili naši starši. Največji problem katerega vidimo v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke je v tem, da obe sodbi kateri sta del vladnega gradiva, obravnavata primere evropskih državljanov. V eni sodbi zadeva odločitev dansko-nemškega državljana, v drugi sodbi pa špansko-belgijskega državljanstva. V obeh primerih gre za osebe, katere so evropski državljani. V obrazložitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebnem imenu pa Vlada zapiše, da je potrebno sprejeti predlagano spremembo zaradi globalizacije in množičnih migracij. V kontekstu tega pojasnila oziroma še bolj opravičevanja je več kot očitno, da se množične migracije nanašajo na globalizacijo, torej na migracije iz afriške in azijske celine in nikakor ne na migracije EU, katere pa morajo biti dopuščene glede na svoboščino prostega pretoka oseb. Tudi zakon je napisan v smeri, da se prizna enočrkovna imena, katera so nedvomno značilna za ljudi omenjenih celin in nikakor ne za Evropejce. V naši državi nismo nikdar poznali imen oziroma priimkov sestavljenih iz le ene same črke, saj bomo lahko imeli nekoga, ki se bo pisal A. Pa kam smo prišli? Potreboval sem kar nekaj časa, da sem med iskanjem po internetu našel enočrkovni priimek in to je recimo O v Aziji. Pametne države so že opozorile na to, da se od nobene države članic ne sme zahtevati najpriznana imena, ki so bila dana državljanom drugih držav v skladu s tujim pravom, če ta imena niso v skladu z zgradbo nacionalnega jezika države, ki je bistven sestavni del narodne dediščine. Na področju osebnih imen je še kako pomemben vidik nacionalnega jezika. In je tako že samo sodišče EU priznalo, da je naložitev jezikovnih pravil v državah članicah lahko upravičena, Primer zadeva Bulkakov (?)proti Ukrajini. Določitev imena oseba sodi na področje prava osebnega statusa in nima nobene zveze s pravom EU. Potrebno je izpostaviti mednarodno komisijo za osebni status, vendar v isti sapi želim poudariti, da nobene konvencije te mednarodne organizacije ni ratificiralo več kot 7 držav članic. Zakaj moramo potem mi? V postopku obravnave omenjenega zakona, in sicer na Odboru za notranje zadeve smo predlagali amandma, s katerim smo želeli preprečiti, da bi se prikrito v slovensko kulturno dediščino začele postopoma vnašati popačene oblike osebnih imen. Pričakovano naš amandma ni bil sprejet. Podporo zakonu smo vezali na naš amandma. Ni bil sprejet, ker smo opozicija. Ker naš amandma ni bil sprejet odrekamo podporo temu zakonu, zato predlaganih sprememb in dopolnitev ne bomo podprli. Hvala.
Nina Mauhler
Hvala za besedo.  Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da podam kratko stališče Vlade Republike Slovenije do predloga zakona, ki ga pravkar obravnavamo.  Vlada Republike Slovenije v celoti podpira temeljni cilj, ki ga zasleduje dopolnjen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih, to je določitev pogojev za vožnjo manjših gasilskih vozil, vozil policije, reševalnih vozil in intervencijskih vozil civilne zaščite. Vlada Republike Slovenije tako podpira vse poglavitne rešitve, kot so določitev, da se ukrep prepovedi ponovnega vpisa v register šol vožnje oziroma zaposlitve strokovnega vodje šole vožnje, ki je bil zaposlen v izbrisani šoli vožnje, zajete vse težje nepravilnosti, določene v tretjem odstavku 20. člena Zakona o voznikih. Ukinitev krajevne pristojnosti za opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov, zavrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter izbris določenega števila kazenskih točk. Nadalje, ukinitev roka veljavnosti zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, določitev, da posebna zdravstvena komisija po opravljenem zdravstvenem pregledu izda zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika ali imetnika vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil z obrazloženim mnenjem. Črtanje pogoja vozniških izkušenj za vožnjo vozil s prednostjo višjih kategorij vozil, določenega v 102. členu Zakona o pravilih cestnega prometa.  Skladno z besedilom dopolnjenega predloga novele Zakona o voznikih se tako določa, da bo potrdilo o usposobljenosti za vožnjo manjših gasilskih vozil, vozil policije, reševalnih vozil in intervencijskih vozil civilne zaščite tako izdano osebi, ki ni voznik začetnik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, ki bo uspešno opravil program usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za vožnjo vozil, pri čemer pa mora biti program usposabljanja primerljiv s programom usposabljanja za pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornega vozila kategorije C1 in da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila, za vožnjo katerega se bo usposabljal. Program usposabljanja in preverjanja usposobljenosti voznikov za vožnjo vozil bo, kot je bilo danes že povedano, izvajala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, slednja pa bo tudi izdajala potrdila o opravljenem programu usposabljanja in preverjanja usposobljenosti voznikov ter vodila evidenco o opravljenem programu usposabljanja in preverjanja usposobljenosti ter izdanih potrdil o usposobljenosti vozil.  V zvezi z vsemi nalogami, ki jih na podlagi dopolnjenega predloga novele Zakona o voznikih prevzema Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vlada Republike Slovenije posebej poudarja, da bo ta predlagana rešitev lahko imela posledice za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, saj v tem trenutku Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje za izvajanje teh predlaganih nalog, žal, ne razpolaga z zadostnim številom strokovno usposobljenega kadra in trenutno tudi nima zagotovljenih organizacijskih ter prostorskih pogojev za delo.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Gospa Anja Bah Žibert imate besedo v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske skupine. Izvolite, gospa poslanka.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Kot zadnja bo stališče Poslanske skupine SD predstavila mag. Meira Hot. Izvolite.
Hvala, gospa državna sekretarka, za vaše stališče. Ker je Državni zbor na 7. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.  Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.  Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 11. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ENERGETSKEGA   (nadaljevanje) ZAKONA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.   Zakon je v obravnavo zboru predložila Vlada in zato predajam besedo predstavnici ali predstavniku Vlade. Vidim, da želi govoriti mag. Bojan Kumer.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Minister, kolegice in kolegi, gostje! Ne bom ponavljala obrazložitev vlade glede predlaganih sprememb dotičnega zakona, ker to ne prinaša nobene dodane vrednosti. Velja zgolj poudariti, da je bistvena sprememba te novele odprava omejitve števila besed oziroma nedeljivih celot v imenu in priimku, ki ga posameznik izbere za pravni promet. Prav tako pa se podaljšuje rok za spremembo priimka po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Sprememba zakona sledi oziroma se usklajuje tudi z Družinskim zakonikom. V Slovenski demokratski stranki menimo, da so določene rešitve v tem zakonu povsem nepotrebne oziroma so bile pripravljene zelo slabo, saj moramo in potrebno je, da v prvi vrsti spoštujemo našo jezikovno in kulturno identiteto. Tisto kar želim ob tem izpostaviti, je skrb, ki sem jo izrekla že na pristojnem odboru in sicer glede odprave omejitve števila besed oziroma nedeljivih celot v imenu in priimku, ki ga posameznik izbere za pravni promet. Ob obravnavo je zakona na matičnem odboru odgovora na vprašanje, čemu tovrstni pristop in ali predlagane rešitve morda ne favorizirajo točno določen del populacije kot so migranti, od pristojnih odgovora nisem prejela. Ob vsem tem je najbolj nenavadno to, da s strani vladne koalicije in pa tudi predstavnikov vlade vseskozi poslušamo, da pri nas množičnih migracij ni, ravno pri tem zakonu pa sledite dejanski situaciji, ki jo uradno sicer nočete priznati in sicer, da so množične migracije realnost, ki jo izkazujejo celo do te mere, da terja prilagoditev nacionalne zakonodaje v njihovo korist. To priča tudi omenjena rešitev. V Slovenski demokratski stranki vztrajamo, da bi moral nabor možnosti izbire imena slediti kulturi države, v kateri oseba prebiva in razpoložljivim naborom črk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji. Ta zakon pa prinaša ravno nasprotno, zato ga v tem delu ocenjujemo kot neprimernega.  Prav tako menimo, da je podaljšanje roka za spremembo priimka za devet mesecev na eno leto po razvezi, nepotrebno. Tudi zato, ker na pristojnem odboru niso prejeli jasnega odgovora o vzrokih za tak predlog. Devet mesecev, spoštovani ni tako kratka doba, da nekdo v tem času ne bi mogel spremeniti svojih podatkov. Ne nazadnje vsi dobro vemo, da ko gre za preselitev oziroma spremembo prebivališča, je potrebno te zadeve urejati mnogo prej oziroma v krajšem roku. Glede na to, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebnem imenu prinaša tudi nekaj res potrebnih sprememb, se bomo glede glasovanja v Slovenski demokratski stranki še odločili. Hvala lepa.
hvala, gospod Logar, za to vprašanje.  Zdaj, če začneva pri tajnosti. Jaz na nikogar ne pritiskam, če sem dal tvit je to vse prej kot tajno ne uporabljam praks kot je bilo to za časa vaše vlade, ko vam je direktor Kovačič NKBM oziroma vašemu predsedniku na strankarski mail točno poročal kako to poteka, pa razne kravje kupčije z Mercatorjem in take zadeve, mislim, da je bilo tam mnogo bolj tajno vse skupaj kar se tiče razno raznih skladov imam tukaj v mislih predvsem splošno prasko, ko se je prodajalo skladom recimo Adria Airways se je prodala skladu pa vidimo kje smo. Potem tudi kar se tiče pritiskov z moje strani jih zagotovo ni, SDH je avtonomen organ, nenazadnje imajo v SDH vsi ne vem kolikokrat večjo plačo od mene. Če imam jaz 3300 neto, dobim ven, zagotovo dobijo oni, ne vem, 11 bruto, mislim da je, pa preračunajte. Tako, da verjamem, da so za to plačo sposobni sami sprejeti kakšno odločitev v tej državi, ne da je za vse na koncu odgovoren kdo drug. Tako, da kar se pa tiče raznoraznih - ne vem, pričakujete, da bom osebno preganjal kriminalce in ne vem kaj, ali tako imenovane banksterje, kot ste pisali tudi na vaše profilu, tudi v vaših mandatih oziroma vašem mandatu plus enoletno vodenje te vlade se je marsikaj dogajalo, ko ste hoteli na hitro nadoknaditi tisto, kar vam prej ni uspelo toliko let. Naša stranka je zdaj eno leto skoraj v tej državni politiki, tako da mene ni treba spraševati po tem. Lahko se pa vprašate sami, saj tudi če bi bili v vladi z vami ne bi bilo nič drugače, tudi vi ste stara stranka in tako naprej, nenazadnje pa imate edini predsednika stranke, ki je bil neposredno v Zvezi komunistov. Nobena druga stranka, celo SD tega nima več, tako da veste, mene obtoževati nekih starih praks - ni treba. Ste imeli tudi preiskovalno komisijo v bankah.Rekli ste, da ste tam vse ne vem kaj ugotovili pa je bilo tisto bolj politično zaslišanje kot kaj drugega. Ja, tudi jaz bi rad, da se to razčisti. Pri tem bančnem slovenskem sistemu je bilo mnogo, mnogo babic, ki so potem na svet spravile to kilavo dete in te probleme, ki jih imamo danes. Začelo se je že zdavnaj prej, začelo se je tudi pod dvanajstletno vladavino stranke LDS, zagotovo, tudi takrat so se začeli že dogajati prevzemi, res da bolj uspešni kot leta 2008, ko so z dragimi krediti kupovali delnice, potem pa čez noč niso bile nič vredne - tudi nekateri prijatelji vašega predsednika, soborci in tako naprej.  Skratka, ne uperjate prave osti v pravo smer. Sam bom najbolj vesel, če se bo vse razčistilo kaj se je dogajalo v preteklosti. Imamo tudi eno preiskovalno komisijo o DUTB. Z veseljem čakam te izsledke. Kar se pa Abanke tiče, imam pa vso pravico izraziti kakšen pomislek, verjetno nenazadnje gre za neko veliko zgodbo in tudi ovadba je zame novo dejstvo, saj je prej nisem videl. In o ovadbi pač določene stvari pišejo in čisto vse ni moglo biti čisto v redu. Jaz ne pravim, da ni bilo nobene bančne luknje, je pa vprašanje, če je bila pravilno ocenjena. To je pa veliko vprašanje. Seveda pa je danes situacija kakršna je in danes jaz težko za nazaj govorim, ker me ni bilo niti pri eni stvari. Ustanovljena je pa bila slaba banka, saj v dokumentarcu je bila tudi vaša stranka omenjena in vaši ljudje. Skratka, vsi ste bili zraven na tak ali pa drugačen način. Mene edinega tam ni bilo zraven. In veste, da bom pa jaz osebno zdaj / znak za konec razprave/ lovil tako imenovane banksterje jaz pričakujem, da bodo ustrezni organi opravili svoje. Imam pričakovanje od tega in upam, da bo res tako.
Hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica.  Spoštovani varuh, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Od obravnave zadnjega letnega poročila Varuha človekovih pravic v Državnem zboru je minilo šele dobrega pol leta, pa vendar je bilo to kratko obdobje čas velikih sprememb. Varuhinji človekovih pravi, gospe Vlasti Nussdorfer, ki je pripravila poročilo za leto 2018 in ga 20. februarja 2019 predala predsedniku Državnega zbora, se je iztekel mandat. V čevlje prvega zagovornika človekovih pravic v Republiki Sloveniji je 24. februarja 2019 stopil gospod Peter Svetina, ki je kot kandidat za Varuha človekovih pravic v Državnem zboru prejel najvišjo podporo doslej.  V Poslanski skupini Socialnih demokratov verjamemo, da 89 glasov podpore poslank in poslancev novemu varuhu človekovih pravic ni bila le podpora gospodu Svetini kot odličnemu kandidatu. Razlagamo si jo kot zavedanje prav vseh političnih opcij o pomenu spoštovanja in varstva človekovih pravic kot ustavne kategorije ter izjemno pomembne vloge, ki jo ima pri tem institut Varuha človekovih pravic. Tudi število individualnih pobud, ki jih varuh prejme letno je pokazatelj zaupanja ljudi v poslanstvo varuha in njegovo dejansko neodvisnost od državnih institucij.  Letna poročila Varuha človekovih pravic so na ta način vedno dobrodošel realni prerez napredka, žal včasih tudi zastojev ali kakšnega neljubega koraka nazaj naše države pri uresničevanju človekovih pravic. Ob razpravi na Komisiji za človekove pravice ter drugih zainteresiranih delovnih telesih se za skupno mizo zberemo predstavniki vladnih resorjev, poslanke in poslanci ter tudi civilna družba. In tudi zato predstavlja Varuhovo leto poročilo in razprava o njem redko priložnost, ko so človekove pravice v praksi obravnavane kot nedeljive, medsebojno povezane in soodvisne. Kot zaokrožena celota za uresničevanje katere smo v resnici odgovorni vsi deležniki v državi, na osebni ravni pa s spoštovanjem pravic človeka čisto vsak izmed nas. Obsežnost poročila, ki se z leti ne zmanjšuje, temelječa na naraščajočem številu obravnavanih zadev v letu 2018,   (nadaljevanje) kar 248 več kot leto poprej, si ne gre razlagati kot inflacijo človekovih pravic, ampak kot dokaz praktične uporabnosti konceptov, ki so bili mednarodno utemeljeni pod drugi svetovni vojni. Človekove pravice s svojo univerzalno in splošno naravo obsegajo vse ključne družbene dileme ter hkrati partikularne osebne okoliščine posameznic in posameznikov. Vse kršitve človekovih pravic in načela dobrega upravljanja so pomembne, pri čemer pa je še posebej nujno pristopiti k odpravljanju sistemskih nepravilnosti, ki na najbolj grob način posegajo v pravice širšega kroga ljudi. Socialni demokrati smo tudi 24. redno letno poročilo varuha človekovih pravic pozorno prebrali. Pri prebiranju poročila smo žal pretežno naleteli na znana opozorila, ki jih že več let spremljamo v letnih poročila varuha. Tam kontinuiteta nakon državi žal ne more nikakor biti v ponos. Dejstvo je, da je še vedno veliko takih priporočil, ko ostanejo delno ali v celoti nerealizirana skozi obdobje več vlad. In tudi aktualna vlada se tako prioritetno ukvarja z nujnimi reformami zdravstva, ki bi zagotovile enako in učinkovito zdravstveno varstvo vsem ljudem brez nedopustnih čakalnih vrst. Posebej problematični so določeni segmenti iz zdravstvenega sistema, kakor je področje duševnega zdravja. Že dolgo smo si vsi enotni, da so starejši ena izmed najbolj ranljivih skupin prebivalstva, ki je izpostavljena tveganju revščine in socialne izključenosti. Ob trendu starajoče se družbe nujno potrebujemo rešitve na področju dolgotrajne oskrbe. Pri tem želim že v okviru te točke dnevnega reda poudariti zadovoljstvo naše poslanske skupine, da varuh človekovih pravic pri izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h Konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Tudi v letu 2018 ni ugotovil primerov mučenja ali drugega kaznovanja oziroma ravnanja. Se je pa potrebno zavedati nevarnosti, ki jo problemi kot je prezasedenost posebnih socialnovarstvenih zavodov ali neuresničevanje priporočil, ki se nanašajo na psihiatrične bolnišnice, predstavljajo nevarnost za nastanek nečloveškega in poniževalnega ravnanja. Varuh je upravičeno kritičen tudi do zamude pri pripravi zakonodaje za zaščito pravice do pitne vode, ki smo jo sami zapisali v Ustavo. Odlašanje z zakonskimi rešitvami pomeni nespoštovanje našega pravnega reda ter daje vtis, da pitna voda ne teče dlje od papirja. Socialni demokrati zelo resno jemljemo tudi kritiko v zvezi z neuresničevanjem odločb Ustavnega sodišča. Zavedamo se nujnosti njihove implementacije, hkrati pa tudi politične realnosti, v kateri se predlogi zakonov sprejemajo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom dr. Jerneja Pikala je držalo besedo in pripravilo pretehtan predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki na eni strani odpravlja ugotovljeno neustavnost v obstoječem zakonu glede financiranja zasebnih osnovnih šol, hkrati pa ščiti mrežo javnih šol, skozi katero Republika Slovenija primarno zagotavlja pravico do izobraževanja vsem šoloobveznim otrokom.  Socialni demokrati upamo, da bo tudi v nadaljevanju postopka dovolj volje za konstruktivno sodelovanje, da potrdimo novelo, zadostimo odločbi Ustavnega sodišča in končno implementiramo dolgoletno priporočilo varuha človekovih pravic.  V nadaljevanju se bomo s kolegicami in kolegi zagotovo podrobneje dotaknili naštetih pa tudi drugih zadev, zato se želim na tem mestu predvsem zahvaliti varuhu človekovih pravic za pripravljeno poročilo ter s tem za vsakokratno dobro razpravo, za razpravo o aktualnem stanju človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Socialni demokrati bomo seveda soglasno podprli predlog priporočila vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh, da upoštevajo priporočila varuha človekovih pravic iz letnega poročila varuha za leto 2018 ter tudi predlagano priporočilo vsem pristojnim državnim in drugim organom, da sprejmejo prav vse potrebne ukrepe za uresničevanje priporočil državnega preventivnega mehanizma. Hvala lepa.
Bojan Kumer
Hvala, gospod predsednik.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami je Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Sprejem te zakonske novele je pomemben tako za državo kot za državljane kot tudi za končne odjemalce električne energije in zemeljskega plina. Razlogov za sprejem novele je več. Še posebej pomembno pa je v tem trenutku to, da Evropska komisija Sloveniji očita nepravilen prenos dve direktiv, to je Direktiva energetske učinkovitosti stavb in Direktive o energetski učinkovitosti. S to novelo prav to odpravljamo. Zakon je potrebno uskladili tudi, zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2016 in zaradi uskladitve s smernicami za državno pomoč za okolje in energije 2014-2020. Poleg tega pa predlog novele vsebuje še druge ravno tako pomembne spremembe, s katerimi se odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju trenutno veljavnega Energetskega zakona oziroma anomalije, ki jih je potrebno odpraviti tako v korist trg kot v korist odjemalcev ter ostalih udeležencev energetskega trga. Predlog novele daje tudi zakonske podlage za marsikatero izboljšavo obstoječih sistemov. Zakon, ki je danes pred vami vsebuje določbe, za katere Vlada verjame, da so dobre in strokovno utemeljene in dovolite, da jih v uvodu nekaj njih na kratko izpostavim.  Tako na področju letošnje energije in zemeljskega plina se briše pojem redni cenik, s čimer bo v Agenciji za energijo omogočeno, da bo lahko vodila primerjavo vseh cenikov dobaviteljev in ne samo rednih cenikov kot je to določeno sedaj. Izrecno se izpostavi, da je zavajajoč in nepošten način prodaje električne energije in zemeljskega plina prepovedan tudi preko posrednikov s čimer bodo dobavitelji spodbujeni k poštenemu načinu odprodaje. Dodaja se ustrezna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja, s čimer se zakon usklajuje z uredbo GDPR z ustrezno zakonsko osnovo. Daje se ustrezno zakonsko podlago za sprejem uredbe, s katero bo Vlada Republike Slovenije določila vrsto naprav za proizvodnjo električne energije obnovljivih virov energije in pa soproizvodnje toplote in električne energije, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Predpisuje se ustrezna zakonska podlaga za samooskrbo z električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov energije. Samooskrba se sicer že izvaja od začetka leta 2016 na podlagi Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, a obstoječa uredba ni bila dovolj jasna predvsem pa ni bila dovolj ambiciozna, zato je Vlada s sprejemom nove uredbe letos marca ta ukrep še izboljšala in samooskrbo omogočila tudi državljanom, ki te možnosti do sedaj niso imeli. Te vsebine pa je potrebno tudi urediti na zakonski ravni. Razširi se naboru opravičenih vlagateljev vlog za razpise Agencije za energijo za dodelitev sredstev iz podporne sheme za obnovljive vire energije tako, da se izkoristi ves možni potencial družb, ki postavljajo na prave in na obnovljive vire energije na način, da lahko tudi oni kandidirajo na poziv agencije s projekti, ki jih nameravajo izvesti v sodelovanju z investitorji. Predlog novele sledi evropskim trendom prehoda v nizkoogljično družbo in pomeni pomemben korak k usklajenosti z evropskim pravnim redom ter aktivnem vključevanju okoljsko ozaveščenih odjemalcev v ta proces. Verjamemo, da predlog novele za državljane, okolje in energetski sektor prinaša veliko dobrega in upam tudi na vaše enako spoznanje ter podporo.  Na koncu. Vlada Republike Slovenije na podlagi 138. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga Državnemu zboru, da na isti seji opravi še tretjo obravnavo predloga zakona.  Hvala.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, želi te dopolnitev?
Hvala lepa.  (nadaljevanje) Končali so s predstavijo stališče poslanskih skupin. Sledi razprava o poročilu in o predlogu priporočila. Besedo ima Jani Prednik, za njim bo dobila besedo Jerca Korče.  Izvolite.
Hvala gospa poslanka za predstavitev stališča vaše poslanske skupine. Gospa Tina Heferle imate besedo v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca. Izvolite.
Hvala, državni sekretar, za vašo predstavitev.  Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.  Gospod podpredsednik mag. Andrej Rajh, beseda je vaša.
Hvala predsednik. Jaz ne vem, ali je gospod predsednik Vlade poslušal mene ali koga drugega, ampak na moje vprašanje sploh ni odgovoril. Nekako, kot sem ga razumel v celotnem delu je, da on ne pritiska tajno, on pritiska samo javno. Verjetno je tudi zato SDH današnjo sejo nadzornega sveta prestavil iz 14. ure na dva naprej, ker se te javni pritiski nadaljujejo.  Zdaj, o bančni luknji, gospod predsednik Vlade, imate zelo decidirano stališče, zelo decidirano. Na novinarski konferenci pred desetimi dnevni ste dejali natanko takole, citiram: »Saj za to bančno luknjo že nekaj časa vemo, da je bila ocenjena za previsok znesek.« To ni izjava v pogojniku. To je zelo decidirana izjava, ki ne pušča dvomov. Glede na to, da jo je izdal predsednik Vlade, ki ima dostop do raznih virov, tudi tajnih virov podatkov, je torej nujna obrazložitve. Zato sprašujem, na podlagi česa trdite, da je bila bančna luknja ocenjena previsoko. Hočem zelo konkreten odgovor. Tudi to, od kdaj vi to že veste. Ne sumite. Od kdaj vi to že veste. Pa ne iščite izgovorov v neki famozni Boletovi študiji. Saj veste, dokler ima nekdo dobro plačano pogodbo z Bank Slovenije, tuli v isti rog z guvernerjem Kranjcem pa potem, ko naslednji guverner prekine to pogodbo, je vse narobe pri Banki Slovenije. zdaj, kateri dokazan ali pravnomočni dokument vam daje to moč za tako eksplicitno decidirano izjavo in temeljni izračun bančne luknje kot vemo, je izjavila oziroma pripravila Vlada Alenke Bratušek. Memorandum za državno pomoč je pripisala bodisi Alenka Bratušek bodisi Karel Erjavec kot zunanji minister, to je zame še vedno skrivnost, nihče tega ne želi povedati, ne vem zakaj. Kolegica Alenka Bratušek je na zaslišanje pred preiskovalno komisijo rekla, da pač ne spomni, zimzelen odgovor. Pa vas bom takle vprašal. Kako imate lahko v Vladi dva ministra, ki sta po vašem decidirano jaso sprejela take pogoje, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena. Ste z njim vsaj opravili pogovor?
Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo! Spoštovani varuh, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!  Lep dober dan! Dejstvo je, se to poročilo nanaša na leto 2018, to pomeni, da se vsebinsko nanaša še na bivšo varuhinjo. To poročilo je precej debelo, kar kaže na to, da imamo v tej državi probleme, katere moremo začeti reševati in jih tudi seveda dokončno rešiti. Ko se prebiral to poročilo sem naletel na ogromno težav, me je pa presenetila ena zadeva. In sicer to, da v tem poročilu nisem zaznal nič oziroma lažem skoraj nič o redkih bolezni, o katerih sva z varuhom že debatirala. Vse, kar je v tem poročilu napisano o redkih bolezni je - pozor - 11. 9. 2018 se je v Križankah v Ljubljani bivša varuhinja udeležila dobrodelnega koncerta, katerega izkupiček je bil namenjen obolelemu fantku Viljemu Julijanu in drugim otrokom z težkimi redkimi bolezni. To je vse, kar je o redkih boleznih napisano v tem poročilu. Jaz sem, ko je bil še minister Fakin minister ministra spraševal o teh redkih boleznih in me je seveda nonšalantno odgovoril, da potrebujemo več denarja. Sedaj moja ocena je, da mi nismo neka revna država, smo neka srednje evropska država, ki ima denar. Otroci z redkimi bolezni obstajajo, ni jih veliko, ampak dejstvo je, da so. To so otroci, ki trpijo za različnimi redkimi bolezni in posledično trpijo tudi njihovi starši, ne samo psihično, predvsem finančno, kajti morajo se finančno zadolževati za to, da rešujejo težave z zdravljenjem teh otrok. Kot rečeno sva z varuhom že začela debato o tem tudi z ministrom Šabedrom predvsem na vrhu koalicije, ki je potekal prejšnji teden, sem izpostavil to zadevo in minister Šabeder je z ekipo obljubil, da se bo te problematike lotil in začel reševati in ima predvsem drugačen pristop do tega kot ga je imel minister Fakin, kar me seveda veseli. Tukaj vidim predstavnika Ministrstva za zdravje, jaz upam, da bo ministrstvo držalo besedo in se bo te zadeve lotilo. Prej je bilo v stališču enega izmed poslancev ene stranke rečeno, da varuh ne hodi po terenu oziroma da hodi na teren samo kromom. Mislim, varuh hodi na teren že od leta 1995 in trenutni varuh je bil 9. 5. tudi na Koroškem pa za čuda na Koroškem Romov nimamo pa je varuh bil na Koroškem, kjer se je seznanil tudi s problematiko CUDV Črna. To je Center za usposabljanje dela in varstva Črna na Koroškem oziroma v enem izmed v.d. centrov na Muti, kjer je lahko tudi varuh videl kako katastrofalni pogoji so v tej ustanovi. Tudi inšpekcijska služba Ministrstva za delo je naložila centru, da obnovi prostore predvsem to centralno zgradbo v Črni na Koroškem. Jaz tukaj prosim - vidim državno sekretarko -, da se centru zagotovijo finančna sredstva za proračun v proračunu 2020-2021 in da se ta centralna stavba tudi z ostalimi izpostavljenimi enotami uredi. Ta institucija se ukvarja z osebami z motnjami v duševnem razvoju. To pomeni tudi te osebe spadajo pod tiste ranljive skupine. Jaz upam, da bo, tu bo ministrstvo pristopilo k reševanju tega, vidim, da se je varuh seznanil s problematiko in tukaj prosim za pomoč tako ministrstvo kot tudi varuha, da bomo v nekem dialogu in seveda s finančnimi sredstvi tudi to problematiko rešili. Jaz se varuhu zahvaljujem, ker mislim, da je pristopil zelo proaktivno k reševanju težav in jaz verjamem, da bomo s takim pristopom rešili marsikatero težavo.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod predsednik za besedo. Spoštovani minister, spoštovane poslanke in poslanci! Osebno ime je osebna pravica in z osebnim imenom so povezane različne človekove pravice. Recimo pravica do zasebnosti, do svobode izražanja, pravica do izražanja narodne pripadnosti in kulturne pripadnosti ter še nekatere druge. In čeprav je izbira osebnega imena tudi dolžnost, je v prvi vrsti to osebna pravica posameznika – še več, pravica do osebnega imena je v današnjem času postala tudi mednarodni standard in je izrecno omenjena tudi v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah.  Poleg naštetega, osebno ime v ožjem smislu predstavlja sredstvo za identifikacijo posameznika v družbi in tudi pravnem prometu, velikokrat pa lahko osebno ime razkriva celo posameznikovo povezavo z določenim geografskim področjem ali nacionalno pripadnostjo in drugimi osebnostnimi okoliščinami posameznika. V tej smeri gre tudi razumeti predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o osebnem imenu. Odpravljajo in spreminjajo se tiste določbe, ki so se do sedaj izkazale za problematične. med njimi je morda najopaznejša   (nadaljevanje) sprememba, s katero odpravljamo omejitev osebnega imena na dve besedi oziroma na dve nedeljivi celoti. S tem sledimo odločbi Evropskega sodišča, ki je ugotovilo, da takšna praksa predstavlja hudo kršitev človekovih pravic do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. In ne nazadnje je treba poudariti tudi to, da imamo v Sloveniji že sedaj 3 tisoč ljudi z več kot dvema osebnima imenoma in tudi ti državljani si zaslužijo enako obravnavo njihovega osebnega imena.  Med predlaganimi spremembami in dopolnitvami je, recimo, tudi odprava neživljenjske določbe, da mora oseba, ki želi ob vstopu v zakonsko ali partnersko zvezo prevzeti priimek partnerja in je ta tujec, imeti stalno prebivališče v državi, iz katere izhaja zakonski partner. Podaljšuje se tudi rok za izjavo o spremembi priimka ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, prav tako pa so v zakonu vsebovane rešitve, ki so potrebne zaradi usklajevanja zakonodaje in terminologije z Družinskim zakonikom in Zakonom o partnerski zvezi.  Z amandmajema, ki smo ju predlagali, odpravljamo tudi pomislek Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora glede pristojnosti odločanja o spremembi osebnega imena poslovno sposobne osebe, ki je pod skrbništvom, opredelili pa smo se tudi do tega, v katerih primerih si lahko poslovno sposobna mladoletna oseba spremeni osebno ime in v katerih ne. Skratka, ocenjujemo, da je zakon dobro in kvalitetno pripravljen, in v Poslanski skupini LMŠ bomo predlog te novele podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Državna sekretarja, poslanke in poslanci!  Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 11. nujni seji 5. 6. 2019 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada. V dopolnilni obrazložitvi je v imenu predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Kumer poudaril, da je razlogov za sprejem novele energetskega zakona več, predvsem pa je pomembno to, da Evropska komisija Sloveniji očitna nepravilni prenos Direktive o energetski učinkovitosti stavb in Direktive o energetski učinkovitosti. Izpostavil je, da je Energetski zakon potrebno uskladiti tudi, zaradi odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2016 in zaradi uskladitve s smernicami za državno pomoč za okolje in energijo v obdobju 2014-2020. Poleg tega predlog zakona vsebuje še druge manjše a pomembne spremembe s katerimi se odpravljajo pomanjkljivosti, ko so se pokazale pri izvajanju energetskega zakona oziroma anomalije, ki jih je potrebno odpraviti v korist trga, v korist odjemalcev, daje pa tudi zakonske podlage za marsikatero izboljšavo obstoječih sistemov. Predlog zakona med drugim vsebuje tudi zakonsko podlago za sprejem uredbe s katero bo Vlado določila vrste naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in so proizvodnjo toplotne in električne energije z visokim izkoristkom za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Uvaja se tudi zakonska podlaga za samooskrbo z električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov energije. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, Valentina Marolt, je poudarila, da je Zakonodajno-pravna služba z vidika svojih pristojnosti podala pripombe k predlogu zakona katerim sledijo vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, nekaterim pripombam pa so bila s strani predlagatelja podana dodatna ustrezna pojasnila. Podpredsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Samer Khalil, je poudaril, da komisija predlog zakona podpira. Ob tem pa je poudaril, da je bilo na seji komisije v zvezi z vsebino predloga zakona izpostavljenih več vprašanj in mnenj, ki so povzeti v njegovem pisnem mnenju. V razpravi so bile izražene nekatere pripombe na predlagane rešitve k predlogu zakona zlasti iz poslanske skupine Levica. Izraženo je bilo nasprotovanje rešitvi v 12. Členu, ki uvaja plačevanje primarne regulacije zaradi katere se bi naj cena električne energije za končnega odjemalca spremenila, oprostite, zaradi katerih se cena električne končnega odjemalca ne bo spremenila, se bo pa na račun višjih stroškov sistemskega operaterja povečala omrežnina. Prav tako so izrazili nasprotovanje rešitvi v devetem odstavku 30. člena, ki spreminja definicijo pojma potrdilo o izvoru. Po njihovem mnenju je bil namreč prvotni namen uvedbe potrdila o izvoru olajšati trgovanje z električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov in izboljšati preglednost na trgu z električno energijo. Predlagana sprememba pa med upravičence do potrdila vključuje tudi proizvajalce iz neobnovljivih virov energije, kar pomeni, da bodo tudi ti lahko na ta način povečali svoje prihodke. Glede na to, da gre v teh primerih za način proizvodnje, ki močno obremenjuje okolje, bi bilo treba po njihovem mnenju to določbo iz predloga zakona črtati. S strani Poslanske skupine SDS pa je bila podana splošna ocena, da v Sloveniji obstaja soglasje, da je treba vložiti maksimalne napore v investicije za pridobivanje čim večje količine električne energije iz obnovljivih virov, vendar se ob tem postavlja vprašanje, na kakšen način se bo te cilje doseglo, če Vlada hkrati opušča vsakršnokoli možnost gradnje hidroelektrarne na reki Muri. Izraženo je bilo prepričanje, da se z vetrno in sončno energijo ciljev na področju OVE gotovo ne bo dalo doseči. Poleg tega je bilo izraženo mnenje, da predlog zakona prinaša koristi za uporabnike, saj zanje ne prinaša debirokratizacijo na področju trga in distribucije za električno energijo. V zvezi s pomisleki in pripombami na predlagane rešitve v predlogu zakona, ki so bili izpostavljeni v razpravi, je dodatna pojasnila in odgovore podal državni sekretar, mag. Bojan Kumer. Po razpravi je odbor sprejel vse amandmaje koalicijskih poslanskih skupin in amandma poslanske skupine Levica k 12. členu ter nato v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora še o vseh členih glasoval skupaj in jih sprejel.  Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Prišlo je do majhne spremembe. Naslednji bo dobil besedo Jožef Horvat, za njim pa Janja Sluga.
Hvala, gospa poslanka, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine. Mag. Bojana Muršič ima besedo v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Hvala gospod podpredsednik za predstavitev stališča.  Ker je zbor na 8. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, prestavitev stališč poslanskih skupin ni možna.  In zato prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 17. junija 2019.  In tako dajem v razpravo 12. člen ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SDS, SMC, SAB in Desus. Ali želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. A ha, se opravičujem. Potem pa bomo tako naredili. Pričenjam s prijavami.
Hvala.  Kako imate vi lahko predsednika stranke, ki ne zna pojasniti 200 tisoč evrov premoženja. Celo Vlada je padla zaradi tega, ne, a veste. Tako vas jaz tudi lahko nazaj vprašam, če želite. Vemo kaj se je dogajalo.  Kar se tiče dela policije… Kako? Spoštujemo sodišča…
Hvala za besedo, gospod podpredsednik.  Spoštovane predstavnice, predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi! Zelo dober uvod v to debelo knjigo, očitno je to poročilo vsako leto debelejše, obsežnejše in zelo dobra misel, ki jo   (nadaljevanje) povzema varuh oziroma varuhinja, prejšnja, po Gandiju, ki pravi v zadnjem stavku: »Sicer pa, če želiš videti spremembo v svetu, moraš biti ta sprememba ti.« »Ti« razumem, da Gandi tu kaže na vse nas devetdeset. Mi smo tisti »ti«, ki moramo biti sprememba. Pa nismo. Prej smo zelo korektno s strani kolegice slišali, »ta kontinuiteta državi ne more biti v ponos,« nekako tako je rekla. Ja, res, ta kontinuiteta državi ne more biti v ponos. Kdaj bomo mi sprememba? Ali bomo kar šli zdaj še na 25. poročilo in tako naprej? Mi moramo biti sprememba. Ampak upam si trditi, da teh sprememb do 25. poročila, žal, ne bo ali pa bodo res zelo minimalne.  Jaz se zahvaljujem varuhu, gospodu Petru Svetini, in njegovi ekipi za predstavitev in želim, da res, glede na to, da mi do sedaj nismo bili sprememba ali pa nismo bili sprememba v dobršni meri, v zadostni meri, tudi on izkoristi zakonodajno, zakonsko možnost, da dajo iniciativo za spremembo. Zanimivo, slučajno ali namerno, priporočil je 88, za vsakega izmed nas, dajmo žrebat in bo vsak nosilec enega od teh priporočil, naša kolega iz Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti pa bosta vsem nam pomagala. Dajmo to naredit! Žrebajmo. In vsak se mora zavezati, da bo v roku enega leta ali pač kolikor se da, to priporočilo rešil. Ker drugače je vse skupaj brez zveze, glejte, brez zveze. Če postopamo drugače, nismo ljudje z integriteto, ker človek z integriteto, kar bi vsak poslanec moral biti, je tisti človek, ki govori tisto, kar misli, in dela tisto, kar govori. Treba je torej preiti od besed k dejanjem.  Gospe in gospodje, čez pet dni bomo praznovali v naši državi dan državnosti. 25. junija 1991 je tej v naši hiši na skupni seji treh zborov, takratna Skupščina Republike Slovenije sprejela med drugim tudi Temeljno ustavno listino, ki se v svoji preambuli zelo jasno nasloni na voljo ljudstva, izraženo na plebiscitu 23. decembra 1990, in je napisana oziroma sprejeta ob dejstvu, da Socialistična federativna republika Jugoslavija ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice. To je bila neka naša prejšnja država in so se v njej hudo kršile človekove pravice. Torej, to je bil eden od razlogov, da smo se Slovenke in Slovenci osamosvojili. Ali smo se tudi osvobodili, je drugo vprašanje, morda za kakšno drugo sejo Državnega zbora. Pozdravljam ta letna poročila, ki so na nek način ogledalo nam, vsem nam devetdesetim, seveda, jasno, tudi Vladi. In resnično tudi sam ponavljam za kolegico, ta kontinuiteta nedelovanja ne more biti tej državi v ponos. Več kot deset odločb Ustavnega sodišča ostaja nerealiziranih. Res je, eno zdaj le poskušamo realizirati, po štirih letih in pol. Ali je to normalni odzivni čas zakonodajne veje oblasti? Najbrž se bomo vsi strinjali, da ne. In, ja, maja lansko leto je potekel rok, ko bi morali glede na spremembo ustave, ko smo v novi 70.a člen zapisali pravico do pitne vode in se samo hecali. Samo hecali smo se. Kakšno pravico do pitne vode? Zato, da se takratna vlada tukaj slikala, mi pa smo glasovali in v Ustavnem zakonu piše, je določen 18-mesečni rok. Ta Ustavni zakon je bil objavljen v Uradnem listu 30. novembra 2016. 18 mesecev, kot rečeno je minilo pred dobrim letom in ni se nič zgodilo, ker smo se mi s to pravico samo hecali. In takratnega ministra za finance sme spraševal dr. Mramorja: »dr. Mramor ali imate v proračunu predvidena finančna sredstva, ker ta pravica tudi stane?« Bil sem zraven, ko smo štartali in lansirali največji kohezijski projekt v tistem času, to je vodooskrbna Pomurja. Danes, 20. junija 2019 nekatera gospodinjstva na Goričkem še nimajo pitne vode. Morda tudi kje drugje. Seveda Ustava ni izvršilni akt, ampak zato smo v Ustavni zakon zapisali, da bomo v 18 mesecih adaptirali ustrezno zakonodajo v skladu s 70.a členom. Pa nismo, ker se mi s to pravico o pitni vodi hvalimo na mednarodni sceni, ampak mi se samo hecamo. Kakšen je to odnos do državljank in državljanov te države?  Naprej. Centri za socialno delo. Res je, v prejšnjem mandatu je prišlo do reorganizacije centrov za socialno delo. Mi smo temu nasprotovali, ker nismo verjeli, da bi to lahko bila dobra rešitev za državljanke in državljane, predvsem tiste, ki storitve centrov za socialno delo potrebujejo. Zdaj je evidentno, da smo imeli prav in veliko časa in veliko volje bo še potrebne, da bodo res ti centri za socialno delo delovali in služili ljudem, ker so zaradi ljudi postavljeni. Danes imamo tukaj pravzaprav, bom direktno rekel, razsulo. Najbolj poznam zadeve na Pomurskem območju, gotovo se pa podobne stvari dogajajo še kje drugje.  Seveda, Ustava Republike Slovenije je varuh človekovih pravic. Največ členov Ustave se ukvarja prav s človekovimi pravicami in ta naša ustava je dobra ustava. Seveda pa Slovenija, kot članica, ki jo je priznala mednarodna skupnost leta 1992, smo postali člani organizacije Združenih narodov, leta 2004 smo postali po volji ljudi člani Evropske unije in tako naprej in smo dejansko tudi tukaj ratificirali mnoge konvencije, mednarodne pogodbe in tako naprej, s področja človekovih pravic. Glede na aktualnost teme, ki smo jo včeraj začeli, mi dovolite, da tudi nekaj tej splošnih deklaracij o človekovih pravicah, konvencij in tako naprej, navedem.  Kljub vsemu bom začel z Ustavo Republike Slovenije. 41. člen, svoboda vesti: Starši imajo pravico da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. In 54. člen, pravice in dolžnosti staršev: starši imajo pravico in dolžnost  (nadaljevanje) vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Naprej, Splošna deklaracija človekovih pravic, 1948, 26. člen, 2. točka: »Izobraževanje mora biti usmerjeno k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.« 3. točka: »Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.« Konvencija o varstvu človekovih pravic ter temeljnih svoboščin Sveta Evrope, 9. člen: »Svoboda mišljenja, vesti in vere. Vsakdo ima pravico do svobodne misli, vesti in veroizpovedi.« Naprej, Protokol h Konvenciji o varstvu človekovih pravica in svoboščin, pravica do izobrazbe, 2. člen: »Nikomur ne sme biti odvzeta pravica do izobraževanja. Pri izvajanju funkcij, ki so v zvezi z vzgojo in izobraževanjem, mora država spoštovati pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim lastnim verskim in filozofskim prepričanjem.« Saj pri vseh teh navedbah se, normalno, upam, da vsak vpraša: »Ali res pri nas to deluje?« Pri kakšni zadevi seveda ja, deluje. Naprej, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah OZN, 1966, 18. člen, 4. točka: »Države pogodbenice tega pakta se zavezujejo spoštovati pravico staršev oziroma zakonitih skrbnikov, da svojim otrokom zagotovijo tisto versko in moralno vzgojo, ki je v skladu z njihovim lastnim prepričanjem.« Naprej, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah OZN, 1966, 13. člen, 3. točka: »Države pogodbenice tega pakta sprejmejo obveznost, da bodo spoštovale pravico staršev oziroma zakonitih skrbnikov, da izberejo za svoje otroke tudi take šole, ki jih niso ustanovile javne oblasti, če te šole ustrezajo takim minimalnim standardom izobraževanja, ki jih določi ali predpiše država, in pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom versko in moralno vzgojo v skladu z njihovim lastnim prepričanjem.« Evropska socialna listina, prvi del listine, 7. točka: »Otroci in mladostniki imajo pravico do posebnega varstva pred fizičnimi in moralnimi tveganji, ki so jim izpostavljeni.« In Deklaracija o otrokovih pravicah, 2. načelo: »Otrok mora uživati posebno varstvo. Z zakonom ali na drug način mu je treba omogočiti, da se bo v svobodi in dostojanstvu razvijal fizično, psihično, moralno, versko in družbeno zdravo in normalno. V zakonih, sprejetih za varstvo otroka, naj bo otrokova korist poglavitno vodilo.« In 7. načelo: »Otrok ima pravico do šolanja, ki naj bo vsaj na stopnji osnovne šole brezplačno in obvezno.« Tu bom pa le vprašal: Ali je res brezplačno? »Deležen naj bo vzgoje, ki bo razvijala njegovo splošno kulturno raven in ga usposobila, da na osnovi enakih možnosti razvije svoje sposobnosti in zmožnosti za lastno presojo, čut moralne in socialne odgovornosti, da bo lahko postal koristen član človeške družbe. Koristi otroka naj bodo vodilo tistim, ki so odgovorni za njegovo vzgojo in izobraževanje, na prvem mestu pa morajo biti za to odgovorni starši. Otroku moramo priskrbeti igro in razvedrilo, katerih namen je prav tako vzgojen. Družba in javne oblasti naj si prizadevajo, da bodo otroci lahko kar najbolj uživali te pravice.« In Konvencija o otrokovih pravicah OZN, 1989: »Upoštevajoč pomen tradicije in kulturnih vrednot posameznih narodov,« ta pomen tradicije in kulturnih vrednost je tu posebej izpostavljen v preambuli.  13. člen pa pravi: »1. Otrok ima pravico do svobode izražanja; ta pravica zajema svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug način po otrokovi izbiri. 2. Glede uveljavljanja te pravice so možne nekatere omejitve, vendar le take, ki jih predpisuje zakon in ki so potrebne a) zaradi spoštovanja pravic in ugleda drugih; ali b) zaradi zavarovanja državne varnosti ali javnega reda ali javnega zdravja ali morale.« In 14. člen: »1. Države pogodbenice spoštujejo otrokovo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. 2. Države pogodbenice spoštujejo pravice in dolžnosti staršev oziroma zakonitih skrbnikov, da otroka pri uveljavljanju te pravice usmerjajo na način, prilagojen njegovim razvojnim zmožnostim.« Zelo širok nabor, pa gotovo, da vsega nisem navedel. Mednarodnih konvencij, deklaracij, ki jih je tudi povzel,ratificiral ali kako drugače ponotranjil Državni zbor ali pa že prej skupščina Republike Slovenije.  Kar se tiče stanja v slovenskem zdravstvenem sistemu, tudi tu se soočamo s problemi, ki jih preprosto ne znamo ali ne zmoremo ali ni dovolj politične volje, mislim pa, da ni znanja, da bi vendarle rešili v korist naših pacientov, bolnikov, državljank in državljanov, zelo dragocenih. Na to nas opozarja Varuh že nekaj časa, opozarja opozicija, opozarja Evropska komisija, ki je tudi naša inštitucija, ampak ne zgodi se nič oziroma premalo. Zgodi se premalo. Niti ne znamo prešteti čakajočih v čakalnicah, ali pa se zmotimo za 20 tisoč približno. Glejte, to ni normalen sistem in najbrž tudi vsi poznamo kaj pomeni predolga čakalna doba, kakšna je definicija predolge čakalne dobe. Pacient lahko čaka na neko zdravstveno storitev le toliko časa, da se mu v tem času stanje bistveno ne poslabša. Ko sem prejšnji ministrico govoril: Ministrica, ljudje nam v čakalnih vrstah umirajo; mi je očitala, da dramatiziram. Jaz pa vem, da je tako, ker imam izkušnje, vem da je tako. ampak po drugi strani pa imamo pravico do svobodne izbire zdravnika. A res? A res, dajte no. Nekako lažje je celo priti do zdravnika v Švici ali v Berlinu, kot pa doma. To posebej zaznavamo ljudje, ki smo na periferiji. Boste rekli, ja, ta spet omenja Pomurje, ja, spet ga moram omeniti, ker je nas paciente v Porurju, pa najbrž tudi na koroškem pa še kje, boste sami, kolegice in kolegi povedali kje, hudo prizadel pravilnik, ki ga je sprejelo Ministrstvo za zdravje in je začel veljati 1. novembra lansko leto. Kakšna pravica do izbire zdravnika, ne se hecat. Ne deluje. Ker če vi želite in ste v nekem takem stanju, da bi vas, recimo, da ste nepokretni in potrebujete urgentni poseg, ali karkoli že pa rečete: Iz Prekmurja, jaz bi rad šel v Ljubljano; ne bo šlo. Na UKC Ljubljano pa ti ne boš šel, ker si iz Prekmurja, ti boš šel v Maribor. Če pa želiš v Ljubljano, na Onkološki oddelek se tam zdravit, to ni enkratno zdravljenje, to je več prevozov, potem boš pa plačal. Okej. Tisti, ki ima visoke plače lahko plača, okej. Kaj pa tisti, ki ima 220 evrov invalidske ali pa kmečke penzije, kakršnekoli, ali lahko tisti plača tedenski prevoz?  (Nadaljevanje) Temu se reče ne nujni medicinski prevoz? Ne more. In potem v lokalnem časopisu berem, da se je onkološka bolnica odločila, da se ne bo več zdravila. Ja, mi smo bogata država, ampak nam se to dogaja. To se nisem jaz izmislil. Vprašajte novinarko, ki je o tem pisala, ali to bolnico. Ali veste, kaj pomeni, če se ne bo več zdravila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani? Ne smemo, kolegice in kolegi, ne smemo dovoliti, tudi če se samo enemu to zgodi, se mu ne sme zgoditi. Moramo sistem prilagoditi, popraviti ga moramo. Če je tukaj dovolj politične volje, mi lahko v enem dnevu zakon spremenimo, da izboljšamo v korist ljudi. V enem dnevu, če je dovolj politične volje, ampak upam, če bom doživel 25. Poročilo, da bo tam priporočil bistveno manj, da bo tam veliko pohval za Vlado, Državni zbor, da smo saj en dobršen odstotek teh 88 priporočil sanirali oziroma upoštevali in res si želim, da bi to doživel. Hvala lepa.
Hvala lepa ponovno za besedo, predsednik. V noveli Zakona o osebnem imenu so predlagane rešitve, ki sledijo Zakonu o partnerski zvezi, ki uvaja nov institut življenjske skupnosti in je le-ta enakovreden zakonski zvezi. Terminološko pa se ta novela Zakona o osebnem imenu usklajuje še z Družinskim zakonikom. Zato bomo Socialni demokrati novelo Zakona o osebnem imenu, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Vlada, tudi podprli. A treba je poudariti, da gre za manj zahtevne spremembe in za terminološko dopolnitev zakona. S predlogom zakona se odpravljajo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so se v dvanajstih oziroma trinajstih letih izvajanja Zakona o osebnem imenu pokazale v praksi. Ena takšnih pomanjkljivosti je omejitev osebnega imena oziroma priimka na dve besedi. V praksi se je takšna omejitev izkazala za problematično. Oseba z več imeni oziroma priimki ali z nedeljivo celoto imena oziroma priimka se je morala ob vpisu rojstva v Matični register Republike Slovenije izreči in izbrati, kateri besedi osebnega imena bo uporabljala v pravnem prometu. Nacionalna zakonodaja mnogokrat dopušča drugačno sestavo osebnega imena, kot je v drugih državah Evropske unije oziroma v državah po svetu, kjer se je oseba rodila ali živi. Sodna praksa Evropskega sodišča pravi, da se z omejitvijo besed oziroma črk v osebnem imenu krši pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, določena v 21. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije. S to novelo se ta omejitev odpravlja in tako sledi tudi Evropskemu sodišču. Obenem pa bo kot del osebnega imena poleg besed možno uporabljati tudi črke v pravnem prometu, pa tudi okrajšave. Ne gre zanemariti tudi dejstva, da imamo v Sloveniji kar 75 tisoč 127 državljanov Republike Slovenije, ki imajo dve besedi v imenu oziroma imajo dve imeni. In kar 79 tisoč 304 državljanov Republike Slovenije, ki imajo dve besedi v priimku oziroma dva priimka, po podatkih iz matičnega registra, iz avgusta 2018. Osebno ime se lahko spremeni na prošnjo polnoletnega državljana, lahko pa tudi na prošnjo mladoletne osebe, s sklenitvijo zakonske zveze ali če postane roditelj poslovno sposoben. V primeru razveze ima zakonec ali partner po sedaj veljavni zakonodaji možnost, da to spremeni v šestih mesecih, vendar se po novi predlagani rešitvi ta rok podaljšuje na leto dni, saj je praksa pokazala, da je šestmesečni rok prekratek, še posebej kadar pride do razveze zakonske zveze iz tujine. V Sloveniji je sprememba osebnega imena prepovedana osebam, ki so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti dokler kazen ni izvršena ali dokler trajajo pravne posledice. Ker pa je v praksi prišlo do različnih razlag ali se sprememba osebnega imena dovoli posamezniku za katerega teče preizkusna doba se predlagatelj, torej Vlada odločila, da tudi poizkusna doba pomeni zadržek za spremembo osebnega imena. Skratka, naj ponovim, Socialni demokrati bomo novelo zakona o osebnem imenu, ki odpravlja v praksi ugotovljene pomanjkljivosti, se usklajuje z dvema zakonoma in ne nazadnje upošteva tudi odločitev Evropskega sodišča podprli. Hvala lepa.
Kot prvi imate besedo gospod Dušan Šiško, pripravite pa se mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Kljub vsemu, to je Državni zbor, dovolite da predsednik Vlade odgovori do konca.  Izvolite.
Hvala lepa. Preden dam besedo naprej, bi dal besedo državni sekretarki Martini Vuk, ki je zaprosila.  Gospa državna sekretarka, izvolite.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod Jani Möderndorfer v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite.
Hvala. Spoštovani vsi prisotni! Videti je, da se vrtimo okoli enih in istih členov. Pri enih gre bolj za lepotne popravke, pri drugih se pa vidi, da vztrajajo pri istem členu, ki ni šel skozi glasovanje na matičnem delovnem telesu.  Kar se tiče potrdil o izvoru, se zavedamo, da gre pri tej stvari za nek tržni mehanizem oziroma marketinško potezo, v kateri pa mi ne vidimo neke negativne konotacije, saj lahko proizvajalci OVE, poleg elektrike prodajajo še potrdila o izvoru, dobavitelji pa z njimi dokazujejo, da je bila pač dobavljena električna energija proizvedena iz obnovljenih virov energije ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom.  Res je tudi, da se jih več kot 50 % proda v tujino, kar verjetno ni slabo, če si mi nismo znali z njimi rokovati na konstruktiven način. V 90 letih prejšnjega stoletja so se pojavili prvi ponudniki tako imenovane zelene energije. To pomeni, da pridobivamo električno energijo iz obnovljenih energetskih virov kot so hidroelektrarne in sončne elektrarne. Število teh v zadnjem času strmo narašča predvsem v Evropi. Kaj pa pri nas? Takšne elektrarne ne zahtevajo velikih posegov v prostor in se v največji meri zlivajo z naravo in okoljem, kar je v redu po eni strani. Vprašamo pa se lahko na tem mestu zakaj ni zaživela akcija zelena energija v Sloveniji? Kaj je bilo narobe, da stvar danes ne funkcionira?  Ko je govora o razširitvi definicije potrdil o izvoru, se moramo zavedati, da je treba ljudem omogočiti izbiro pri posameznem viru energije, pa magar gre za fosilna goriva ali jedrsko energijo.  EKS podpira razpravo o nadaljnji rabi jedrske energije, pri čemer bo treba upoštevati tudi dolgoročno konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter seveda tveganja. Politično in ekonomsko tveganje odločitve o jedrski energiji, ekonomsko tveganje majhnega števila obratovalnih ur, ko bo energijo morda sploh mogoče prodati, … obratovanja.  Pričakujemo, da bo pot do odločitve o dolgoročni rabi jedrske energije prek odločanja javnosti celovita in bo vključevala odprto razpravo o povezanih tveganjih in morebitnih drugih alternativah, vključno z makroekonomskimi posledicami. Imamo pa tudi degradirano okolje zaradi premogovnika Velenje, TEŠ6 itd., ki bi ga bilo potrebno zapreti čimprej, če se ne bo uredila sanacija onesnaževanja.  Vprašanje pa se nam poraja kaj bo recimo čez ne vem koliko let z obnovljivimi viri energije, ko bodo enkrat odslužili svojemu namenu, bili dotrajani ali podobno. Pa bomo spet na tisti točki, ko se bomo spraševali kje določene zadeve skladiščiti. Kar se tiče drugega amandmaja, smo zato, da se črta naštevanje sistemskih storitev, kajti sledenje so podrobno navedene v sistemskih obratovalnih navodilih sistemskega operaterja prenosa električne energije iz 144. člena EZ1, kot tudi v omrežnih kodeksih. Živimo v času, ko je iz dneva v dan vse več novih naprednih tehnologij, kot so: virtualne elektrarne, sodobne kompezicijske? naprave, hranilniki električne energije, infrastruktura za električna vozila in še bi lahko našteval. Zato se od elektrooperaterjev zahteva, da spodbujajo vključevanje le teh, da se zagotavljajo sistemske storitve. Zaradi vsega tega je razumljivo, da operaterji omrežja pogosto čutijo odpor do novosti. Ključnega pomena je zato strokovno vodenje projektov. Strokovni javnosti je potrebno podrobno prikazati primere dobre prakse, ki jih lahko vidimo v tujini. Tehnologije pametnih omrežij še niso preverjene v praksi, zato je povsem realno, da bo pri uvajanju prihajalo do nepričakovanih težav. Hvala.
Ja, ja, si bom že izboril besedo, nič se bati, saj smo navajeni. Torej, policija že od leta 2013…
Martina Vuk
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik!  Spoštovani varuh človekovih pravic, poslanke in poslanci, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Nekaj priporočil je takih, ki se nanašajo na naše delovno področje, pa sem želela že relativno zgodaj v razpravi izkoristiti to možnost, da se oglasim, zato ker, žal, moram ob 12. na sejo Komisije Državnega sveta, ki obravnava tri naše zakone in me bo potem nadomestil kolega.  Najprej naj začnem s citatom, s citatom 4. člena Zakona o osnovni šoli, ki pravi, naslov tega člena je, 5. člen, Pravica do izbire oblik izobraževanja in pravi: »Starši imajo pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu.« 5. člen Zakona o osnovni šoli. To je odgovor na vse navedbe mednarodnih, domačih dokumentov. Zakona o osnovni šoli ne spreminjamo, tega člena v ničemer ne odpiramo, v ničemer ne kratimo pravico staršev, ki jim je zagotovljena v naši zakonodaji in s tujimi dokumenti katere smo ratificirali kot Republika Slovenija. Torej, to dostopnost, to izbiro staršem omogočamo v celoti in zagotavljamo. Naj povem, da tudi iz tega vidika sama sem vodila kar nekaj delegacij, ko smo zagovarjali mednarodne pakte in dokumente, uresničevanje le teh pred organizacijo združenih narodov. Tovrstnih priporočil nismo dobili niti nismo bili pozavni, da bi kakorkoli kršili pravico staršev do izbira.  Včeraj je potekala kar dolga razprava, vsi se jo verjetno spomnite, zato ne bi tega pogrevala, hočem samo povedati, da je Vlada sprejela Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ga predložila v obravnavo Državnemu zboru v skladu s tem, kar smo obljubili. Včeraj je potekala prva razprava, naslednji teden bo potekala seja matičnega odbora, na julijski seji - v kolikor bo danes zakona izglasovan, da je primeren za nadaljnjo obravnavo - bosta potekali druga in tretja obravnava in s 1. 9. se lahko zakon začne uporabljati. Tako implementiramo odločbo Ustavnega sodišča, ki je ne implementirana že vse od leta 2014, pa se bomo verjetno vsi spomnili, da so bili mnogi poskusi za to implementacijo, vendarle pa je potrebno zbrati ustrezno večino v Državnem zboru, da bi lahko zakon bil sprejet, se uveljavil in da bi lahko odločba Ustavnega sodišča bila implementirana.  Naj povem še eno dobro novico. To pa je, da je pravilnik, ki celoviteje ureja pravice študentov s posebnimi potrebami in s posebnim statusom,  (nadaljevanje) na katerega se nanaša, torej na pravice študentov invalidov, nanašajo priporočila, ne samo ta zadnja, ampak tudi iz preteklih let. Ta pravilnik je zdaj pripravljen, je v javni razpravi od tega tedna, obešen na e-demokracijo, kjer zbiramo pripombe in mnenja, in potem bo tudi sprejet in objavljen v Uradnem listu in se bo začel uporabljati in uresničevati. Menimo, da smo s tem kar pomemben korak naprej naredili. Ko se, kot ste sami dejali, s čimer se je Ministrstvo za infrastrukturo tudi strinjalo, uredi še prevoz študentov invalidov, potem bomo nekako to področje imeli bistveno bolje urejeno, kot je veljalo do sedaj.  In še zadnja zadeva, ker vidite, da nas je veliko in smo časovno omejeni. Ko gre za področje vzgojnih zavodov, na katerega se tudi nanašajo priporočila, zakon bo še to poletje šel v javno razpravo, jeseni ga bomo vložili v parlamentarno proceduro in predvidevamo, da bo do konca leta zakon tudi sprejet.  Hvala lepa.
Lep pozdrav želim! Vesel sem danes, da je to še eden od zakonov, ki se spreminja tudi zaradi tega, ker je bil sprejet zakon o partnerski zvezi in je bil sprejet v Državnem zboru na moj predlog. To ni zadnji zakon, katerega bomo morali spreminjati zaradi tega. Verjamem, da se s tem seveda približujemo sodobnim modernim evropskim državam, ki spoštujejo v prvi vrsti človekove pravice.  Danes je bilo veliko govora o tem, kaj pravzaprav z osebnim imenom dosežemo, predvsem če dovolimo na nek način tudi da človek svobodno izraža in pove kdo je, kaj je, od kod izvira, seveda kaj želi pravzaprav sporočiti. Vendar zelo malo ljudi ve, da pravzaprav z osebnim imenom uresničujemo kar nekaj človekovih pravic. V prvi vrsti pravica do zasebnosti, pravica do svobodnega izražanja, pravica do uporabe svojega jezika in pisave, pravica do izražanja narodne pripadnosti, pravica do kulturne identitete, pravica do samega dostojanstva in ne nazadnje do enakopravnosti. O tem je zelo malo govora. Ukvarjamo se samo z imenom in predvsem nekateri s tem, kako to preprečiti in kako narediti Slovenijo čisto in sami sebe prepričati, da je pravzaprav potrebno omejevati ali celo spreminjati imena ljudem, ki se napačno ali ne v skladu z našo kulturo tudi pišejo. Namreč, to so počeli v preteklosti nacisti, pa še kdo. Jaz upam, da smo tudi s spremembo tega zakona spremenili to miselnost in razmišljanja, da smo popolni edini in seveda edini poklicani, da povemo kdo smo in kdo so. Zato bomo v SMC ta zakon z veseljem sprejeli.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo imate mag. Andrej Rajh, pripravite se gospod Franc Rosec.  Izvolite.
Tukaj vas tudi varujemo.
Hvala lepa. Če želi še kdo od predstavnikov Vlade besedo, se lahko kadarkoli prijavi in bo dobil besedo.  Nadaljujemo razpravo. Besedo ima poslanka Janja Sluga, pripravi pa naj se Željko Cigler.
Hvala, gospod poslanec. Za predstavitev stališča, besedo imate gospod Blaž Pavlin v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsedujoči.  V razpravi se javljam kot Mariborčan in kot nekdo, ki izhaja poklicno s področja energetike. Vemo, da je sistem energetike pred številnimi izzivi, prihaja digitalizacija, informatizacija. Zavezali smo se, da bomo prišli v brezogljično družbo. Vemo pa, da je slovenski energetski / nerazumljivo/ sestavljen dobro in kvalitetno. Trenutno ga sestavlja 30 % približno hidroenergija in drugi ostali manjši deleži obnovljivih virov energije, 30 % je približno termoelektrarne in 30 % jedrska elektrarna Krško. Pri čemer se pa moramo zavedati, da se bo 70 % teh proizvodnih virov do leta 2050, da se bo 70 % teh proizvodnih virov iztekla življenjska doba, hkrati se bo pa zaradi elektrifikacije prometa poraba električne energije povečala. In mi bomo morali kot družba najti družbeni konsenz kako na ekonomsko in okoljsko družbeno sprejemljiv način nadomestiti te vire. Zato tudi z eno rezervo gledam zahteve po predčasni ukinitvi Termoelektrarne Šoštanj, saj bi to v energetskem sistemu pomenilo hude težave, lahko pa bi pomenilo tudi celo unovčitev državnega jamstva in vemo kaj se zgodi, ko se unovči državno jamstvo, Evropska komisija je pri tem neizprosna. Žalosti me, da se delo rudarjev na nek način, bom rekel, gleda z viška, kot da v bistvu povzročajo škodo in kot da je njihovo delo potrebno subvencionirati. Vedeti moramo, da po drugi strani brezskrbno že več kot sto milijonov evrov letno namenjamo za subvencioniranje fotovoltaike, da se še določeni stroški skrijejo tudi v stroške distribucijskih podjetij , ki morajo za vsak kilovat fotovoltaične elektrarne nameniti 400 do 700 evrov za stabilizacijo omrežja. To pomeni, da za vsako gospodinjstvo, ki si na streho postavi sončno elektrarno to pomeni, da se stroški v znesku do 7 tisoč evrov socializirajo med vse državljane in državljanke, tudi tiste najranljivejše upokojence, delavce, samohranilke. Prav tako bi rad poudaril zakaj je statističen prenos potreben. Potreben je v primeru, če ne bomo dosegli okoljskih ciljev, če ne bomo mogli zaradi okoljskih omejitev umestiti novih proizvodnih enot v prostor. Prav tako pa bi rad poudaril, da sistem fotovoltaike deluje po principu statističnega prenosa, saj v omrežje daje elektriko takrat ko jo rabi, tudi viške iz omrežja, torej ponoči pa jemlje energijo, ki jo potrebuje in takrat je na voljo ponoči samo jedrska energija in termo energija. Torej, gre za eno prekniženje sončne energije v termalno in jedrsko energijo. Odjemalcem pa je treba tudi pojasniti na kakšen način ta fotovoltaični sistem deluje. Trenutno je inštaliran za okoli 260 megavatov moči teh elektrarn. To je približno kar se navzivne moči tiče enako kot jedrska elektrarna Krško, s tem, da jedrska elektrarna Krško lahko obratuje 8 tisoč ur na leto, fotovoltaika pa približno tisoč ur in je nepredvidljiva, saj se dolžina dneva in noči dnevno spreminja, spreminjajo se vremenske razmere in tudi letni časi. Ravno zaradi te neugodne kombinacije, ki izhaja iz obnovljivih virov iz predvsem teh nestanovitih obnovljivih virov kot sta fotovolatika in veter moramo v Sloveniji viške in manjke energije uravnavati in to pomeni, da to gre za zagotavljanje primarne regulacije sistemske storitve, ki jo danes v Sloveniji edino dva zagotavljata, Dravske elektrarne Maribor in Soške elektrarne Nova Gorica. Torej, morate si predstavljati, vsi si predstavljamo kaj…, to pomeni, da morajo te firme dnevno in hitno ustavljati in zaganjati stroje. To je približno tako, vsi smo bili v avto šoli, ko smo se učili speljevati, in vsi poznamo kaj se zgodi, ko se učenec uči speljevati avtov vonj, vonj brezme, sklopke   (nadaljevanje) nam je vsem poznan in tu nastane škoda. Za zamenjavo te škode je potrebno delo in delavci in ta podjetja teh okoljih morajo za opravljeno delo in za storitve in za škodo, ki pri tem nastane, dobiti plačilo in to plačilo bo prišlo iz omrežnine, ki jo zdaj dobi plačano podjetje Eles. Tako da ne gre za podražitev elektrike, ampak gre za čiste račune in čisti računi so osnova za dolgo in zdravo prijateljstvo. Kar se pa tiče potrdil o izvoru. Ko Mariborčan si želim kupovati energijo iz Maribora in iz dravske verige. V Mariboru imamo tudi termoelektrarno, toplarno, pri nas si tudi želim to elektriko kupovati. Moramo se zavedati, da obnovljivih virov ni na voljo 24 ur na dan, sonce ni na voljo 24 ur na dan, hidroelektrarne tudi ne proizvajajo električne energije 24 ur na dan in jaz si ne želim lagati, da bom s statističnim preknjiženjem fotovoltaične energije v termoenergijo, bil pa, bom rekel brezogljičen. Ene zadeve so potrebne in mislim, da ne smemo kar se energetike tiče biti populistični.  Jaz menim, da so rešitve ki jih je ministrstvo prikazalo, da so ustrezne. Jaz tudi kot ocenjevalec Evropske komisije za te projekte, lahko potrdim, da so take rešitve trajnostne, da se odvijajo v najbolj razvitih državah Evropske unije in bom zato predloge vlade podprl. Hvala lepa.
… prioritetno izvaja ukrepe glede bančnega kriminala in v tem času je policija na državna tožilstva podala 172 kazenskih ovadb in v tem trenutku še vedno obravnava 16 zadev s področja bančne kriminalitete, tako da policija dela. Kar se pa tiče tega, da je luknja bila ocenjena za preveliko vsoto, vidimo tudi iz same ovadbe, da je bila metodologija napačna. Res pa je, da je to metodologijo pokrila tedanja Vlada. To je pa res. ampak zagotovo pa so takšni in drugačni indici, da ni bilo vse čisto tako kot bi moralo biti. In to, da vi mene sprašujete od kje vem, to je danes jasno že vsakemu državljanu, po mojem, da ni bilo čisto vse, zlasti po vsem kar smo videli. Tako da, ta vaša vprašanja zdaj niso čisto na mestu. Kar se pa tiče Harija Furlana, jaz ga osebno ne poznam, nisem nikoli niti govoril z njim, tako da preko njega jaz sigurno ne mislim na nikogar pritiskati ali pa kaj drugega početi.  Kar se pa tiče tega, da spreobračate besede, to ste pa že zelo dobro zverzirani in to je vaša politika že dolga leta, začenši s tistimi likvidacijami, diskreditacijami in ne vem čem. Saj tudi pri meri doma je vaš medij vztrajno trdil, da je ograja višja, pa niti ni gledal na pravo stran, ampak je vztrajno, ko so ljudje še cegle prešteli koliko jih je, pa so še kar trdili svoje. Tako, da to je približno podobna zadeva tukaj. Vaše spreobračanje besed je že dolgo znano. Verjamem, da je vaša komisija veliko odkrila, da bo vaša komisija, da je prispevala k reševanju teh problemov, je pa tudi vaša Vlada marsikaj prispevala k stanju v državi, čeprav res ni bila toliko časa kot je bila LDS in še kakšna druga Vlada, to se pa strinjam.  Hvala.
Hvala lepa, predsedujoči. Zelo široko je danes to polje za razpravo, kot zdaj poslušamo kolegice in kolege, o čem vse govorijo. Seveda, znotraj tem, znotraj vsebin, ki jih obravnava Varuh človekovih pravic, je možno govoriti o marsičem. Ampak v resnici, če gledamo strogo z vidika točke dnevnega reda, bi se morali pogovarjati o delu varuha in o zadevah, ki jih je varuh obravnaval nekoliko bolj zgoščeno, v okviru pooblastil in pristojnosti, ki jih ima varuh. In ne zdi se mi prav, da zdaj izkoriščamo to točko za vse tisto, kar je že bilo predebatirano pod drugimi točkami, na drugih sejah in tako dalje.  Danes je bilo že povedano, vsako leto je dejansko to poročilo bolj zajetno. Ampak, kot je kolega prej izpostavil primer, to seveda še ne pomeni, da je težav toliko več zaradi tega, ker je to poročilo bolj zajetno. V tem poročilu najdemo marsikaj. Kot sem že sama izpostavila na odboru, je en primer lahko opisan tudi na desetih listih, ne straneh. Vsebinsko pa, ko se pogovarjamo, zagotovo so bili narejeni koraki, je bil dosežen določen napredek na določenih področjih. Verjetno pa si vsi želimo, da bi se tako izvršilna kot tudi zakonodajna veja oblasti - tu se moramo posuti s pepelom - odzivali hitreje in bolje. Če grem na neke vsebine, ki sem jih sicer že izpostavila na odboru, pa vendar bi se pomudila pri njih, ker so to vsebine, ki so mi resnično ostale v spominu in se mi zdi, da je prav, da se o njih pogovarjamo, še zlasti v luči razprav, ki potekajo o starajoči se družbi, o urejanju dolgotrajne oskrbe, o vseh težavah, na katere pri skrbi za starejše vsakodnevno opozorjeni skozi medije in skozi različne zgodbe. Že na odboru sem izpostavila neko takšno zgodbo, ki me je dejansko zelo zaskrbela. Gre za domove za starejše, ko se pogovarjamo o primerih, da zaradi previsokih cen ali pa mogoče tudi kakšnih drugih razlogov, se svojci odločajo, da nameščajo svoje starostnike v domove na Hrvaškem. Kakšen je nivo oskrbe v teh domovih na Hrvaškem, bi se dalo po moje zelo veliko pogovarjati. Večkrat se zgodi, da se ti starostniki v roku nekaj mesecev vrnejo ali pa se vsaj želijo, kot smo slišali v enem primeru, vrniti nazaj domov, pa se potem izkaže, kako je bilo zanje v tem vmesnem času neustrezno poskrbljeno. Ampak   (nadaljevanje) govori o enem konkretnem primeru, ko se je tak starostnih želel vrniti pa mu je bilo to preprečeno celo z odvzemom osebnim dokumentov in to pa je res skrajni primer. Zaskrbelo me je predvsem še po tistem, ko je Varuh človekovih pravic že na odboru ponudil odgovor, da tudi do obravnave tega poročila na pristojnem oziroma zainteresiranim delovnem telesu ni bilo odziva Hrvaške ombutsmanke. Tak odnos je res nekaj, kar nas mora skrbeti. Posebej še zato, ker v take primere svojo zakonodajo ne moremo poseči. Razmišljati bolj v smeri resnično urgentne potrebe po ureditvi tega področja tako kot se sicer že 17 let pogovorjamo, ampak dejansko je tukaj zelo razvidno kako nam voda teče v grlo in nam.  Naslednja zadeva, ki je bila tudi danes že večkrat omenjena pa je tudi državna sekretarka z Ministrstva za šolstvo v tem trenutku pojasnila. Jaz sem vesela, da je ta pravilnik sprejet, namreč govorim o prevoznih študentov invalidov. V zvezi s tem sem v preteklih mesecih naslovila tudi na Ministrstvo za infrastrukturo, ki je seveda pristojno ministrstvo za spremembo Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki se mora prilagoditi zato, da bo študentom invalidom ta pravica zagotovljena in sem na ministrstvo naslovila pobudo. Dobila sem razveseljujoč odgovor kako je ministrstvo iz predloga spremembe tega zakona izvzelo vse večje posege ravno z namenom, da bi zadeva sprejeta, da bo čim manj deležnikov udeleženih pri usklajevanju in da bo postopek tekel, kar se da hitro z obljubo v tem dopisu, da bi naj imeli ta zakona na mizah nekje v mesecu aprilu. Mi smo sedaj konec junija, žal tega zakona še ni. Ne vem kje se je zataknilo tudi varuh v tistem trenutku, ko smo se o tem pogovarjali ni imel odgovora na to vprašanje, ampak jaz resnično tudi na tem mestu ponovno apeliram odgovor, ki sem ga prejela na svojo pobudo je bil razveseljujoč in apeliram, da se dejansko tudi uresniči čim hitreje tisto, kar je tam notri pisalo, ker gre resnično za velik problem.  Pogovarjali smo se ob obravnavi preteklih poročil pa tudi na splošno večkrat ob raznoraznih problematikah, ki jih obravnava Odbor za delo o kadrovski inšpekciji, o njeni okrepitvi, o njenih pristojnostih itd. To je eno izmed področjih, kjer je bil dosežen določen napredek v preteklem mandatu se je zaposlilo 5 novi inšpektorjev, v tem mandatu že 10. Seveda so to za moje pojme kot jaz osebno dojemam to problematiko začetni koraki, ki jih je potrebno nadaljevati, ampak vendarle spada to področje med tiste, kjer lahko rečemo, da se premiki na bolj dogajajo.  Pomudila bi se za trenutek tudi pri Ministrstvu za pravosodje, pri problemu, na katerega je lepo opozoril varuh, se pravi, dostopnost sodišč za invalide. Zakaj o tem govorim? Govorim zato, ker je ravno Ministrstvo za pravosodje tisto ministrstvo, ki naj bi bilo varuh varovanja človekovih pravic na vseh področjih pa se, potem na koncu izkaže, da je ravno to ministrstvo na svojem področju v svojem resorju osnovnih stvari torej osnovna stvar kot je dostopnost prostorov, dvoran za gibalno ovirane ne zagotavlja, kar na 15 sodiščih invalidi nimajo dostopa do razpravnih dvoran. Potem so te statistike znotraj malo obrnjene pa se, potem pogovarjamo o tem, da lahko na neki način z obrazložitvijo pridemo do nekega podatka, da je, kar   (nadaljevanje) 77 % sodišč dostopnih za invalide, pa vendar. Po mojem mnenju bi morali ustrezneje in hitreje reagirati na zakon, ki ga je sama sebi država sprejela in naložila v ukrepanje že leta 2010; res je, da si je dala petnajst let časa kot neko prehodno obdobje, pa vendar, devet let od teh petnajstih je že mimo in napredek na tem področju je, po mojem mnenju, prepočasen, premajhen. Verjamem, da se sodišča poslužujejo rešitev, da pač uporabljajo druge prostore, prestavljajo razpravne dvorane v pritličja in tako naprej, ampak mislim, da ta rešitev za invalide ni dostojna.  Pa še ena stvar, glede samega načina delovanja varuha ali pa kateregakoli drugega organa. Če se pogovarjamo, kako si jaz predstavljam, kako tudi jaz sama delujem, ko se name obračajo državljanke in državljani. Seveda, z največjo možno mero odgovoriti na težavo in rešiti težavo, ponuditi roko in prispevati k temu, da državljanka ali državljan na koncu koncev pride do nekega ustreznega odgovora ali rešitve, če želite. In v tej luči si predstavljam tudi delovanje varuha in, kot sem rekla, vseh drugih institucij v državi. Zato sem že tudi apelirala na odboru, pa apeliram ponovno, ni sprejemljivo, da se varuhu oglasi državljan z neko težavo, varuh ga obravnava, zahteva od njega informacije in tako naprej, potem pa pod črto, po nekaj tedenski ali pa nekajmesečni obravnavi je odgovor, ki ga človek prejme: »Vključili vas bomo v naše poročilo.« Zakaj to govorim, ker ni bil samo en primer ljudi, ki so se pri meni oglasili v poslanski pisarni s takim odgovorom varuha, seveda se to nanaša na pretekli mandat varuha. In jaz si res močno želim in priporočam novi sestavi, da se tega več ne greste. Državljani pričakujejo ustrezno reakcijo, pričakujejo nek rezultat te reakcije, ki pa ne more biti takšen, da bodo sami o sebi brali v nekem poročilu.  Zato bi ponovno izpostavila tudi Zakon o partnerski zvezi, ki je zelo obširen, kot sem rekla, na več straneh vsebovan v tem poročilu za lansko leto. Zelo podrobno je predelan sam postopek sprejemanja zakona, kaj se je dogajalo, kako se je dogajalo, kakšne so bile vsebine, kako so se vlagali amandmaji, koliko je bilo glasov za in koliko ne. Potem je pa priporočilo na koncu, ki pravi, da naj se poslanci opogumijo in spremenijo ta protiustaven zakon. Varuh ima to pristojnost, varuh lahko da to pobudo. In jaz res apeliram, da v prihodnosti tovrstne pobude, ko evidentno ugotovi protiustavnost določene zakonodaje, da takšno pobudo sproži in jo izkoristi.  Kar se tiče prisotnosti varuha na terenu, to pa moram kljub vsemu izpostaviti, ker je bilo eno stališče poslanske skupine tako zelo naperjeno proti temu delu delovanja varuha. Jaz se s tem stališčem ne morem strinjati. Spremljam, kako varuh potuje po terenu, kje se oglaša, kako se oglaša. Večkrat dobivam na terenu tudi odzive ljudi, ki se z varuhom na terenu srečajo, in to je zagotovo nekaj, kar pri institutu varuha zelo dobro deluje, funkcionira. In prav je, da se v tem obsegu ali pa še večjem, če se bo izkazalo, da se to da, ohrani še naprej. Torej, jaz ne bi bila tako zelo negativna. Eden od kolegov je dejal, da pričakuje v naslednjem poročilu varuha več pohval. Jaz se ne slepim, ne pričakujem teh pohval, navsezadnje varuh tudi ni zato ustanovljen, da bi hvalil, varuh je ustanovljen zato, da kaže s prstom na druge stvari.   (nadaljevanje) Ampak dejansko premiki so, si pa seveda vsi skupaj želimo, da bomo mi in tudi vi na drugi strani pri svojem delu mogoče bolj učinkoviti.  Hvala lepa.
Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Vladna novela zakona o osebnem imenu odpravlja trenutno omejitev osebnega imena na največ dve imeni in dva priimka, ki ga lahko posameznik izbere za pravni promet, hkrati pa dopušča možnost uporabe črke v osebnem imenu in okrajšave imena in priimka v pravnem prometu. Osebno ime je za pravni promet do sedaj lahko sestavljen iz besed oziroma nedeljivih celot in črk imena in priimka. Državljan bo lahko za pravni promet izbral tudi okrajšavo imena in priimka, na primer kombinacijo besede in črke ali kombinacijo besed in črk, na primer Marija K. Novak ali Marija Milena K. Novak. V Novi Sloveniji ne nasprotujemo nekaterim današnjim predlogom sprememb, med drugim tudi temu, da se osebnega imena ne more spremeniti državljan, ki je pogojno obsojen na kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler traja preizkusna doba. Ali pa temu, da se podaljša rok za spremembo priimka po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Res je pravica do svobodne izbire osebnega imena ena temeljnih človekovih pravic. Je osebna pravica, pa vendar imamo pomisleke glede okrajšave imena in priimka, ki so za naš prostor nenavadna in vnašajo zmedo v slovenski pravopis. Vlada v obrazložitvi kot predlog za spremembe navaja vedno pogostejše želje državljanov po spremembi osebnega imena, ki bi vsebovale le eno črko ali okrajšavo imena ali priimka, črka s piko, takšna enočrkovna imena sicer obstajajo, vendar gre za redke primere. Vlada pravi, da se zaradi opaznega približevanja jezikov zaradi globalizacij in množičnih migracij temu pojavu ne moremo izogniti. Takšen argument je nesprejemljiv – za slovenski prostor je ime in priimek, ki ima le eno črko, nenavaden in pomeni popačenje osebnega imena. Osebno ime kaže identiteto oseb, določa tudi njene korenine. Sklicevanje na množične migracije kaže na našo preveliko skrb za imena oseb, teh ljudi in premajhno skrb za ohranjanje slovenske narodne zavesti. V Novi Sloveniji menimo, da bi morali namesto teh sprememb, ki se nanašajo na spremembe imen in za nikogar ne prinašajo prav nobene dodane vrednosti, razpravljati in reševati resnične probleme naše družbe. Škoda, da je prioriteta dela Vlade le reševanje namišljenih problemov in igranje s kombinacijo črk in številk v osebnem imenu. V resnici gre za široko odpiranje vrat vsemu, kar ni slovensko. Glede na navedeno, v Novi Sloveniji predloga sprememb in dopolnitev zakona ne bomo podprli.
Hvala, gospod poslanec. Besedo imate gospod Franc Rosec, pripravite se mag. Matej Tonin. Izvolite.
Hvala za odgovor, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, imate postopkovni predlog? Izvolite.
Hvala lepa. Besedo ima Željko Cigler, pripravi pa naj se mag. Dejan Kaloh.  Izvolite.
Hvala za besedo. Zdaj, od energetike mislim, da smo že kar nekaj rekli, pa mislim, da bomo še v prihodnosti dosti kaj več povedali. Da je tisto dober razpored, bi rekel energetskih virov oziroma napajanja našega omrežja. Enkrat bi rekel iz hidro virov, enkrat iz termo, enkrat iz jedrske, se bo nekje v prihodnosti moral priviti v malo večji delež ovoja. Zdaj, kako in na kakšen način bomo do teh ovojev prišlo, to mislim, da bo debata še tekom leta in kaj več, ampak če se obrnemo samo na ta 12. člen, ki ga predlog vlade ko je. Zdaj mi vemo, da je treba zagotavljati energijo v omrežju, ker vsakega uporabnika na koncu zanima, koliko je položnica na koncu meseca in pa da ima energijo vedno na voljo. Zdaj od kod pride, pride to iz včasih iz vodnega vira, s fotovoltaike ali pa jedrske, to dejansko veliko teh končnih uporabnikov ne zanima. Zdaj, vemo, da sistem deluje nemoteno, zanesljivo. So potrebne neke sistemske storitve. Te storitve mora nekdo tudi zagotavljati. Zdaj, če imamo srečo, da jih lahko zagotavljamo v sami državi, je to najcenejše, če pa nimamo teh virov, pa jih moramo tudi kupiti mogoče na trgu zunaj, kar pa predstavlja včasih kar finančni strošek. Tu mislim predvsem terciarno rezervo. Vemo, da ta rezerva v Sloveniji ni zadostna, jo je, kolikor jo imamo, ampak v celoti je pa ne zadostuje.  Zdaj največ je bilo polemik okoli primarne regulacije. Zdaj, primarna regulacija to bi rekel je, kar bi rekel en – navzven se sliši kot neka velika zadeva, ampak tisti, ki malo poznamo delovanje teh energetskih sistemov, to vemo, da je to tako kot bi ti, ko voziš avto, nenehno spreminjal gas, pa »šaltal«. Se pravi ti to neke zadeve spreminjaš, zadeve se trošijo in jih je treba tudi vzdrževati. Zdaj tisti, ki te sistemske storitve nudi, ima dejansko tudi strošek, ki pa mu ga do sedaj nobeden ni priznal oziroma ni imel plačanega. In glede na to, da se tudi energetika, je izpostavljena nekim tržnim razmeram pa delovanjem, pride na koncu, da je treba stroške, ko se zahteva, da je treba stroške vzdrževanja zniževati, je mogoče to, da se te sistemske storitve oziroma predvsem ta primarna regulacija, da se to enkrat reši, da se to dejansko ponudniku, ki bo to nudil, prizna neka sredstva, da je to nek razvoj oziroma pogled v pravo smer. Namreč nekdo, ki nekaj nudi, je tudi pošteno, da za to dobi neko plačilo. Seveda pa mora biti to plačilo iz nekega vira, da se na koncu prevali na končnega uporabnika. Zato menim, da amandma je nekje, je ustrezen in v naši poslanski skupini   (nadaljevanje) temu amandmaju ne bomo nasprotovali. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. In kot zadnji, v imenu poslanske skupine, gospod Marko Bandelli, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. Izvolite.
Jaz se ne počutim izzvanega, počutim se pa užaloščenega. Namreč, predsednik Vlade je ravno v tem svojem odgovoru 5 milijardno bančno luknjo primerjal z zidaki v svojem zidu. Poglejte, kako žalostno je to. To, kar smo mi vsi plačali iz svojega računa zbanalizira na višino svoje ograje. Oprostite, to ne spada k diskursu v razpravi v Državnem zboru, sploh pa ne v času razprave poslanska vprašanja predsednik Vlade. Ne predsednik Vlade, vi ne morete mene nazaj vprašati. Lahko bi, če bi bila v obrnjeni vlogi, pa nisva. Poslanska vprašanja so namenjena temu, da poslanec vpraša predsednika Vlade in predsednik Vlade odgovori. Ne pa, da se gre po znani tezi moj oče je močnejši kot tvoj, kot so se šli v vrtcu. To je nivo razprave, ki ste ga imeli vi sedajle v tem odgovoru.  Jaz sem citiral izključno vaše izjave. Izjave predsednika Vlade imajo svojo moč. Lahko zamajejo trge, lahko vplivajo na rejting države, lahko vplivajo na prodajo ali neprodajo državnega podjetja. Vi ste s svojimi izjavami to naredili. Vi ste s svojimi izjavami tudi rekli, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena. Spoštovani predsednik Vlade, svetujem vam, da še enkrat preberete ustavno odločbo Ustavnega sodišča v zvezi s kvalificiranimi vrednostnimi papirji. V točki 24, 124, da vam bo lažje, točno piše, da bo v upravnem sporu sodišče odločalo o tem, ali je bila bančna luknja pravilno ocenjena ali ne. In to bo edini pravnomočni dokaz. Vi pa že danes, 5 let preden se bo to šele zgodilo ali 10 let preden se bo to zgodilo, že javno zavajate slovenske davkoplačevalce, da je tako bilo, zato da potem izpeljete drug sklop, ne bomo prodali Abanke. Na koncu jo bomo, ker bo Evropska komisija to zahtevala, ampak škoda se bo menila še v dodatne pol milijarde, to vam pa sedajle zagotavljam, tako kot je krivda Cerarjeve vlade, ki je zaustavila prodajo Nove kreditne banke Maribor.  Spoštovani predsednik Državnega zbora, ker nisem prejel odgovora, želim, da glasujemo o tem poslanskem vprašanju in opravimo razpravo v Državnem zboru. Hvala.
Spoštovani predsednik, spoštovani minister, spoštovani vsi prisotni. Osebno ime je bistven element človekove osebnosti. Na podlagi osebnega imena se namreč vsak posameznik identificira in razlikuje od drugih fizičnih oseb. Gre za pravico in dolžnost posameznika, da uporablja osebno ime in z njim dokazuje svojo istovetnost. Bistveni cilj predloga zakona je državljanom omogočiti izvrševanje ene temeljnih človekovih pravic in sicer, pravico do svobodne izbire osebnega imena. V predlogu zakona gre predvsem za odpravljanje pomanjkljivosti, ki so se pri izvajanju zakona pokazale v praksi. Vnašajo se tudi uskladitve z Zakonom o partnerski zvezi in Družinskim zakonikom, ki narekuje nekatere terminološke spremembe v Zakonu o osebnem imenu. Zakon o partnerski zvezi je namreč uvedel nov inštitut življenjske skupnosti, to je partnersko zvezo, po Družinskem zakoniku pa se izraz roditeljska pravica nadomešča z izrazom starševska skrb. Podaljšuje se rok za spremembo priimka po razvezi oziroma razveljavitvi zakonske zveze in sicer, iz 6 mesecev na 1 leto. Po navedbah ministrstva je namreč praksa pokazala, da je v določenih primerih ta rok prekratek. Trenutna ureditev, ki velja od leta 2006, pri določitvi ali spremembi osebnega imena, za pravni promet določa omejitev osebnega imena na 2 besedi oziroma nedeljivi celoti v imenu in priimku. Posledično, morajo osebe, ki imajo v osebnem imenu več nedeljivih celot, izbirati, katere od besed bodo uporabljene v pravnem prometu. Ena najbolj vidnih, za nekatere tudi spornih, sprememb, pa je odprava te omejitve. S tem sledimo sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. To je namreč odločilo, da gre za kršitev, če oseba v drugi državi ne more uporabljati takšne sestave osebnega imena kot ga lahko v matični državi. Po mnenju Evropskega sodišča, v takšnih primerih tudi nista spoštovani pravica do gibanja in pravica do prebivanja oseb na ozemlju držav članic. Prav tako predlagana ureditev dopušča možnost uporabe črk, kot del osnovnega imena in možnost okrajšave imena in priimka, za namene pravnega prometa. V Poslanski skupini SAB bomo predlog Zakona o osebnem imenu podprli, saj gre za uresničevanje ene od temeljnih človekovih pravic. Prepričani smo, da je treba vsakemu posamezniku dopustiti možnost, da v pravnem prometu uporablja osebno ime v celoti – tako bo omogočeno spoštovanje pravic, ki so posamezniku dane z rojstvom, so zato neodtujljive. Hvala.
Spoštovani, hvala za besedo! Spoštovan varuh človekovih pravic! Ko ste nastopili in se predstavljali poslanskim skupinam smo videli v vas dejansko eno možnost v tem, da se je ta Državni zbor tudi z vašo pomočjo postavi v bran uveljavljanja in preprečevanja kršitev človekovih pravic in svoboščin še zlasti bi rekel političnih, ekonomskih in socialnih. Pomemben je bil poudarek kolegice, ki pravkar odhaja prej v njeni razpravi, ki je rekla, da je pomembna odločitev zakona, ko je bil še dopolnjen, zlasti točka, ki vas spodbuja, to ste rekli, da boste na tem aktivni, da začnete postopke na lastno pobudo na področjih, za katere ugotovite oziroma vas opozorijo državljanke in državljani ali pa tudi predstavniki tega Državnega zbora poslanci, da se dogajajo hude kršitve človekovih pravic. Sedaj bi rad na tem področju na tej točki, ko je razpravo o tem poročilu, ki je dobro in mislim, da moramo tukaj stati skupaj in predvsem bi se moral Državni zbor zavzemati za to, da se stvari, ki so zapisane tukaj notri opomini opozorila na kršitve dejansko popravijo, odpravijo in ne da se poglabljajo. Skratka, da od besed preidemo v konkretni položaj še zlasti, ko gre za človekove pravice in svoboščine.  Predlagam, prvič, da začnete pobudo na lastni postopek pobudo glede opozoril pri hudem kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri umeščanju v prostor - tega ni tukaj zapisano v vašem poročilu za lansko leto gospe Nusdorferjeve -, ko se je izbirala trasa primerna med Velenjem jug in avtocesto A1 Šentrupert, pri Šentrupertu je sedaj izbrana Koper madžarska meja na tej avtocesti. Tukaj je prišlo do … Moram reči, da smo bili poslanci tega Državnega zbora iz Odbora za infrastrukturo in kmetijstvo na terenskem ogledu in seznanitvi z vsebinskimi in strokovnimi zadevami, vsebinskimi in vsebinskimi, ki so se dogajale in na katere so nas ljudje iz treh občin to je Braslovče, / nerazumljivo/ in Polzela opozorili. Namreč, samo to bom povem, v eni občini to je Šmartno ob Paki se bo v naselju Podvrh treh procentom prebivalstvom preprosto podrli njihova prebivališča. Utemeljevali so kje so bile napake narejene, ko se je prostorski dokument državni prostorski plan, ki se je leta 2007 začel pripravljati 2017 pa je bil sprejet, kjer so bile vsebinske in strokovne napake narejene. Gospa Nusdorfer je bila o tem obveščena, bila je na ogledu tam. Prejšnja varuhinj je dala različne obljube tem prizadetim državljankam in državljanom. Jaz tega v poročilu za lansko leto nisem našel. Se opravičujem, če sem morda spregledal, nisem našel. Tudi obljuba nobena, ki jo je varuhinja človekovih pravic dala nobena od teh obljub ni realizirana. Poslanci, ki smo to pregledali in sigurno bomo peljali to zadevo še naprej v Državnem zboru, zaradi tega, da se pri konkretnem primeru nehajo kršiti pravice in svoboščine, ki so navedene, v kolikor to drži. In drugič tudi, da pride čim prej do teh avtocest, do te hitro cestne povezave, ki jo dejansko Slovenija rabi, vendar pričakujem, da boste na lastno pobudo pregledali kako je na stvari. Ustavno sodišče je sicer svojo odločbo pred kratkim izdalo glede postopkovnih zadev ni pa dalo, hkrati pa je napisalo, strokovne stvari pa niso naš predmet naše / nerazumljivo/, to pa preglejte. Mislim, da tukaj imamo v Državnem zboru poslanci še kakšno za reči.  Drugič. Ponovno opozarjam, kar sem opozoril tudi na odboru na kršitev pravice do izobraževanja, ki se v Sloveniji dogaja otrokom s posebnimi potrebami zlasti tistim, ki imajo odločbe   (nadaljevanje) o usmeritvi in jim je zagotovljen spremljevalec. Gre za hudo bolne otroke. Večinoma so tukaj avtisti, kjer je ministrstvo že leta opozarjalo, da se njihove pravice tukaj kršijo. Ministrstvo se ne premakne iz mesta. občina Celje, tudi Skupnost občin Slovenije, več staršev in šol je gospe Nussdorferjevi dve leti nazaj dalo pobudo s strokovnim, pravnim mnenjem, da sproži postopek za presojo u