9. redna seja

Državni zbor

17. 6. 2019
podatki objavljeni: 17. 6. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 9. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič, Matjaž Nemec, Marijan Pojbič, Ferenc Horváth, Jurij Lep, Nataša Sukič, Violeta Tomić, Felice Žiža, Zmago Jelinčič Plemeniti in Lidija Divjak Mirnik od 14. ure dalje.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, varuha človekovih pravic gospoda Petra Svetino k 13. in 14. točki dnevnega reda, predstavnika Državne volilne komisije, predstavnika Sodnega sveta, predstavnika Urada predsednika Republike in kandidata za sodnika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina k 16 točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.   Še enkrat, spoštovane in spoštovani, lep pozdrav!    Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. seje Državnega zbora.   Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. junija 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda seje nisem prejel.   Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. Vlada Državnemu zboru predlaga, da dnevni red 9. seje razširi z naslednji točko: Predlog zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (ZIOMVN), nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli s predlogom zakona v sredo 12. junija 2019.   Želi predstavnik Vlade obrazložiti predlog za širitev?   Izvolite, gospod minister.
Simon Zajc
Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!   V skladu s prvim odstavkom 143. člena Poslovnika Državnega zbora predlagamo obravnavo in sprejetje zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave po nujnem postopku, saj je sprejetje zakona potrebno, da se preprečijo težko popravljive posledice, ki nastajajo državljanom. Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave je bil pripravljen zaradi posledic, ki nastajajo zaradi sodnega zadržanja odstrela za namen upravljanja populacije, kar je privedlo do povečanja gostote obeh vrst, tako rjavega medveda kot tudi volka, do te mere, da so te živali v zadnjem obdobju spremenile način obnašanja, kar predstavlja neposredno grožnjo za prebivalce in njihovo premoženje.   Vrsti sta v ugodnem stanju in trend rasti populacije je bil v zadnjih letih izrazit. Današnje situacije se ne da več reševati le z izjemnimi odstreli po odločbah, ker se s temi odstreli ne vpliva dovolj na uravnavanje velike gostote populacij. Dejstvo je, da v kolikor se ne bo takoj začela uravnavati velika gostota populacij, bosta le-ti še naprej rasli in zelo verjetno povzročali vse večje škode tudi v naseljih. Ob stalnem kontaktu z ljudmi se velike zveri lahko na ljudi v relativno kratkem času navadijo in ljudi ob neizvajanju odstrela ne dojemajo več kot grožnjo, se vse bolj pojavljajo tudi v naseljih in površinah, kjer najlažje pridejo do hrane. Ob takšni situaciji obstaja zelo visoka realna bojazen napada živali na človeka.   Zaradi navedenega predlagamo sprejetje zakona po nujnem postopku in širitev seje državne zbora za obravnavo to točke. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister, za obrazložitev.  Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne. Hvala.    S tem zaključujem predstavitev stališč o predlogu za širitev in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prostim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.  Glasujemo. Prekinjam. Prosim, da preverite kartice še enkrat. Ali dela sedaj? Da.. Glasujemo o širitvi dnevnega reda 9. redne seje.   Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti 7.  (Za je glasovalo 69.) (Proti 7.)  Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.     V skladu s časovnim potekom seje zbora bomo to obravnavali kot 1.A točko v četrtek, 20. junija 2019.   S tem prehajamo, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem ter s sprejeto dopolnitvijo.   Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti 4.  (Za je glasovalo 72.) (Proti 4.)  Ugotavljam, da je dnevni red 9. seje Državnega zbora določen.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.   V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 53 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018.   Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri ter generalni sekretar Vlade odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na razpolago pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice, ministra ali generalnega sekretarja Vlade. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljanjem vprašanj.   V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica, minister ali generalni sekretar Vlade v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.   V zvezi s to točko so se za danes opravičili: minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar; ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer ter minister za finance dr. Andrej Bertoncelj.   Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.   Poslansko vprašanje mu bo prvi postavil gospod Blaž Pavlin. Izvolite.
Spoštovani predsednik Vlade! Minister vaše vlade, minister za izobraževanje, znanost in šport na hrbtih staršev in njihovih otrok, vključenih v nevladne osnovne šole in vrtce, izigrava vsa načela pravna države. V Novi Sloveniji menimo, da novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki jo je Vlada 6. junija sprejela, izigrava odločbo Ustavnega sodišča, saj predlog ne določa enakega financiranja vseh javnoveljavnih programov v osnovnih šolah. S predlagano novelo se povzroča nova neustavnost. Poleg tega se je pretekli teden zaključila javna razprava glede predlogov sprememb zakona o vrtcih. Oba zakona povzročata nemir in ogorčenje staršev ter njihovih otrok, ki obiskujejo te osnovne šole in vrtce. Sprašujejo se, s čim so si zaslužili takšno ravnanje.   Spoštovani predsednik Vlade, sprašujem vas:   Kaj boste storili, da zaščitite to manjšino v naši državi, ki so ji že leta kršene pravice?   Kako boste poskrbeli, da se v najkrajšem možnem času resnično brez izigravanja izvrši odločba Ustavnega sodišča glede enakega financiranja vseh javnoveljavnih osnovnošolskih programov?  Kako boste poskrbeli, da bo tem otrokom in staršem povrnjena vsa materialna škoda zaradi leta trajajočega nevzdržnega kršenja ustave zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča?
Hvala za vprašanje.   Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša. Izvolite.
Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.   Najprej naj za uvod spomnim na nekaj dejstev, in sicer dejstev iz Ustave, iz Zakona o osnovni šoli in iz te zadnje odločbe Ustavnega sodišča, ki jo po zagotovilih ministra Jerneja Pikala predlagana novela zakona dosledno uresničuje. Javne osnovne šole so pa zakonu dolžne zagotavljati tako obvezni kot razširjeni program in v tem sklopu je med drugim zakonsko zapovedanih kar 18 obveznih predmetov. Nasprotno pa zasebne osnovne šole program določijo s svojimi akti. Dolžne so zagotavljati pouk iz zgolj devetih obveznih predmetov, razširjeni program pa zanje, četudi ga večinoma zagotavljajo, ni obvezen. Zakon jih k temu tudi ne zavezuje. Zakaj izpostavljam te razlike med obveznim in razširjenim programom? Zato ker na besedi »obvezno« temelji tudi odločba Ustavnega sodišča.   V izogib očitkom, da govorim na pamet se bom naslonil na zapise ustavnih sodnikov. Recimo, 20. točka, navajam: »… se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno.« Konec navedka. Poudarjam, »ki je za učence obvezno«. In nekaj stavkov naprej ista 20. točka odločbe, navajam: »Drugi odstavek 57. člena Ustave zato učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javnoveljavnega programa.« Konec navedka. Spet poudarjam besedo »obveznega«. Skratka, o razširjenem programu v odločbi Ustavnega sodišča ni govora. Ustavna odločba govori o obveznem programu, o razširjenem ne. Obvezni program bo zakonsko novelo, ki jo je pripravil minister Jernej Pikalo, tudi v zasebnih šolah financiran stoodstotno. Tako kot v javnih. Pravni položaj pobudnikov ustavne presoje se ne bo poslabšal. Novela namreč predvideva ustrezno prehodno obdobje.   Predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je sedaj v parlamentarnem postopku in seveda boste opravili tudi splošno razpravo. Vedno so možni tudi amandmaji. Zdajšnja različica besedila najbrž ni čisto dokončna. Minister pa zagotavlja, da ta predlog zakona sledi ustavni odločbi. Če bo se kaj pokazalo tekom razprave, je to vedno možno. Je pa treba spomniti, da je neko drugo ustavno sodišče naredilo točno diametralno nasprotno sodbo. Ponavljam, razprava bo in minister zagotavlja, da je to v skladu. Če pa se sprejme kakšen amandma, bo pač drugače. Hvala.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, želite dopolnitev? Izvolite
Spoštovani predsednik Vlade! Sklepam, da ste seznanjeni z mnenjem Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo glede zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, objavljenem 22. maja 2019, ki med drugim opozarja, citiram: »V zvezi s predlaganim tretjim odstavkom spremenjenega 86. člena zakona opozarjamo, da bodo pobudniki, ki so s prejšnjo pobudo uspeli, s predlagano ureditvijo financiranja zasebnih osnovnih šol v slabšem pravnem položaju, kot so v skladu z veljavno ureditvijo, zaradi katere so na Ustavno sodišče pobudo vložili.« Pomisleke ima tudi glede predlaganega petega odstavka spremenjenega 86. člena zakona, ki določa, da se zasebnim šolam, razen osnovnim šolam, za izvedbo programa zagotavlja 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Takšna ureditev postavlja zasebne šole v neenak položaj, pri tem pa ni predvidenega nobenega pravno utemeljenega razloga za to. Zapisali so tudi, da čeprav država zagotavlja tudi nadaljnje izobraževanje, pa je le za osnovnošolsko izobraževanje v Ustavi določeno, da je obvezno in se financira iz javnih sredstev, kar je argument v prid dejstvu, da se zasebno osnovnošolsko izobraževanje ne more financirati v manjšem obsegu.   Kako ste lahko tako jasno mnenje svoje zakonodajne službe spregledali v postopku obravnave predloga zakona na Vladi?   Če pa ga niste spregledali, zakaj ste ga ignorirali in zakon na Vladi sprejeli?
Hvala, gospod poslanec.   Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Kot sem rekel, ministrstvo zagotavlja, da ta predlog zakona uresničuje ustavno odločbo. Odgovarja pa tudi, da je pomislek za to točko na mestu, vendar se ta zakon osredotoča samo na financiranje zasebnih osnovnih šol, ker so bile le-te predmet presoje. Takšna je utemeljitev ministrstva. Še enkrat pa povem, da je možno vložiti tudi kakšen amandma in tekom razprave je možno zadevo še kaj spremeniti. Hvala.
Hvala, gospod predsednik.   Gospod poslanec, imate postopkovni predlog?Izvolite.
Spoštovani predsednik Vlade, s sprejetjem novele ZOFVI na Vladi ste prevzeli nase veliko odgovornost za vse posledice tega dejanja. Starši so ogorčeni, da se lahko v 21. stoletju sredi Evrope zgodi takšen napad na pravno državo in takšen poizkus diskriminacije manjšine. Namesto da bi vsi skupaj uveljavili ukrepe za krepitev civilne družbe za več strpnosti in spoštovanja v naši družbi, so otroci, vključeni v nevladne osnovne šole, in njihovi starši grobo napadeni s strani nosilcev oblasti. Kot da to še ni dovolj, je napovedana še sprememba Zakona o vrtcih, ki bo nov udarec otrokom in staršem. Otroci potrebujejo ljubezen, mir in spodbudno vključujoče okolje. Njihovi starši se zato trudimo, od države pa upravičeno pričakujemo podporo. Utrujeni od vseh bremen poklicnega in družinskega življenja se morajo starši boriti še z državo. Spoštovani predsednik, otroci tudi vas sprašujejo, »bom prihodnje leto še lahko obiskoval to šolo, bom še lahko hodila v ta vrtec«.   Ker so otroci največje bogastvo in prihodnost Slovenije, v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se na prihodnji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade na moje poslansko vprašanje.
Hvala, gospod poslanec. O vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali jutri, 18. junija, v okviru glasovanj.   S tem prehajamo na drugo poslansko vprašanje.   Besedo imate gospod Dušan Šiško. Izvolite.
Spoštovani predsednik Vlade, spoštovane ministrice, ministri, kolegice in kolegi!  V Sloveniji smo prvo elektrarno na Dravi zgradili pred 100 leti. V Posavju, od koder prihajam, je žal šele proti koncu 20. stoletja prišlo do gradnje prve elektrarne na spodnji Savi pri Vrhovem. Nato so po sprejetju zakona o Spodnji Savi leta 2000 sledile še hidroelektrarne Boštanj, Blanca, Krško in Brežice. V družbi HESS so bile že lani v polnem teku priprave na gradnjo HE Mokrice, ki je zadnja v načrtovani verigi. Ta poleg električne energije vsej državi prinaša ljudem okoli Save tudi več varnosti pred poplavami, prispeva k izboljšanju infrastrukture, razvoju kmetijstva, turizma in gospodarstva na sploh. Vendar je tik pred začetkom gradnje majhna, nevladna organizacija s šestimi člani, Društvo za opazovanje rib, s pritožbo na Upravno sodišče kot stranski udeleženec v postopku praktično zaustavila projekt, vreden skoraj 200 milijonov evrov. Po eni strani smo polni besed v zvezi z obnovitveni viri električne energije in boju proti podnebnim spremembam, po drugi pa dopuščamo, da nam majhne skupine iz nejasnih razlogov, pod krinko varstva narave ustavljajo razvojno in okoljsko pomembne projekte. Očitno je država naredila napako, ko je vsaki skupini, ki ima status delovanja v javnem interesu, omogočila, da sodeluje v postopkih, tako da v resnici deluje proti splošnem interesu.   Zato v imenu Slovenske nacionalne stranke sprašujem:   Kako dolgo bodo okoljske in druge nevladne skupine lahko ustavljale investicije državnega pomena, ne da bi pri tem upoštevale širše nacionalne interese?   Kaj in kdaj boste storili, da se taki primeri, kot je HE Mokrice, ne bodo ponavljali?
Hvala, gospod poslanec!  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa za vaše vprašanje!  Naj že takoj na začetku povem, da je vprašanje naslovljeno zelo pravilno in ne gre samo za Mokrice, ampak gre za nek širši problem v Sloveniji. Kasneje bom dobil tudi vprašanje gospoda Zorčiča o drugem tiru, kjer je situacija zelo podobna.   Res je, pomembno je varovati okolje, pomembno se je zavedati, da je ta planet edini, ki ga imamo, in drugega ne bomo imeli. Vendar je po drugi strani tudi res, da samo z zaustavljanjem čisto vsakega projekta pa tudi ne bomo daleč prišli. Ko sem bil na 50. obletnici elektrarne, sem točno povedal, da je zdaj čas, da se odločimo, ali bo ta čas enkrat v zgodovini dojeman kot čas, ko se je nekaj naredilo ali bo čas, ko se ni storilo nič. In to je zelo prelomnega pomena. Pred kratkim smo zaščitili Muro, smo izpolnili tisto, kar smo obljubili. Ampak nekaterim to še vedno ni dovolj. Vsak dan dobivam pošto, dobivam različne pobude: ustavite to gradnjo, ustavite ono gradnjo, zaprite TEŠ 6, zaprite Krško, ne vem, kaj še vse. In to, se strinjam, ni prava pot.  Mislim, da bo Ministrstvo za okolje in prostor moralo pristopiti k pripravi zakonodaje, ki bo prevetrila, katere so tiste organizacije v javnem interesu – poudarjam, v javnem interesu. Ni vsaka nevladna organizacija organizacija v javnem interesu. Na tak način, če se bo ob vsaki gradnji začelo vsako stvar ustavljati, bomo morali na koncu sprejeti sklep, da se vrnemo v votline. In ne bomo živeli niti ob svečah, ker tudi to je škodljivo, bomo kurili ognje, ampak tudi ogenj bo na koncu sporen, ker vendarle oddaja tudi trdne delce in še kaj drugega.  Zato je treba k temu pristopiti s precejšnjo mero razuma. Ker tudi tisti, ki so najhujši okoljevarstveniki, uporabljajo mobilne telefone, uporabljajo avtomobile, uporabljajo tudi vse drugo, kar moderna tehnologija premore. In to vse neposredno ali pa posredno deluje na elektriko. Če ne bomo imeli razčiščenih pojmov, od kod bomo to energijo pridobivali, pa tudi če se trudimo zmanjšati porabo energije, zagotovo se tudi to moramo truditi, ampak vseeno, če bomo hektično pristopali, ker je danes trend, da je vsak okoljevarstvenik, če je ali pa če ni, potem se nam lahko slabo piše.  Naj strnem. Treba je varovati okolje, ne ravnati tako, kot so pretekle generacije, ko so nam porabile za približno, ne vem, pet ali pa deset generacij tistega, kar je danes nam na voljo, ampak po drugi strani pa brez virov energije, bomo res končali tako, za vikend je bil nek intervju, ko je direktor, mislim da je bil HESS, povedal, da je potem alternativa goniti dinamo v kleti. Se pravi, zdrava mera razuma in predvsem razumevanje drug drugega. Mi gremo vedno iz ene skrajnosti v drugo. Včasih nismo nič okolja varovali, danes ga pa toliko varujemo, v narekovajih, da sami sebe pri mnogih projektih zaviramo. Če nočemo nobenega vira energije, povejmo, kaj hočemo in bomo pristopili k temu. Hvala.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, izvolite.
Spoštovani predsednik, upam, da se bodo vaše napovedi uresničile. Še dobro se spomnim leta 1990, ko je moje mesto Krško, pravzaprav njegovo staro zgodovinsko jedro, plavalo na vodi in ko so gasilci in občani sami z velikimi napori reševali, kar se je rešiti dalo. Nisem proti tistim, ki si prizadevajo za ohranitev naravnega okolja, a da se oglašajo zdaj, ko je veriga elektrarn na spodnji Savi pri koncu, ni spremenljivo, in to zaradi ene same ribice. O tem, koliko ljudi ne bo imelo dela, koliko strokovnjakov ne ve, kaj se bo zgodilo, ali naj gredo delat v tujino, nisem niti govoril. Ali se kdo vpraša, koliko nas stanejo izgube zaradi izpada električne energije, ki jo bomo morali uvoziti ali pa pridobiti na bolj umazan način?   Spoštovani predsednik:   Kako in kdaj boste poskrbeli, da državljani Slovenije in še posebej prebivalci ob reki Savi ne bomo žrtev majhnih skupin in interesov, ki zelo verjetno stojijo za njimi?  Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Zadnji razvoj dogodkov je tak, da je sodišče vrnilo zadevo ARSU v ponovno odločanje. Tako sedaj postopek spet teče. Ampak kot sem rekel, naša zakonodaja je tako zamehurjena na določenih zadevah, da dejansko vse traja zelo zelo dolgo. Zato še enkrat poudarjam – ja, zaščitili smo Muro, pa še kaj drugega bomo zaščitili, ampak povsod po Evropi imamo lahko vetrnice, pri nas so pa ptiči drugačni, pa očitno ne znajo letati s temi vetrnicami, pa metuljčki pa vse sorte. Z vsem dolžnim spoštovanjem do narave, ampak zagotovo to ni prava pot. Pričakujem, da se gre v to prevetritev zakonodaje, kajti ponavljam: vire energije bomo v prihodnosti potrebovali. Da ne bomo tako kot v Nemčiji, ki se je na hitro odločila, da bo zaprla vse jedrske elektrarne, zdaj se pa že kažejo posledice, da je bila to prehitra odločitev, kajti treba bo elektriko nekje pridobiti in seveda na najbolj čist način. Je pa res vprašanje, če se tisti, ki bi vse blokirali, vse ustavljali, zavedajo, kaj to pomeni. Mogoče bi pa za en teden vsem vzeli elektriko v celi Sloveniji, pa bi se potem mogoče kdo zamislil, kakšno bi bilo življenje. Pa še enkrat, ne nasprotujem okoljevarstvu, nikakor ne, samo ne s pretiravanjem. Hvala.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala.  Državljani težko razumejo, da na primer razvite države, kot je Danska, že skoraj polovico elektrike pridobivajo iz vetrnih elektrarn, mi pa jih v nekaj desetletij ne moremo postaviti niti toliko, kolikor imamo prstov na roki. Avstrija ima na Muri 30 elektrarn, mi pa ne dopuščamo niti resnega načrtovanja. Raje bomo kurili uvozni premog in onesnaževali Slovenijo. Marsikaj smo zamudili v tem projektu stoletja za našo regijo, med drugim tudi možnost, da bi zagotovili plovnost ob reki Savi, a ne smemo dopustiti, da bi ustavili, kar smo z veliko muko dosegli že sedaj. Po oceni Slovenske nacionalne stranke gre tu za resen problem, zaradi katerega ima država po našem mnenju veliko škodo, saj takšne razmere ovirajo hitrejši razvoj države.  V skladu z 246. členom zahtevam splošno razpravo v Državnem zboru, saj nenazadnje vemo, kaj se je dogajalo tudi pri Magni nedolgo tega nazaj. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.   O vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.   Besedo pa sedaj imate dr. Anže Logar. Izvolite.
Hvala, predsednik.   Spoštovani predsednik Vlade, po neki oddaji na RTV Slovenija, ki je bila čisto slučajno obelodanjena dva tedna pred odločanjem o prodaji A banke, ste se oglasili s svojim edinim bančno-gospodarskim sporočilom na svojem twitter profilu. Zapisali ste, citiram: »Glede na včeraj videno v oddaji o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje A banke. Zlasti ne vprašljivim skladom«. Sosledje je res prozorno. Zanima me:  Ali je bilo poleg tega javnega pritiska na nadzorni svet SDH izveden tudi kakšen ne javni, tajni?   Berem, da so v vaši vladi modni pritiski raznih mož v črnem, kakšne Sove, pa kakšne obveščevalno-varnostne službe. Želim zelo konkreten odgovor.  Posebej poudarjate, da Abanke zlasti ne bi smeli prodajati vprašljivim skladom. Za Abanko se potegujeta dva, madžarska OTP in sklad Apollo. To je tisti sklad, ki mu je Cerarjeva vlada prodala NKBM. Torej le en sklad.   Ali trdite, spoštovani predsednik Vlade, da je sklad Apollo vprašljiv sklad?   Ali torej nadzornikom SDH s tem posredno nalagate, da enega od ponudnikov izloči iz prodajnega postopka?   Tudi tu želim zelo konkreten odgovor.   Zakaj to sprašujem? Svoj javni pritisk ste na SDH napovedali pod pretvezo nekih domnevno novih dejstev iz oddaje Brezno, ki pa v svojem bistvu izkrivlja resnico o bančni luknji. V mandatu te vlade pa niste niti s prstom mignili, da bi pospešili pregon bančne kriminalitete ali da bi izboljšali pogoje bančne kriminalitete.   Na strani 25 vaše koalicijske pogodbe pod naslovom Boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji piše, citiram: »Za večjo učinkovitost pri pregonu gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije bomo analizirali dosedanje delo specializiranih oddelkov sodišč in tožilstev ter sprejeli ustrezne prilagoditve.« Bum. Potem pa na mesto vrhovnega državnega tožilca imenujete Harija Furlana. Osebo, ki je praktično najbolj odgovorna, da se v tej državi pri pregonu bančne kriminalitete ni zgodilo praktično nič. Zdaj pa moje vprašanje:  Ali je bilo imenovanja Furlana na Vladi mišljeno kot nagrada za delo oziroma nedelo v sklopu teh vaših skupnih naporov za revizijo resnice o bančni luknji, češ, bančne luknje sploh ni bilo, to so nam vsilili iz Bruslja za napačnimi izračuni, ali pa ste dosledno izpolnili zavezo iz prej omenjene koalicijske pogodbe, analizirali dosedanje delo SDT in ugotovili, da je Harij Furlan največja ovira za učinkovitejši pregon bančne kriminalitete in ste ga umaknili tako, da ste ga povišali navzgor?  Hvala.
Hvala, gospod poslanec.   Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, gospod Logar, za to vprašanje.   Če začneva pri tajnosti. Jaz na nikogar ne pritiskam. Če sem dal tvit, je to vse prej kot tajno. Ne uporabljam praks, kot je bilo to za časa vaše vlade, ko vam je direktor Kovačič, NKBM, oziroma vašemu predsedniku na strankarski mail točno poročal, kako to poteka, pa razne kravje kupčije z Mercatorjem in take zadeve. Mislim, da je bilo tam mnogo bolj tajno vse skupaj. Kar se tiče razno raznih skladov, imam tukaj v mislih predvsem splošno prakso, ko se je prodajalo skladom. Adria Airways se je prodala skladu, pa vidimo, kje smo. Kar se tiče pritiskov, z moje strani jih zagotovo ni. SDH je avtonomen organ, nenazadnje imajo v SDH vsi ne vem kolikokrat večjo plačo od mene. Če imam jaz 3 tisoč 300 neto, kot dobim ven, zagotovo dobijo oni, ne vem, 11 bruto mislim da je, pa preračunajte. Tako da verjamem, da so za to plačo sposobni sami sprejeti kakšno odločitev v tej državi, ne da je za vse na koncu odgovoren kdo drug. Kar se pa tiče raznoraznih, ne vem, pričakujete, da bom osebno preganjal kriminalce ali tako imenovane banksterje, kot ste pisali tudi na vašem profilu. Tudi v vašem mandatu plus enoletno vodenje te vlade se je marsikaj dogajalo, ko ste hoteli na hitro nadoknaditi tisto, kar vam prej ni uspelo toliko let. Naša stranka je zdaj skoraj eno leto v tej državni politiki, tako da mene ni treba spraševati po tem. Lahko se pa vprašate sami, saj tudi če bi bili v vladi z vami, ne bi bilo nič drugače. Tudi vi ste stara stranka, nenazadnje pa imate edini predsednika stranke, ki je bil neposredno v Zvezi komunistov. Nobena druga stranka, celo SD tega nima več. Mene ni treba obtoževati nekih starih praks. Imeli ste tudi preiskovalno komisijo o bankah. Rekli ste, da ste tam vse ne vem kaj ugotovili, pa je bilo tisto bolj politično zaslišanje kot kaj drugega. Ja, tudi jaz bi rad, da se to razčisti. Pri tem bančnem slovenskem sistemu je bilo mnogo, mnogo babic, ki so potem na svet spravile to kilavo dete in te probleme, ki jih imamo danes. Začelo se je že zdavnaj prej, začelo se je tudi pod dvanajstletno vladavino stranke LDS, zagotovo, tudi takrat so se začeli že dogajati prevzemi, res da bolj uspešni kot leta 2008, ko so z dragimi krediti kupovali delnice, potem pa te čez noč niso bile nič vredne. Tudi nekateri prijatelji vašega predsednika, soborci in tako naprej.   Skratka, ne uperjate prave osti v pravo smer. Sam bom najbolj vesel, če se bo vse razčistilo, kaj se je dogajalo v preteklosti. Imamo tudi eno preiskovalno komisijo o DUTB. Z veseljem čakam te izsledke. Kar se pa Abanke tiče, imam pa vso pravico izraziti kakšen pomislek. Verjetno gre za neko veliko zgodbo. In tudi ovadba je zame novo dejstvo, saj je prej nisem videl. V ovadbi določene stvari pišejo in čisto vse ni moglo biti v redu. Jaz ne pravim, da ni bilo nobene bančne luknje, je pa vprašanje, če je bila pravilno ocenjena. To je pa veliko vprašanje. Seveda pa je danes situacija, kakršna je. Danes jaz težko za nazaj govorim, ker me ni bilo niti pri eni stvari. Ustanovljena je pa bila slaba banka, saj v dokumentarcu je bila tudi vaša stranka omenjena in vaši ljudje. Vsi ste bili zraven na tak ali pa drugačen način. Mene edinega tam ni bilo zraven. Da bom pa jaz osebno zdaj lovil tako imenovane banksterje?! Jaz pričakujem, da bodo ustrezni organi opravili svoje. Imam pričakovanje in upam, da bo res tako.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, želite dopolnitev?
Hvala, predsednik.  Jaz ne vem, ali je gospod predsednik Vlade poslušal mene ali koga drugega, ampak na moje vprašanje sploh ni odgovoril. Kot sem ga razumel v celotnem delu, je, da on ne pritiska tajno, on pritiska samo javno. Verjetno je tudi zato SDH današnjo sejo nadzornega sveta prestavil s 14. ure na dva naprej, ker se ti javni pritiski nadaljujejo.   O bančni luknji, gospod predsednik Vlade, imate zelo decidirano stališče. Zelo decidirano. Na novinarski konferenci pred desetimi dnevi ste dejali natanko takole, citiram: »Saj za to bančno luknjo že nekaj časa vemo, da je bila ocenjena za previsok znesek.« To ni izjava v pogojniku. To je zelo decidirana izjava, ki ne pušča dvomov. Glede na to, da jo je izrekel predsednik Vlade, ki ima dostop do raznih virov, tudi tajnih virov podatkov, je torej nujna obrazložitve.  Zato sprašujem:   Na podlagi česa trdite, da je bila bančna luknja ocenjena previsoko?   Hočem zelo konkreten odgovor. Tudi to, od kdaj vi to že veste. Ne sumite. Od kdaj vi to že veste. Pa ne iščite izgovorov v neki famozni Boletovi študiji. Saj veste, dokler ima nekdo dobro plačano pogodbo z Banko Slovenije, tuli v isti rog z guvernerjem Kranjcem, ko naslednji guverner prekine to pogodbo, je vse narobe pri Banki Slovenije. Kateri dokazan ali pravnomočni dokument vam daje moč za tako eksplicitno decidirano izjavo? Temeljni izračun bančne luknje, kot vemo, je pripravila vlada Alenke Bratušek. Memorandum za državno pomoč je predpisala bodisi Alenka Bratušek bodisi Karel Erjavec kot zunanji minister. To je zame še vedno skrivnost, nihče tega ne želi povedati. Ne vem, zakaj. Kolegica Alenka Bratušek je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo rekla, da se pač ne spomni. Zimzelen odgovor. Pa vas bom takole vprašal:   Kako imate lahko v vladi dva ministra, ki sta po vašem decidirano jasno sprejela take pogoje, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena? Ste z njim vsaj opravili pogovor?
Hvala, gospod poslanec.   Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala.   Kako imate vi lahko predsednika stranke, ki ne zna pojasniti 200 tisoč evrov premoženja? Celo vlada je padla zaradi tega. Tako vas jaz tudi lahko nazaj vprašam, če želite. Vemo, kaj se je dogajalo.   Kar se tiče dela policije … / oglašanje iz dvorane/ Kako? Spoštujemo sodišča …
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, to je Državni zbor, dovolite da predsednik Vlade odgovori do konca.   Izvolite.
Ja, ja, si bom že izboril besedo, nič se bati, saj smo navajeni. Policija že od leta 2013 …
Tukaj vas tudi varujemo.
… prioritetno izvaja ukrepe glede bančnega kriminala. V tem času je policija na državna tožilstva podala 172 kazenskih ovadb in v tem trenutku še vedno obravnava 16 zadev s področja bančne kriminalitete. Tako da policija dela. Kar se pa tiče tega, da je bila luknja ocenjena za preveliko vsoto, vidimo tudi iz same ovadbe, da je bila metodologija napačna. Res pa je, da je to metodologijo pokrila tedanja vlada. To je pa res. Ampak zagotovo pa so takšni in drugačni indici, da ni bilo vse čisto tako, kot bi moralo biti. To, da vi mene sprašujete, od kod vem, to je danes po mojem jasno že vsakemu državljanu, da ni bilo čisto vse, zlasti po vsem, kar smo videli. Ta vaša vprašanja zdaj niso čisto na mestu. Kar se pa tiče Harija Furlana, jaz ga osebno ne poznam, nisem nikoli niti govoril z njim, tako da preko njega jaz sigurno ne mislim na nikogar pritiskati ali pa kaj drugega početi.   Kar se pa tiče tega, da spreobračate besede, to ste pa že zelo dobro zverzirani. In to je vaša politika že dolga leta, začenši s tistimi likvidacijami, diskreditacijami in ne vem čem. Saj tudi pri meni doma je vaš medij vztrajno trdil, da je ograja višja, pa niti ni gledal na pravo stran, ampak je vztrajno, ko so ljudje še cegle prešteli, koliko jih je, še kar trdil svoje. To je približno podobna zadeva. Vaše spreobračanje besed je že dolgo znano. Verjamem, da je vaša komisija veliko odkrila, da je prispevala k reševanju teh problemov. Je pa tudi vaša vlada marsikaj prispevala k stanju v državi, čeprav res ni bila toliko časa, kot je bila LDS in še kakšna druga vlada. To se pa strinjam. Hvala.
Hvala za odgovor, gospod predsednik Vlade.   Gospod poslanec, imate postopkovni predlog? Izvolite.
Jaz se ne počutim izzvanega, počutim se pa užaloščenega. Predsednik Vlade je v tem svojem odgovoru petmilijardno bančno luknjo primerjal z zidaki v svojem zidu. Poglejte, kako žalostno je to. To, kar smo mi vsi plačali iz svojega računa, zbanalizira na višino svoje ograje. Oprostite, to ne spada k diskurzu razprave v Državnem zboru, sploh pa ne v času razprave poslanska vprašanja, predsednik Vlade. Ne, predsednik Vlade, vi ne morete mene nazaj vprašati. Lahko bi, če bi bila v obrnjeni vlogi, pa nisva. Poslanska vprašanja so namenjena temu, da poslanec vpraša predsednika Vlade in predsednik Vlade odgovori. Ne pa, da se gre po znani tezi: moj oče je močnejši kot tvoj. Kot so se šli v vrtcu. To je nivo razprave, ki ste ga imeli vi sedaj v tem odgovoru.   Jaz sem citiral izključno vaše izjave. Izjave predsednika Vlade imajo svojo moč. Lahko zamajejo trge, lahko vplivajo na rating države, lahko vplivajo na prodajo ali neprodajo državnega podjetja. Vi ste s svojimi izjavami to naredili. Vi ste s svojimi izjavami tudi rekli, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena. Spoštovani predsednik Vlade, svetujem vam, da še enkrat preberete ustavno odločbo Ustavnega sodišča v zvezi s kvalificiranimi vrednostnimi papirji. V točki 124, da vam bo lažje, točno piše, da bo v upravnem sporu sodišče odločalo o tem, ali je bila bančna luknja pravilno ocenjena ali ne. In to bo edini pravnomočni dokaz. Vi pa že danes, pet ali deset let, preden se bo to šele zgodilo, že javno zavajate slovenske davkoplačevalce, da je tako bilo, zato da potem izpeljete drug sklop, to je, ne bomo prodali Abanke. Na koncu jo bomo, ker bo Evropska komisija to zahtevala, ampak škoda se bo merila še v dodatne pol milijarde. To vam pa sedajle zagotavljam. Tako kot je krivda Cerarjeve vlade, ki je zaustavila prodajo Nove Kreditne banke Maribor.   Spoštovani predsednik Državnega zbora, ker nisem prejel odgovora, želim, da glasujemo o tem poslanskem vprašanju in opravimo razpravo v Državnem zboru. Hvala.
Spoštovani poslanec, kakor želite, bomo glasovali jutri v okviru vprašanj.   Besedo imate gospod Luka Mesec.  Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav!  Spoštovani predsednik Vlade! Jaz vam bom postavil vprašanje glede stanovanjske politike oziroma glede prenosa stanovanj iz slabe banke na stanovanjski sklad. Glede stanovanjske politike mislim, da slika v Sloveniji ne bi mogla biti bolj jasna. Stanovanjske politike ta država že četrt stoletja nima in generacije, ki prihajajo, so vedno bolj pod bremenom te neaktivnosti države na tem področju. Problemi so znani. V Ljubljani, če boste šli pogledat, stane danes malo čez 60 kvadratov stanovanja 290 tisoč evrov. Na Obali ni veliko bolje, v Kopru 70 kvadratov stane 240 tisoč evrov. Če si dva mlada človeka s povprečnimi slovenskimi plačami ali manj, dve tretjini ljudi manj od povprečne plače, hočeta to privoščiti, se morata dobesedno zadolžiti za celo aktivno življenjsko obdobje, se pravi nekje za 30 let, in odplačevati drag kredit samo zato, da prideta do majhnega stanovanja. Zato nas ne sme presenečati, da beremo o čedalje večji migraciji v tujino, 8 tisoč na leto, da beremo o tem, kot so Finance napisale pred časom, da že skoraj vsak drugi mlad Slovenec do 35. leta živi pri starših. Razlog pa je, da si življenja ne more drugače privoščiti. Ali pa, kot poročajo stanovanjski skladi, uspejo ugoditi le desetini vseh upravičenih prosilcev za najem stanovanja tam. Skratka, imamo velik problem. Mislim, da se o tem strinjamo. Tudi če bomo šli pogledat koalicijsko pogodbo, so stvari zelo jasne, govori o 10 tisoč novih najemnih stanovanjih, govori o ureditvi stanovanjskega zakona in zadružništva, govori konec koncev tudi naš zadnji sporazum z vlado o prenosu z DUTB na stanovanjski sklad, iz slabe banke na stanovanjski sklad. V slabi banki je ostalo kar precej nepremičnin in stanovanj, ki so neposredno primerna za to, da začnemo postavljati to politiko na noge. Problem pa je, da se pri takih stvareh vedno zaletimo ob interese. Tukaj smo se zaleteli ob konkreten interes, to je interes slabe banke oziroma njenega vodstva in likvidnosti.   Kar me zanima, gospod predsednik Vlade, je:   Zakaj ste v tej dilemi, kjer morate izbirati med mladimi, ki rabijo ta stanovanja, in bilanco slabe banke, ki jo bi radi polepšali s prodajo teh stanovanj, izbrali slabo banko in ne prihodnosti mladih?   Hvala.
Imamo postopkovno vprašanje.   Gospod Danijel Krivec, izvolite.
Hvala za besedo.   Želel sem po zaključku razprav in vprašanj predsedniku Vlade opozoriti Državni zbor in vas kot predsednika, da opozorite predsednika Vlade, ki je gost v tej hiši, da že drugič ali pa celo tretjič na vprašanja ne odgovarja in v bistvu se izogiba odgovorom. Opozoril bi ga tudi na to, da v primeru bančne luknje ne gre za neke ograje, za neke izmišljotine, ampak gre za gola dejstva, ki so bila sprejeta v Državnem zboru praktično v prejšnjem mandatu soglasno. Podane so bile ovadbe, ki jih je sprejel ravno vodja NPU gospod Harij Furlan, ki ga sedaj imenujete za generalnega državnega tožilca. Za mene je nesprejemljivo, da se na tak način preusmerja pozornost v tako pomembni zadevi, kjer vsi vemo, da se praktično v tej preiskavi nič ne dogaja. To vprašanje je bilo definitivno na mestu tudi zaradi vseh vaših izjav na tiskovnih konferencah. Mi si ne želimo, da se stanje v tej državi na področju bančništva še poslabšuje s takimi neumestnimi razpravami, ki jih poslušajo tudi v javnosti. Zato opozarjam oziroma prosim predsednika, da opozorite predsednika Vlade, da je treba v Državnem zboru odgovarjati na vprašanja, ki jih postavljajo poslanci. Temu je tudi ta inštrument namenjen. Hvala.
Spoštovani poslanec, podali ste postopkovni predlog, ki ga je že na nek način podal vaš predhodnik in o tem predlogu tudi jutri glasujemo. Tako ne bi želel, da se tovrstni postopkovni predlogi ponavljajo.   Imamo še en postopkovni predlog.   Gospod Trček, izvolite.
Hvala.   Moram se oglasiti. Posegli ste v tok vprašanj Luki Mescu, čeprav je bilo prej najavljeno postopkovno. Drugič. Vodja poslanske skupine je zlorabil postopkovni predlog. Držite se poslovnika in ne zlorabljate tega v političnem boju. Hvala.
Če bomo tako nadaljevali, imamo lahko cel dan postopkovne predloge. Pa ne bomo tako nadaljevali. S tem nadaljujemo normalno sejo.   Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša. Izvolite.
Hvala lepa.   Bom ravnal kot gost drugič, ampak, ali veste, odgovoriti na nekaj, kar te žali, ni nič nekulturnega. Bom nehal, da ne bo spet kaj narobe.   Spoštovani poslanec, hvala za vaše vprašanje. Lepo, da smo odprli tudi to temo, za katero smo se dogovorili, da jo bomo skupaj reševali, in je del sporazuma. Pravzaprav gre za isti cilj. Če me pa sprašujete, zakaj je tako, kot je, in da ne more biti neodplačno, je pa to zaradi zakonodaje, in sicer je v neskladju z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Na eni strani imamo stanovanjski sklad, ki kot izvajalec nacionalne stanovanjske politike skrbi za uravnoteženo ponudbo in lažjo dostopnost do teh stanovanj. Na drugi strani pa imamo DUTB, ki mora za prevzeto premoženje zagotoviti največji možni donos za državo in davkoplačevalce. To je naloga DUTB. Prav zato bi bil neodplačni prenos premoženja v nasprotju z veljavno zakonodajo. DUTB mora zagotoviti gospodarno rabo, se mora obnašati kot dober gospodar in je opredeljena kot gospodarska družba. Če DUTB ne bi opravljala svoje naloge pridobitno, bi bila spet narejena škoda davkoplačevalcem, kar pa ni v skladu z zakonodajo in zakon ne dovoljuje, da DUTB subjekt javnega prava, kakršen je tudi stanovanjski sklad, sklepa neodplačne pravne posle. Zakon zahteva nasprotno. DUTB mora ravnati pridobitno, ampak cilj na koncu bo enak. Stanovanja bodo prenesena oziroma nepremičnine, tudi tisto, kar še ni pozidano, in s tem bomo na koncu prišli do enakega cilja.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, izvolite, imate možnost za dopolnitev.
Hvala.  Cilj ni enak. Zakaj vas to sprašujem? Na slabi banki je trenutno nad 100 različnih nepremičnin, zemljišč, stanovanj. Mi smo na začetku predlagali, naj se vse to prenese na stanovanjski sklad in naj stanovanjski sklad to prodaja, pa bo dobil sredstva za gradnjo. Če hočemo priti do 10 tisoč stanovanj, ga bo treba okrepiti. To ni šlo skozi in zato smo poiskali kompromis. Predlagali smo, kar hoče neposredno stanovanjski sklad, 17 lokacij. Tudi to ni šlo skozi in zdaj smo pri treh lokacijah, ki jih je predlagala Vlada. Se pravi, samo 3 od 100 bodo prenesene. Cilj absolutno ni isti.  Drugič. Na vaše pravne zadržke odgovarja naš predlog zakona, ki smo ga kot alternativo vašemu sklepu, za katerega mi menimo, da je nezakonit, predlagali v petek. Tam je odgovorjeno na vse to, kar naslavljate. Torej lahko zakonito to uredimo, samo voljo boste morali na vladni strani pokazati.  Tretjič. Mislim, da je treba nekako vzeti malo širšo sliko, kaj je DUTB in zakaj noče dati teh nepremičnin. Je gospodarska družba, kot pravite, ampak je gospodarska družba, ki, kot je Računsko sodišče lani ugotovilo, deluje neučinkovito, negospodarno in nepregledno. Deluje tako, da so na začetku razprodali vse, kar je bilo vrednega. Fotono so prodal za 18 milijonov evrov, naprej je bila prodana za 80 milijonov evrov, Helios je bil prodan za 145 milijonov evrov, naprej je bil prodan za 572 milijonov evrov. In kje je DUTB danes? Ima 700 milijonov obveznosti, samo še 150 milijonov kapitala in bo zdaj teh 143 zaposlenih, kolikor jih je – v Španiji jih imajo samo 100 več, pa imajo štiriintridesetkrat več premoženja – ti zaposleni, ki letno porabijo 10 milijonov za svoje plače, bodo poskušali do konca svojega obstoja leta 2022 polepšati te bilance, tako da bodo prodajali stanovanja, ki bi jih morali oziroma lahko dali v uporabo … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, imate možnost odgovoriti. Izvolite.
Hvala.  Tukaj imam tudi nekaj nepremičnin, ki jih je stanovanjski sklad označil za primerne. Najbolj primerne: Podutik Glince, Ljubljana; Brod Drage Novo mesto; Rožna dolina, Nova gorica. To so najbolj primerne. Potem, pod drugo, primerne: Parmova, Ljubljana; Vrhnika; Rožna dolina, Ljubljana, Podutik, kamnolom, Ljubljana, Zgornje Gameljne, za tovarno Rašica, in Šmarje pri Kopru. Te so bile po mnenju sklada najbolj primerne.  Dogovorjeno je, da bo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravilo nadaljnje sklepe, s katerimi se bo utemeljila potreba po povečanju namenskega premoženja stanovanjskega sklada.   Kar pa vi trdite za nazaj, za Helios in druge zadeve, pa ne morem soditi, ker se je to zgodilo že davno pred nami. Se lahko z vami strinjam, da je bilo to nespodobno, ampak tega danes pač ne moremo za nazaj več reševati. DUTB je pa prisiljena ravnati kot gospodarska družba. Tako pravi zakonodaja in zakonodajo moramo spoštovati. Ne gre drugače. Vi lahko dajete neke primere od drugod, ampak naša zakonodaja je takšna, kot je.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Imate postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala.  Prvo. Ne morem se strinjati z vami. Mi zakone pišemo v tej hiši. Zakon, ki ga vi navajate, smo ustrezno popravili. Imate predlog, vložen v Državni zbor, ki odgovarja na vse te očitke in omogoča prenos vseh lokacij, ki bi jih stanovanjski skladi lahko uporabili za preskrbo s stanovanji. Drugo. Ko pravite, da se ne moremo nazaj spotikati ob heliose, futone in podobno ter poslovanje slabe banke, s tem se pa delno strinjam. Res je, za nazaj teh napak ne moremo popravljati. Problem, ki ga imamo danes, je pa ta: slaba banka bo delovala še dve leti in pol, do konca leta 2022. Kar oni zdaj v bistvu počnejo, je, da namesto da bi stanovanjskim skladom odstopili te nepremičnine, jih želijo čim dražje prodajati, da bodo krpali luknjo, ki so jo ustvarili s tistimi prodajami prej. Na državo bo na koncu vseeno – držite me za besedo – padlo med 400 in 500 milijoni dolga, ko se slaba banka zapre, ker je do zdaj tako negospodarno poslovala. In zdaj je samo vprašanje, ali bomo s tem delom, ki ga še ima, gradili stanovanja, recimo Parmova je en tak primer, pa potem imate še 14 drugih lokacij po celi Sloveniji, ne samo po Ljubljani, kjer se moramo odločiti, ali bomo te parcele namenili za namensko stanovanjsko gradnjo, se pravi za to, da se tam postavijo javna najemna stanovanja, ali bomo pustili slabi banki, da jih proda nekemu privatniku, ki pa tam ne bo naredil dostopnih stanovanj, ampak bo verjetno gradil kakšne komercialno zanimivejše stvari – Airbnb, hotel, tržni najem in podobno. Če uporabim parafrazo, če bomo gospodarski družbi DUTB, recimo kmetu pustili, da to polje proda nekomu, ki bi rad tam delal parkirišče, se potem ne bomo mogli jeziti čez nekaj let, zakaj nismo tam posadili koruze.   Jaz predlagam, da o tem opravimo splošno razpravo v Državnem zboru, ki bi jo širil tudi na poslovni model slabe banke v naslednjih dveh letih. Prav zaradi tega primera sem jo šel malo podrobneje ponovno proučevat in sem prepričan, da bi v resnici morali to inštitucijo predčasno zapreti, ker v naslednjih dveh letih in pol praktično ne dela nič drugega kot drago prodaja nepremičnine, ki bi lahko dobile bistveno boljšo javno rabo v stanovanjskih skladih in podobno. Na leto pa vsaj po zadnjih poročilih, novega še vedno ni, še zmeraj porablja deset milijonov evrov za plače zaposlenih, kar je več od vrednosti teh treh lokacij stanovanj, ki jih vlada namerava prinesti na stanovanjski sklad. Se pravi, manj boste prenesli, kot oni letno porabijo za plače.
Hvala, gospod poslanec za vaš postopkovni predlog. Tudi o tem predlogu glasujemo jutri.   Besedo imate gospod Igor Zorčič. Izvolite.
Spoštovani predsednik Vlade, drugi tir Divača–Koper je eden najpomembnejših projektov, ki je ključen za gospodarski razvoj Slovenije. Tega se slovenska javnost in gospodarstvo že dolgo zavedata. Žal pa je politična realnost takšna, da pravzaprav že vrsto let onemogoča njegovo realizacijo. Prejšnja vlada je projekt premaknila z neke mrtve točke. Prišli smo po dveh nepotrebnih referendumih do posebnega zakona, ki ureja določena vprašanja, povezana s projektom. Prišli smo tudi do gradbenega dovoljenja, predvidene finančne konstrukcije. Veseli pa smo tudi, da je ta projekt prioriteta te vlade. Pripravljalna dela so v polnem zagonu. Vlada je potrdila investicijski program, podpisana je koncesijska pogodba med Vlado in podjetjem 2TDK, odobreno je posojilo Evropske investicijske banke.  Kar želim vprašati je naslednje. Prejšnja vlada se je zavzemala za financiranje projekta na način, ki bi čim manj obremenil javne finance. K temu smo se zavezali tudi koalicijski partnerji v aktualni koalicijski pogodbi oziroma sporazumu, kjer smo zapisali, da bomo začeli postopek za dodelitev poroštva t. i. Junkerjevega sklada. Vendar pa iz zadnjih napovedi Ministrstva za infrastrukturo izhaja, da bi se posojilo Evropske investicijske banke zavarovalo z državnim poroštvom, kar je odmik od te koalicijske zaveze.   Glede na te napovedi vas sprašujem:   Kakšni so načrti v zvezi s finančno konstrukcijo projekta drugi tir, predvsem v delu, ki se tiče poroštva za najeto posojilo in vpliva na javni dolg države?   Poroštvo Junckerjevega sklada je namreč projektu zagotavljalo večji nadzor nad njegovim izvajanjem, torej skozi mehanizme samega Junckerjevega sklada, česar v primeru državnega poroštva ni. Glede na to, da smo imeli en projekt, to je TEŠ 6, v podobni kombinaciji EIB in državno poroštvo, nas seveda zanima:  Kako bo Vlada v primeru poroštva zagotovila nadzor nad tem projektom?   Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec, za vaše vprašanje.   Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa.  Vaše ugotovitve seveda držijo. To niso več zgolj pričakovanja javnosti in želje, ampak gre za dejstva in smo se res končno premaknili od besed k dejanjem. Projekt potrebujemo, s tem se vsi strinjamo, in zdaj je čas, da začnemo to graditi. Vendar ne pod pogoji, da rešujemo parcialne interese in da bi nam tudi ti parcialni interesi nekako diktirali. Res je tudi, da smo imeli referendume pa civilne iniciative in vse, kar se lahko še spomnimo. Nemalokrat časovni zamik bistveno podraži skupno vrednost investicije, kar pa ni nikomur v interesu. In pri denarju se vedno zatakne. Zato je Vlada nedavno sprejela nekaj pomembnih ukrepov, s katerimi smo se približali dokončnemu zaključku finančne konstrukcije.   Naj povem, čeprav za projekt drugega tira Divača–Koper ne bo uporabljan instrument Evropskega sklada za strateške naložbe, to zagotovo ne bo ogrozilo finančne konstrukcije niti same izvedbe.   Temeljni vsebinski razlog, zakaj za omenjeni projekt ni primerna že omenjena garancija, je premajhna udeležba privatnega vlagatelja. Evropska investicijska banka namreč meni, da gre za projekt javnega sektorja, saj je pri projektnem podjetju 2TDK udeležba države visoka. Glede na zakonsko ureditev je podjetje 2TDK že vključeno v sektor država, kar pomeni, da se bodo najeta posojila družbe tudi tja vštevala.   Eden od razlogov za neprimernost garancije, ki pa ni bistven, je tudi neudeležba zalednih držav v smislu čezmejnega delovanja. Treba pa je poudariti, da se za sodelovanje zalednih držav zahteva podpis mednarodnega sporazuma, ki bi ga moral ratificirati tudi Državni zbor, kar pa časovno zelo zavleče postopek same odobritve, saj se pogajanja z drugimi državami niti še niso začela. Prav tako bi bila garancija kot zavarovanje za ta projekt glede na izkazana tveganja upravljanja zelo draga, vsekakor dražja kot zavarovanje z državno garancijo. Po navedbah finančnega ministrstva je zato sedaj predvideno zavarovanje posojila Evropske investicijske banke z državnim poroštvom. To je eden od pogojev te banke za podpis in začetek črpanja posojila.   Posojila komercialnih bank so v fazi pridobivanja in ocenjevanja ponudb, treba pa jo poudariti, da posojila pomenijo manj kot 40 % predračunske vrednosti projekta. Projekt bo pretežno financiran iz nepovratnih evropskih sredstev in prispevkov proračuna Republike Slovenije. Predlog poroštvenega zakona je v pripravi in bo vložen v parlamentarno proceduro v kratkem. Državno poroštvo za najeta pa ne vpliva na javnofinančni položaj države. Kot poudarja ministrica Alenka Bratušek, je finančna konstrukcija tako rekoč zaprta. Ne glede na vrsto finančnih virov smo projekt vendarle uspeli premakniti z mrtve točke in se fizično v naravi z izgradnjo dostopnih poti tudi začenja.   Želim si, da bi se začela tudi gradnja samega tira. Kar se pa tiče zalednih držav, pa že v prejšnjem mandatu ni bilo večine v parlamentu in mislim, da je tudi zdaj ni. Hvala.
Hvala, gospod predsednik.   S tem zaključujemo prvi del današnjih vprašanj, to so vprašanja za predsednika Vlade. Za podane odgovore se vam zahvaljujem.  V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 8. seji Državnega zbora. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec bo odgovorila na poslansko vprašanje gospoda Luke Mesca v zvezi s prevozom živali v Luki Koper.   Izvolite, gospa ministrica.
Aleksandra Pivec
Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, spoštovani gospod Mesec!   Skladno z ustnim poslanskim vprašanjem na 8. redni seji želim podati odgovor glede prevozov znotraj Luke Koper. Znotraj Luke Koper je v Sloveniji registrirana izhodna točka za izvoz živih živali s področja celotne Evropske unije, in sicer za izvoz govedi in drobnice. Za ta namen so v Luki Koper urejeni posebni prostori, hlevi za živali in mesta za razkladanje živali in cestnih prevoznih sredstev, mesta za čiščenje, razkuževanje prevoznih sredstev, skladišča za krmo in steljo za živali, torej tudi vsa oprema za nakladanje živali na plovila.   Vsi postopki na izhodiščni točki so pod nadzorom uradnih veterinarjev inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki deluje znotraj Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uradni veterinarji so v ta namen v stalni pripravljenosti 24 ur na dan vseh 7 dni v tednu. Bistvo nadzora uradnih veterinarjev na izhodni točki v Luki Koper je prav nadzor nad dobrobitjo živali in vsi postopki nadzora potekajo skladno z uredbo 1/2500 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njimi. Nadzirajo torej izpolnjevanje pogojev ladij, ki prevažajo živali, postopanje z živalmi v času razlaganja živali iz cestnih prevoznih sredstev, bivanje živali v hlevih in pa nalaganje živali na plovilo.   Posebna pozornost je namenjena preverjanju podatkov o cestnem prevozu živali, to je, ali so prevozna sredstva odobrena za prevoz živali, ali so prevozniki usposobljeni za prevoz živali, preverja se dokumentacija glede časa, koliko so bile živali na poti, glede počitkov med potjo, temperaturo prevoza in drugimi za dobrobit živali pomembnimi dejstvi. Za vsako žival uradni veterinar predhodno oceni njeno sposobnost za nadaljnji prevoz pred vkrcanjem na ladjo. Vsako ugotovljeno nepravilnost glede prevoznih sredstev, dokumentacije glede poginjenih in usmrčenih živali uradni veterinarji sporočajo na kraje izvora pošiljk prek informacijskega sistema TRACES in prek nacionalnih kontaktnih točk. Če pa ladje ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, se ne dovoli natovarjanje živali in se obvesti tudi tisto državo, ki je odobrila ladjo za prevoz živih živali. Slovenija je kot ena prvih držav članic že zavrnila natovarjanje živali na plovilo, in sicer v aprilu 2018. Plovilu je začasno odvzela potrdilo o ustreznosti plovila za prevoz živali ter o tem obvestila Francijo, izdajateljico odobritve za plovilo, ki je omenjenemu plovilu tudi trajno odvzela potrdilo za prevoz živali. Delo uradnih veterinarjev v Luki Koper glede nadzora nad dobrobitjo živali je v letu 2018 preverjala tudi inšpekcija Evropske komisije. Manjše nepravilnosti, ki jih je pri tem odkrila, so bile odpravljene in jih je komisija naknadno preverila znova v maju 2019 ter ugotovila, da so bile odpravljene.   Kar se tiče omenjenega video posnetka, ki ga spoštovani gospod Mesec navajate v vašem vprašanju, omenjeni video posnetek, ki ga je objavila avstralska nevladna organizacija, je bil objavljen v letu 2018 in govori o prevozu živali preko Indijskega oceana v države Bližnjega vzhoda. Niti Avstralija niti države Bližnjega vzhoda nimajo zakonodaje, ki bi bila primerljiva z zakonodajo, ki velja v Evropski uniji. Prav tako nimata razvitega nadzora nad transportom živali na način, kot je razvit v Evropski uniji. Iz naštetih dejstev je primerjava standardov o dobrobiti živali med prevozi živali iz Avstralije preko oceana do Bližnjega vzhoda, ko vožnje trajajo tudi nekaj tednov, s prevozom iz Luke Koper preko Sredozemskega morja ob izpolnjevanju predpisanih evropskih kriterijev nerealna. Take primerjave ne izvajajo tudi nevladne organizacije in jih tudi ne nadzorujejo inšpektorji Evropske komisije.
Hvala, gospa ministrica.   Gospod poslanec, želite dopolnitev? Izvolite.
Hvala vam za odgovor, ampak v bistvu vaš odgovor je pričakovan. Se pravi, vse je v redu, Evropska unija ima visoke standarde, do kršitev ne prihaja.   Jaz sem dobil malo drugačne podatke. Prebral sem si zaključno poročilo revizije, ki jo je v Luki Koper med 16. aprilom 2018 in 20. aprilom 2018 opravljala Evropska komisija. Tam je ugotovila naslednje. V Evropski uniji imamo stroge regulacije, nadzor pa šepa. Nadzor šepa že na vstopu v pristanišče in pri cestnih prevozih. Kaj so tam ugotovili? Da večina transporterjev, ki pridejo, nimajo pravilno urejenih dnevnikov poti in posledice so vidne tudi na stanju živali. Od krav, ki so jih pripeljali v letu 2017, jih je poginilo že na cestnem prevozu kar 24, od ovac, ki so jih pripeljali leta 2017, jih je že na cestnem prevozu poginilo 18. Se pravi, že cestni prevoz terja davek. Potem pa pridemo do ladijskega prevoza. Tam je problem sledeč. Kar je Evropska komisija ugotovila, je, da ni bilo pravih preverjanj, kako delujejo prezračevalni sistemi na ladjah, alarmi, osvetljava in podobno. Zračenje so inšpektorji ocenili subjektivno. Če se je njim zdelo, da je bilo v redu, je bilo v redu, ni pa nihče šel zares preverjat, če ustreza standardom. In dalje. Kaj se na morju dogaja, ne ve nihče. Te ladje potujejo v Libanon, Sirijo, Egipt in tako dalje. Kar organizacije tam poročajo, je, da ni nobenih statistik o tem, koliko živali na morju pogine, z njimi ni nobene veterinarske oskrbe. Na sploh pa so ladje, ki vozijo – ni bila samo ta francoska problematična, ampak vseh 18, ki jih skozi Luko Koper pride, je več ali manj za to dejavnost neprimernih.   Zato vas prosim za dopolnitev odgovora.
Gospa ministrica, beseda je ponovno vaša. Izvolite.
Aleksandra Pivec
Hvala.   Jaz tega, da do kršitev ne prihaja, v svojem odgovoru nisem podala. Povedala sem, da se nadzor konstantno izvaja, in tudi povedala sem, da so bile določene nepravilnosti, ugotovljene pri nadzoru, ki je potekal od aprila 2018, odpravljene. Se pravi, odprava teh nepravilnosti je bila potrjena v maju 2019. Kot rečeno, se izvajajo vse kontrole oziroma so standardi za izvajanje teh kontrol določeni v evropski uredbi 1/2005 Evropskega sveta in jih vse države članice skladno s to uredbo navajajo. Tako seveda tudi Slovenija. Slovenija kot država članica, ki mora to uredbo spoštovati, ta nadzor opravlja na začetku poti in o neskladjih mora poročati in tudi primerno ukrepati. Kar se tiče števila živali, statistike beležijo določeno število evtanaziranih in poginjenih živali, vendar je dejstvo, da število teh živali iz leta v leto tudi upada. Recimo konkretno od leta 2016 do 2018, če je bilo v letu 2016 168 poginulih živali, do leta 2018 pade statistika na 65, kar govori tudi v prid temu, da se ti nadzori redno vršijo in da se tudi ti standardi vendar zvišujejo. Dejstvo pa je, da tudi ta uredba, ki je predpisana enotno za vse države znotraj Evropske unije, se različno izvaja po posameznih državah. Zaradi tega namena sta bili oblikovani že dve delovni skupini, ki bi naj natančneje opredelili, na kakšen način je treba posamezne predpise izvajati. Pripravijo tudi mrežni dokument, ki bo dokončan do leta 2019, in iz tega določila bodo morali biti vneseni vsi predpisi tudi v nacionalne zakonodaje. Do konca leta 2019 tudi nacionalne zakonodaje povzemajo vsa določila.
Hvala, gospa ministrica.  Gospod poslanec imate možnost za postopkovni predlog.   Izvolite.
Hvala.   Moja izvorna pobuda gospe ministrici je bila, da prepovemo ladijski prevoz živali, ker je po moji presoji, kar sem do sedaj o tem prebral, videl in tako naprej, to barbarsko. Ministrica ni pokazal volje, da se to zgodi. Zato predlagam, da razpravo o tem opravimo v Državnem zboru. Ministrica je več ali manj odgovarjala na ta del vprašanja, kaj se dogaja ob vstopu v pristanišče, se pravi v Luko Koper, kjer imamo slovensko veterinarsko inšpekcijo, ki svoje delo opravlja. Ampak ponavljam, te ladje, in to se ne dogaja samo na neki drugi strani sveta, v Indijskem oceanu, po Mediteranu plovejo tudi po 15 dni in več. Različne organizacije, ki so vršile kontrolo nad stanjem, so poročale, da so živali v teh prevozih izpostavljene zelo velikim stresom zaradi ladijskega prevoza, zaradi utrujenosti, zaradi vročinskih šokov, zaradi poškodb, ker nimajo veterinarske oskrbe, ki tudi ni predpisana na teh krovih, zato ker bolne ali oslabele živali pač niti ne morejo tam priti do pomoči. Zato na koncu niti ni nobenih statistik, kaj se z njimi zares na teh potovanjih sploh dogaja.   Jaz predlagam, da v Državnem zboru o tem opravimo razpravo. Mislim, da je to popolnoma nepotrebno mučenje živali, ki je škodljivo tako njim kot tudi okolju. Ko se pogovarjamo o podnebnih spremembah je treba izpostaviti, da tukaj je ladijski prevoz velik problem, ki ga bomo morali nasloviti. Zadnjič je v javnost prišla informacija, da samo ena velika križarka izpusti toliko izpušnih plinov kot 22 milijonov avtomobilov. In z velikimi tovornimi ladjami to ni nič drugače. Zakaj je treba ovce ali breje telice voziti iz Luke Koper v Egipt, je pa pač vprašanje, na katerega ne znam odgovoriti. Mislim, da je to popolnoma nepotrebno in bi lahko to enostavno v dobrobit teh živali prepovedali. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.   O vašem proceduralnem predlogu bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.   Ponovno se vračamo k gospe ministrici. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec ter minister za okolje in prostor gospod Simon Zajc bosta odgovorila na poslansko vprašanje gospoda Matjaža Nemca, vezano na akumulacijsko jezero Vogršček.  Kdo želi prvi odgovarjati?   Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala. Bom šel na hitro čez vse, kje je sedaj ta projekt trenutno.   Izdelana in predana je projektna dokumentacija v fazi PGD, ki je bila tudi že racionalizirana in potrjena na Direkciji Republike Slovenije za vode. Izdelana, predana in potrjena je tudi investicijska dokumentacija, investicijski projekt. Vrednost investicije po investicijskem projektu znaša v tekočih cenah 10 milijonov 700 z DDV. Od tega bo MKGP sofinanciral izvedbo v višini 3 milijone 800. Realizacija projekta je predvidena v letih 2019–2021. V postopku potrjevanja je tudi vladno gradivo za povečanje izhodiščne vrednosti projekta, saj projekt na podlagi izdelanega investicijskega programa presega 20 % prvotno ocenjene vrednosti.   Vložena je tudi vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja na naše ministrstvo. Trenutno je stanje vloge takšno: po dopolnitvi vloge je projektant pridobil pozitivno mnenje upravljavcev gospodarske javne infrastrukture Telekoma, VO-KA, Elektra in Plinovodov. Pridobljeno je mnenje ZRSVN. V teku je dopolnitev vloge projektne dokumentacije za pridobitev mnenja Mestne občine Nova Gorica. V teku je dopolnitev za pridobitev mnenja Zavoda za ribištvo. In v teku je dopolnitev za pridobitev mnenja DRSV.   V zaključni fazi je priprava razpisne dokumentacije. Na njeni podlagi bosta predvidoma konec meseca junija izvedeni javni naročili za gradnjo in nadzor z odložnim pogojem, da se izvajanje del lahko začne po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Če bo javno naročilo uspešno izvedeno, brez pritožb na izbranega izvajalca, se pričakuje začetek gradnje v jeseni 2019, torej letos.
Hvala, gospod minister.  Gospa ministrica, cele 3 minute in 7 sekund imate na razpolago. Izvolite.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala.  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se, kot je bilo že povedano, v sanacijo pregrade Vogršček vključuje kot sofinancer v skupni višini 3,8 milijona evrov v dveh proračunskih letih. Torej 1,9 milijona evrov na letni ravni. Interes Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je, da se k sanaciji pregrade na akumulaciji Vogršček pristopi v najkrajšem možnem času, saj bodo s to sanacijo tudi izpolnjeni vsi pogoji za nemoteno delovanje namakalnega razvoda Vogršček. Z namakalnim razvodom, ki je sestavljen iz 16 namakalnih polj, upravlja izvajalec državne javne službe upravljanja vzdrževanja – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Za letno upravljanje vzdrževanja namakalnega razvoda se preko odmere nadomestila za upravljanje in vzdrževanje državnih namakalnih sistemov v povprečju namenja okrog 65 tisoč evrov, kar zadostuje za redno vzdrževanje namakalnega razvoda, sredstev za investicijsko vzdrževanje pa ni na voljo. Zato so lokalne skupnosti, v katerih leži namakalni razvod Vogršček skupaj z ministrstvom 5. januarja 2018 podpisale pismo o nameri, s katerim se zavezujejo, da bodo namakalni razvod prevzele v last, upravljanje in vzdrževanje. Terminski načrt prenosa lastninske pravice upravljanja in vzdrževanja namakalnega razvoda na lokalne skupnosti pa sledi sanaciji pregrade na akumulaciji Vogršček.  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letošnjem letu že sklicalo skupen sestanek z vsemi lokalnimi skupnostmi, kjer jim je bil predstavljen nov terminski načrt prenosa namakalnega razvoda na lokalne skupnosti. Dogovorjeno je bilo, da se k podpisu pogodbe pristopi takoj po začetku del na pregradi akumulacije Vogršček.
Hvala, gospa ministrica, za vaš odgovor.  S tem prehajamo na poslansko vprašanje številka 8.   Minister za okolje in prostor gospod Simon Zajc, čakajo vas v bistvu štiri poslanska vprašanja v paketu. Kot prvo je vprašanje gospe Violete Tomić, povezano na fracking v Petišovcih.   Izvolite.
Simon Zajc
Vprašanje se je nanašalo na to, kako mislim kot minister za vedno ustaviti in ga prepovedati. Na tej točki lahko povem, da se to lahko prepove v Zakonu o varstvu okolja. Ta zakon bomo prihodnje leto prinesli v Državni zbor, se pravi ZVO-2. Takrat bo prostor, možnost za razpravo in odločitev o tem. Torej poslanci se boste lahko odločili, na podlagi dejstev, ali boste sprejeli odločitev, da se fracking prepove ali ne. Zakon bo pripravljen do prihodnjega leta.
Hvala, gospod minister.  9. vprašanje je od gospoda Dušana Šiška, vezano na Premogovnik Velenje.   Izvolite.
Simon Zajc
Hvala še enkrat.  Najprej mogoče pojasnilo, da se po Zakonu o rudarstvu, koncesija za izkoriščanje premoga podeli na podlagi rudarskega koncesijskega akta, ki ga izda Vlada na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo. Ta koncesija se bo obnavljala in takrat, ko se bo obnavljala, je zelo pomembno po mojem mnenju, da se k sodelovanju pri podaljševanju te koncesije povabi tudi lokalno skupnost in se takrat doreče, da na podlagi ZVO, na podlagi katerega povzročitelj plača oziroma poskrbi za odpravo, za sanacijo in tudi mogoče za kakšno drugačno nadomestilo. Leto 2021 bo tisti čas, ko bo primerno, da se določi, ali bo Rudnik Velenje in na kakšen način, poskrbel za sanacijo svojega delovanja ali pa za kompenzacijo.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec Šiško, imate vprašanje za dopolnitev odgovora? Izvolite.
Spoštovani minister, poglejte. Moram povedati, da po mojih informacijah premogovnik ne spoštuje dogovorov do oškodovancev oziroma do Občine Šoštanj. Na primer, prezračevalni jašek iz premogovnika je v sami Občini Šoštanj. Prebivalci in obiskovalci Občine Šoštanj so zaradi slabega zraka in vonja ogorčeni. Zaradi smradu se je premogovnik obvezal, da bo prezračevanje izpeljal v sam dimnik termoelektrarne. Od tega je že nekaj let. Člane Slovenske nacionalne stranke Šoštanj zanima:   Kdaj bo premogovnik uredil in izpolnil obljubljeno?   Naj ob tej priložnosti dodam, da je bila Slovenska nacionalna stranka že v volilni kampanji leta 2008 proti izgradnji TEŠ 6, ker smo že takrat opozarjali, da premogovnik nima dovolj kapacitet za potrebe TEŠ 6 in da bo treba lignit uvažati iz tujine, iz Indonezije, a so se iz tega stališča takrat mnogi norčevali. Pa smo bili osmešeni tudi iz stranke, na katere listi je za čuda takrat kandidiral sam gospod Rotnik. Hvala.
Hvala.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Težko odgovorim na to, kdaj bo Rudnik Velenje izpolnil svoje dolžnosti, ampak po zakonu mora povzročitelj poskrbeti za sanacijo, najprej pa za to, da odpravi negativne posledice, ki jih s svojim delovanjem povzročajo v okolju. Tako da v tem primeru ne gre za primere, kot jih poznamo, kjer mora naše ministrstvo potem sanirati, ampak je povzročitelj še vedno znan, deluje in on bo moral poskrbeti za to, da se te negativne posledice odpravijo. Bo pa pravi trenutek, če se po zdajšnji koncesijski pogodbi še ne da, v letu 2021.
Hvala za odgovor, gospod minister.  Naslednje vprašanje, na katerega morate odgovoriti, je vprašanje gospoda Franca Kramarja, povezano s Triglavskim narodnim parkom.   Izvolite.
Simon Zajc
Imam zdaj že drugič to vprašanje. V vmesnem času sem se jaz z župani še enkrat sestal, ker je prihajalo do različnih informacij, kaj so bili dogovorjeni s prejšnjim ministrom, kaj je res, kaj ni.   Na tem sestanku smo sprejeli dogovor in sicer, da mi dostavijo v roku enega tedna njihov ključ, kako se bo 11. člen izvrševal. Mi imamo uredbo pripravljeno. Ko bodo oni to prinesli, bomo to v uredbo vnesli, dali uredbo v javno razpravo in potem uredbo sprejeli. Kjer se je pa zataknilo, je pa bilo kaj za nazaj. Baje so bile dane po mojih informacijah neke obljube. Jaz v tem trenutku ne morem nase naložiti, da bomo en milijon pa pol dali za nazaj, ker tega denarja trenutno ni. Če se bo na koncu leta izkazalo, da bo ta denar ostal ali pa, da bomo dodatnega iz MF dobili, to je potem drugo. Ne morem pa zdajle obljubiti nečesa, česar ne morem izvršiti, ker nimam sredstev v proračunu za to. Za naprej pa tako kot smo se dogovorili. Po tem ključu, ki ga bodo oni predlagali, se bo 11. člen začel izvrševati. Uredba je pripravljena, bo šla v javno razpravo. Ko bo le-ta končana, se moramo še medresorsko uskladiti. Ta dolžnost izvrševanja tega člena ne bo samo na MOP, tudi ostala ministrstva ga bodo morala izvrševati, ker gre za različne ukrepe, ki jih bo financirala.   Bilo je potem še vprašanje glede sedeža. Sedež je bil res v občini Bled, v prostorih, ki so v lasti Republike Slovenije. Leta 2015 pa je bil odprt Informacijski center Bohinj v Stari Fužini, ki ga od leta 2017 skupaj upravljata TNP in Turizem Bohinj. Lahko gremo tudi v predstavitev tega sedeža v Bohinj – to bodo seveda dodatna sredstva. Meni se zdi bolj pomembno, da dajemo najprej sredstva v izvrševanje 11. člena. Ampak dobro, če bodo pritiski tako hudi, bomo šli mogoče tudi v to. S selitvijo sedeža v Bohinj ne bi prispevali k učinkovitosti upravljanja narodnega parka, bi pa zahtevali zdaj dodatna sredstva, ki pa, kot sem rekel, se mi zdi bolj smiselno, da jih namenimo v tisti prvi del odgovora.
Hvala, gospod minister.  Ali je zahteva za dopolnitev odgovora?  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani gospod minister!  Ja, drugič ja že to vprašanje. In še bo to vprašanje v tem zboru, glede na dejstvo, da se deset let nič ni premaknilo. Zakonska določba je. In ta zakonska določba daje lokalnemu prebivalstvu, živečemu v Triglavskemu narodnemu parku, pravice. In te pravice so jim kratene deset let. Imajo omejitve, imajo prepovedi, s tem živijo. Živijo v getu, iz katerega se nič ne premakne. Zato bom vztrajal, do konca bom vztrajal, da se začneta realizirati 10. in 11. člen. Merila so znana. 80 % od parkovne investicije v parkovni občini mora pokriti za vsako investicijo v parku država. To so merila, o katerih mislim, da ni treba razpravljati. Dejstvo pa je, da so me župani obvestili, da ste jim naročili, naj določijo merila, da so jih določili kljub dejstvu, da je nekdo pričakoval v ozadju, ki vodi že vseskozi to problematiko TNP in sedi na vašem ministrstvu, spoštovana sekretarka Markeževa, ki že vse leta kreira usodo lokalnemu prebivalstvu s takimi, rekel bi, ovinkastimi zadevami, ki nikakor ne peljejo do cilja. Jaz bom vztrajal pri 10. in 11. členu.   Kar se sedeža tiče, prav tako trdo stojim na stališču, da se mora premakniti v občino z največjim številom prebivalstva, ker trenutno to izgleda kot briksenški škofje, vladajo na Bledu, ljudje pa živijo v Bohinju. V tem primeru se mora sedež parka premakniti. To, da so dobili informacijsko točko, informacijska točka je tudi v drugih parkovnih občinah, to je bilo samo zaradi adaptacije pogorele hiše in država jo je obnovila in je tam naredil točko TIC. Dejstvo pa je, da se sedež mora v prihodnosti premakniti v občino z največjim številom prebivalstva.   Kar se pa tiče 10. in 11. člena, lepo prosim, gospod minister, da se to realizira. Jaz ne vem, koliko časa boste medresorsko usklajevali ... / izklop mikrofona/
Hvala, gospod poslanec.   Časa več nimate na voljo.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Jaz bom zelo vesel, če mi boste izkazali podporo tudi na Ministrstvu za finance, od koder moramo že zdaj dobiti ta sredstva, če hočemo to letos reševati. Tako da v tem primeru lahko, ampak ta trenutek v proračunu našega ministrstva tega denarja nimamo in ga tudi ne moremo dati. Za naprej se pa strinjam. Zakon je treba izvajati.   Mi smo se z župani dogovorili, da mi prinesejo ta ključ, so ga imeli že okvirno sestavljenega, ampak so prosili še za en teden, da se še dodatno nekaj uskladijo. Ko se bodo, se bom jaz dogovora, ki sem ga sklenil z njimi, držal. Bom pa seveda hvaležen za vašo podporo.
Hvala, gospod minister.   Poslanec gospod Boštjan Koražija pa je postavil tudi vprašanje, ki je vezano na prostorski razvoj Republike Slovenije do leta 2050 in na poudarku statusa Ptuja v njem.  Izvolite.
Simon Zajc
Hvala.  Naše ministrstvo je na osnovi prihodnjih posvetovanj in strokovnih gradiv pripravilo osnutek strategije prostorskega razvoja Slovenija 2050, za katerega se bo začela javna obravnava predvidoma junija 2019 oziroma po pridobitvi mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in bo trajala najmanj 60 dni. V tem času bomo organizirali številne predstavitve in posvete. Seveda bodo na vse te dogodke vabljeni tudi predstavniki ZOS, SOS in ZMOS.   Strategija prostorskega razvoja Slovenije je temeljni prostorski strateški akt Republike Slovenije. Vsebuje pa vizijo prostorskega razvoja države, dolgoročne cilje in dolgoročni koncept prostorskega razvoja s prednostnimi nalogami in usmeritve za doseganje ciljev. Strategija podpira izboljšanje prostorske kohezije, ki je eden od treh temeljnih ciljev EU poleg gospodarske in socialne kohezije. Eden od ključnih elementov koncepta prostorskega razvoja za doseganje prostorske kohezije je policentrični urbani sistem, nadgrajen s širšimi mestnimi območji.   V osnutku so Celje, Kranj, Novo mesto, Ptuj, Nova gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Velenje opredeljeni kot središča druge ravni, ker so prepoznani kot urbana naselja, ki imajo vsaj 15 tisoč prebivalcev. Potenciala je za razvoj storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena, potenciala za razvoj intermodalnih prometnih vozlišč mestnega in primestnega javnega potniškega prometa ter pomembno prispevajo k oskrbi prebivalcev v podeželskih gravitacijskih zaledjih.  Skupaj s središči prve ravni, ta so pa tri, Koper, Ljubljana in Maribor, tvorijo najbolj urbanizirana območja v Sloveniji, ki so s svojimi funkcionalnimi zaledji povezana v širša mestna območja. Ta obsegajo ožja gravitacijska zaledja mestnih občin, središč prve in druge ravni, v katerih se usklajeno načrtuje razvoj stanovanj, javnega potniškega prometa, delovnih mest, javnih storitev in servisov teh zelenih sistemov.  Strategija bo šla v kratkem v javno razpravo in trajala bo kar dolgo časa, tako da se v tem času lahko še dodatno dopolni oziroma obrazloži. Hvala.
Hvala, gospod minister.   Gospod poslanec, želite dopolnitev?   Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo.  Bom gospodu ministru prebral dva članka, ki ju je izdala STA, Slovenska tiskovna agencija: »Ptujski mestni svetniki so 3. junija 2019 na izredni seji od države soglasno zahtevali, da se mesto Ptuj v strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki ga pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor, opredeli kot samostojno središče nacionalnega pomena. Kot so na včerajšnji seji zahtevali svetniki, mora država enakovredno za vse mestne občine upoštevati izhodišča za modeliranje prostorskega razvoja, saj se je samo Ptuju znižal status glede na veljavno strategijo. Zahtevajo, da Ptuj ohrani status, ki ga je imel že v sedanji strategiji iz leta 2004. Drugi članek je pa tudi s strani STA. »Župani iz Spodnjega Podravja so na srečanju na Ptuju podprli zahtevo ptujskega mestnega sveta za ohranitev statusa Ptuja kot samostojnega središča nacionalnega pomena.«   Prosim vas, da pač svoj odgovor, ki mi ga boste zdaj podali, zlasti v oziru na to, v kolikšni meri so bili in še tudi bodo upoštevani predlogi in pripombe, deležnikov s terena, še posebej s področja Spodnjega Podravja, so se tako občine kot kolegi župani Spodnjega Podravja, sedaj pa tudi mestni svetniki oziroma mestne svetnice Mestne občine Ptuj in ptujska županja Nuška Gajšek, vedno znova naslavljala oziroma naslavljali problematične točke, ki pa se kljub drugačnim obljubam bile v popravljeno verzijo strategije vključene zelo okrnjeno ali pa so izpadle. Kot ministra, pristojnega za pripravo strategije, vas prosim za zavezo, da bo mesto Ptuj v strategiji prostorskega razvoja do 2050 imelo status samostojnega središča nacionalnega pomena in da ne bo povezano v vsem z bližnjim Mariborom. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.   Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Jaz v tem trenutku ne bom nobene zaveze dejal.   Kot sem rekel, strategija bo zdaj 60 dni v javni razpravi. V tem času se bo še prilagajala, spreminjala. Na koncu te javne razprave bomo videli, ali je to, kar si želi Ptuj s to strategijo, doseženo ali ne. Mislim, da bo. Smo pa, kot sem rekel, postavili zdaj tri prve stopnje in potem še okrog druge. Ptuj bo navezan na Maribor, kar je smiselno. Če pa se tekom priprave te strategije izkaže, da je bolj smiselno drugače, bomo šli v tisto smer, ki bo bolj smiselna in bolj pravilna. Mislim pa, da je pravilno, da damo še ta čas, da se v času, ko bo ta javna razprava, to dodobra razdela. Bi bilo pa to na tej točki, ko še nismo niti prišli do tega, zame mogoče malo neodgovorno kakršnekoli zaveze dajati.
Gospod minister, prislužili ste si postopkovni predlog.   Izvolite, gospod poslanec.
Spoštovani, hvala za besedo.   Ptuj ima večstoletno tradicijo upravnega in ekonomskega središča širše regije. Politika želi v zadnjem času načrtno nekatere naloge pod krinko boljše organizacije iz Ptuja prinesti na sosednji Maribor, in sicer na različnih področjih organizacije kakor tudi pri načrtovanju infrastrukture. Zato predlagam, da v Državnem zboru opravimo širšo razpravo o problematiki priprave strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije do leta 2050 v celoti. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Prehajamo na 12. poslansko vprašanje, ki je namenjeno ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu ter ministru za zdravje Alešu Šabedru. Postavila ga je mag. Meira Hot, povezano je z vpeljavo 5G omrežja in posledicami, okoljskimi, zdravstvenimi.   Kateri od ministrov odgovarja prvi?   Gospod minister za zdravje, izvolite.
Aleš Šabeder
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovana poslanka, hvala za vprašanja. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!   Poskušal bom po vrsti odgovoriti.  Odgovor na prvo vprašanje. Sistem 5G je v fazi razvoja, zato celostna ocena pozitivnih in pa negativnih strani vpeljave sistema v tem trenutku še ni mogoča. Pri oceni posledic vpeljave 5G omrežja bo Slovenija kot do sedaj sledila priporočilom navedenih mednarodnih strokovnih organizacij in pa priporočilom Evropske unije.   Na drugo vprašanje je odgovor nekako tako. Neodvisna slovenska študija vpliva sistema 5G na zdravje ljudi zaenkrat še ni bila izvedena. Študije o vplivu neionizirajočih sevanj za zdravje so relevantne le, če zajemajo večje število eksperimentalnih in epidemioloških podatkov. Bolj kot samostojna nacionalna študija je smiselno, da se Slovenija vključi v mednarodne projekte. Kot država se aktivno vključujemo v mednarodni dialog glede izpostavljenosti v zvezi s sevanjem omrežij 5G. Predvidoma v septembru 2019 bo Inštitut za neionizirana sevanja v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Ministrstvom za javno upravo in Fakulteto za elektrotehniko organiziral mednarodni posvet na najvišji strokovni ravni, ki bo uravnaval najnovejša spoznanja glede izpostavljenosti novim 5G tehnologijam.   In pa odgovor na vaše tretje vprašanje. Na ravni Evropske unije je znanstveni odbor za nova zdravstvena tveganja nazadnje obravnaval izpostavljenost neionizirajočim sevanjem leta 2015. V svojem poročilu že takrat omenja v bistvu ta porajajoči sistem 5G. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister.   Sedaj še minister za okolje.   Izvolite.
Simon Zajc
Bom samo dodal, da ne bom ponavljal tega, kar je bilo že povedano. Mogoče samo to, da ima glede na primerjavo z Evropsko unijo Slovenija desetkrat strožjo omejitev kot večina držav EU. Zato bodo morale biti antene 5G, če bodo pri nas postavljene, oddaljene od prebivalcev cirka 20 metrov, medtem ko je v večini držav EU ta oddaljenost nekje 2,4 metra.   Našemu ministrstvu niso poznane raziskave na nivoju EU v tej smeri. Sicer so na spletnih straneh dostopne različne raziskave, to je res, ki dokazujejo škodljivost ali pa tudi neškodljivost 5G omrežja. Sprejemljivost takih raziskav je vprašljiva, zato bomo na našem ministrstvu počakali na verodostojne zaključke raziskav, ki bodo sprejeti s strani Evropske komisije ter kot taki veljavni potem na celotnem področju Evropske unije.
Hvala obema ministroma. Gospa poslanka pa želi imeti dopolnitev.   Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovana ministra!  Po mojem mnenju oziroma po mnenju znanstvenikov bo definitivno z uvedbo tehnologije pete generacije mobilnega omrežja prišlo do povečanega in gostejšega horizontalnega elektromagnetnega sevanja. Ne glede na strožje smernice v Sloveniji je de facto dejstvo, da bo povečano število in da se temu sevanju, ki bo povzročeno, v bistvu ne bomo moli izogniti, kajti namestitev oddajnikov se načrtuje celo v šolah, trgovinah, bolnišnicah. Torej, pametni domovi, doma bomo izpostavljeni povečanemu sevanju, zunaj bomo izpostavljeni povečanemu sevanju, ne vemo pa sploh, kakšne so sploh posledice. Po smernicah EVROPAEM leta 2016 navaja, da elektromagnetno sevanje predstavlja nevarnost za nastanek nekaterih vrst raka, Alzheimerjeve bolezni, neplodnosti pri moških, nevarnosti v okolju lahko pomenijo okvare DNA, torej vodi v rakava obolenja, predčasno staranje, motnje v presnovi, motnje spanja, motnje v možganskem metabolizmu glukoze, nastanek stresnih proteinov, to je številne bolezni. In vseeno mislim, da javnost morda ni seznanjena, da je kar 230 znanstvenikov iz 41 držav podpisalo peticijo, ki svari pred nevarnostmi visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja brezžične tehnologije 5G. Poznavalci opozarjajo, da nameščanje predstavlja povečanje sevanje za splošno prebivalstvo. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija že od leta 2011 brezžično sevanje uvršča med potencialno rakotvorno. Seveda nismo sami po sebi proti uvedbi 5G. Gre pa za to, da je v tem trenutku še veliko neznank in da prave neodvisne raziskave na nivoju Evropske unije sploh ni bilo. Tudi odgovor Evropske komisije na zadevno peticijo sem prebrala, in je nekako splošne narave, ne zagotavlja, da bo izvedena dejanska neodvisna študija. Zato apeliram, da se vseeno tudi v Sloveniji izvede neodvisna raziskava.
Hvala, gospa poslanka.   Gledam, kako se ministra pogajata, kdo bo odgovoril prvi.   Kdo želi odgovoriti? Nihče ne želi odgovorit … / oglašanje iz dvorane/ Ne, to ni apel, poslanka ima pravico zahtevati dopolnitev odgovora. Vprašala je, če ste razumeli kot apel, to je bila zahteva za dopolnitev odgovora.   Prosim.
Simon Zajc
Če sem vas prav razumel, apelirate na nas, da zato, ker Evropska unija ne bo delala raziskave, da jo mi naredimo. Ali ne? Bomo razmislili, ne morem zdaj reči.
Dobili ste razmislek.   S tem prehajamo na vprašanja 13, 14, 15, ki so vsa namenjena ministru za zdravje. Kot prvo, gospod minister, odgovarjate na vprašanje gospoda Janija Prednika, vezano na poklicne bolezni v Sloveniji.   Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, predsednik.  Podlaga za sprejetje pravilnika o poklicnih boleznih je 68. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po mnenju pravne stroke je potrebno pogoje in postopek ugotavljanja poklicnih bolezni vsaj v ključnih elementih urediti na ravni zakona in ne le na ravni podzakonskega akta. Prej citirani zakon je torej v tem delu v bistvu podnominiran. Ureditev navedene tematike zgolj v podzakonskem aktu pa bila v nasprotju s pravili hierarhije pravnih aktov.   Ministrstvo za zdravje bo zato v Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v nadaljevanju ZZVZZ-1, vneslo nekaj osnovnih členov o postopku in pogojih na področju ugotavljanja poklicnih bolezni. Predlog pravilnika o poklicnih boleznih je sicer iz vsebinskega vidika že pripravljen in je bil tudi že predstavljen Ekonomsko-socialnem svetu.   Predlog predpisuje način ugotavljanja in potrjevanja poklicnih bolezni, poenoti vstop v sistem in vstopne dokumente za začetek postopka, določa plačnika postopkov, ugotavljanje in potrjevanje poklicne bolezni ter pogoje, ob katerih se bolezen šteje za poklicno bolezen. Ministrstvo za zdravje bo seveda v pravilniku o poklicnih boleznih ohranilo tudi rešitve, ki so bile, kot je bilo že povedano, usklajene s širokim krogom deležnikov, razen s predstavniki delodajalcev, ker so tudi ti zahtevali, da se pred njegovim sprejetjem spremeni tudi zakonodajna ureditev, predvsem na področju regresivnih zahtevkov zoper delodajalce, ter omejitev višine odškodninske odgovornosti delodajalcu. Tako pravilnik o poklicnih bolezni pa tudi ZZVZZ-1 sta uvrščena v normativni program dela Vlade za leto 2019. Hvala.
Hvala, gospod minister, za vaš odgovor. Imate tudi vprašanje gospoda Vojka Starovića, ki je vezano na problematiko družinskih zdravnikov. Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo.  Poskušal bom odgovoriti z nekoliko bolj ažurnimi podatki, ker je vprašanje od prejšnje seje, od takrat se je že veliko stvari zgodilo. Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje sta s sprejetjem aneksa 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2019 naredila pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine oziroma pri vzpostavitvi boljših pogojev dela. Družinski zdravniki in pediatri na primarni ravni lahko odklonijo opredeljevanje novih oseb, ko dosežejo obremenitev tisoč 895 glavarinskih količnikov. Obstoječi timi z visoko glavarino nad tisoč 895 glavarinskih količnikov na podlagi tega aneksa svojih opredeljenih oseb ne bodo izpisovali, bodo pa le-te spodbujale k izbiri osebnega zdravnika v timih, kjer je glavarina nižja. Ministrstvo za zdravje skupaj z vsemi deležniki, torej z Zavodom zdravstvenega zavarovanja Slovenije, Zdravniško zbornico Slovenije in pa z Združenjem zdravstvenih zavodov že pripravila tudi ukrepe za administrativno razbremenitev družinskih zdravnikov. Prav tako pa je ministrstvo imenovalo delovno skupino, ki že tudi deluje, za pripravo sprememb obračunskega modela v družinski medicini in pediatriji, ki bo opredeljen v aneksu številka dva k splošnemu dogovoru.   Kar se tiče delovanja zdravstvenih domov, je res, da nekateri delujejo normalno, drugi pa imajo težave, to vidimo tudi na kadrovskem in na finančnem področju. Res je tudi, da v Sloveniji obstaja razlika glede obremenjenosti zdravnikov po posameznih regijah oziroma tako imenovanih območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravniki, zlasti predvsem mladi niso zainteresirani za delo na nekaterih ruralnih območjih, prav tako pa niso zainteresirani za delo na področju družinske medicine. Na ministrstvu bomo vsekakor sprejeli ukrepe, ki bodo mlade zdravnike in pa tudi zdravnike, ki so že v sistemu, spodbudili k sprejemanju služb tudi na podeželju. Poudariti pa moram, da ministrstvo ni ne ustanovitelj zdravstvenih domov, ga ne upravlja in ne postavlja svetov zavodov ter vodstev zdravstvenih domov. Odgovornost vodstva zdravstvenih domov je, da zagotovi dodatne time in pridobi dodatne kadre oziroma poskrbi za ustrezno plačilo obstoječih zaradi dodatnih obremenitev. Moram pa tukaj poudariti, da je za financiranje za dodatne time denar, je na voljo v sklopu splošnega dogovora za leto 2019.   Ministrstvo ne razmišlja o spremembi zakonodaje v smeri povečanja pristojnosti ministrstva v zvezi z zdravstvenimi domovi, bo pa v naslednjih letih pripravljena tudi mreža javne zdravstvene službe, na podlagi katere bodo zdravstveni programi in pa zdravstvene storitve načrtovani na bolj sistematičen način z vidika dostopnosti in pa spreminjajočih se potreb prebivalstva, kakovosti in pa varne zdravstvene oskrbe ter seveda nacionalne rabe virov. Hvala.
Hvala lepa.   Želite postaviti zahtevo za dopolnitev? Ne. Potem nadaljujemo. Minister za zdravje bo odgovoril na ustno poslansko vprašanje Sama Bevka v zvezi z ukrepi preprečevanja bolnišničnih okužb.   Minister, izvolite.
Aleš Šabeder
Predsedujoči, hvala za besedo.  Bolnišnične okužbe so eden večjih javnozdravstvenih problemov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pridobi eden od desetih pacientov okužbo med samim procesom zdravljenja. Vzporedno narašča tudi problem odpornosti na bakterije proti antibiotikom. V letu 2017 je bila v Sloveniji izvedena že tretja presečna raziskava o okužbah v bolnišnicah, ocenjena prevalenca, torej pojavnost bolnišničnih okužb v Sloveniji, je bila v letu 2017 6,5 %, leta 2011 6,4 %, v enotah intenzivne terapije se je že nekoliko znižala iz 35,7 na 32,6 %.   V Sloveniji področje bolnišničnih okužb oziroma okužb, povezanih z zdravstvom, ureja Zakon o nalezljivih boleznih. Ta določa, da morajo imeti vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti program preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom. Upravne nadzore nad izvajanjem zakona izvaja zdravstveni inšpektorat. Strokovne nadzore svetovanja nad izvajanjem programa pa izvajata dve nacionalni komisiji, in sicer Nacionalna komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, od leta 2005 pa tudi Komisija z smiselno rabo protimikrobnih zdravil. Ti nadzori so pokazali nezadostno število zdravstvenih delavcev za obvladovanje bolnišničnih okužb glede na posteljne kapacitete v slovenskih bolnišnicah in pomanjkanje enoposteljnih sob za tako imenovano izolacijo pacientov.   V Sloveniji smo uvedli tudi dva pomembna kazalnika kakovosti s področja preprečevanja bolnišničnih okužb, in sicer za okužbe z bakterijo MRSA in pa higieno rok. Oba kazalnika se v bolnišnicah spremljata ločeno, glede na splošne oddelke in pa oddelke intenzivne terapije, in pravzaprav pomembno prispevata k izboljšanju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in bosta še naprej temelj za načrtovanje morebitnih izboljšav.  Za letošnje leto načrtujemo v sodelovanju z Infekcijsko kliniko ponovno izvajanje izobraževanja za opazovalce higiene rok, obnovitveno za opazovalce iz bolnišnic in vzpostavitveno za predstavnike iz primarnega zdravstvenega varstva in socialnih zdravstvenih zavodov. Hvala.
Hvala lepa.  Poslanec Bevk želi postaviti dopolnilno vprašanje.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!   Hvala lepa, gospod minister, za vaš odgovor.   Na problem bolnišničnih okužb sem začel opozarjati že leta 2001 in potem redno, vse do danes. Nisem vedel, da je bila leta 2017 izvedena že tretja nacionalna raziskava, prva 2001, druga 2011 in tretja 2017. To je velik problem, na letni ravni bolnišnične okužbe terjajo nekajkrat več življenj, kot vse prometne nesreče z smrtnim izidom. Ko sem ministra dr. Kebra vprašal, ali drži podatek, da zaradi bolnišničnih okužb umre na leto 400 do 600 pacientov, temu podatku ni oporekal.   Bi vas prosil, gospod minister, če lahko, če veste, seveda, pa če ima medicinska stroka v Sloveniji ta podatek:  Koliko pacientov v bolnišnicah umre dejansko zaradi bolnišničnih okužb?   Prej ste povedali podatek glede prevalence, glede na raziskavo 2011 se je ta odstotek res samo malo povišal, iz 6,4, leta 2017 na 6,5 % bolnikov, ki so bili okuženi z bolnišnično okužbo. Pričakoval bi trend v nasprotni smeri, zato bi bilo potrebno bolj opozarjati zdravstveno osebje, zdravnike, medicinske sestre, da se poslužujejo preventivnih ukrepov, to je pa predvsem razkuževanje rok, kar je najcenejši ukrep za preprečevanje bolnišničnih okužb. Bi pa citiral še en podatek iz Medicinskih razgledov, ki pravi, da je bil v enotah za intenzivno nego odstotek bolnišničnih okužb 35,7 %, kar je zelo zelo veliko in mislim, da je na tem mestu treba narediti še mnogo mnogo več, kot je bilo storjenega do sedaj. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Minister, želite še kaj dodati k svojemu odgovoru?  Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo.  Kot ste ugotovil sami in tudi kot se na ministrstvu zavedamo, je to eden od večjih problemov. Trenutno ne razpolagam s podatki, koliko smrti je pravzaprav posledica bolnišničnih okužb, tako da bomo te podatke tudi pridobili.   Želel bi pa povedati še en podatek, ki je tudi javno dostopen. Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da stroški odpravljanja posledic bolnišničnih okužb pomenijo približno 15 % stroškov poslovanja bolnišnic, tako da je tudi tukaj velik problem, s katerim se srečujejo tudi v drugih državah. Hvala.
Hvala lepa.  Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, na prvi krog. Prva bo v tem krogu postavila ustno poslansko vprašanje poslanka Eva Irgl, in sicer ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer, ki pa je odsotna.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.  Meni je zelo žal, da ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni danes, da bi lahko odgovorila na to zelo pomembno vprašanje. V petek 14. junija je namreč potekel rok, v katerem smo bili dogovorjeni, da bo sprejet Zakon o popravi krivic zaradi napačnega tolmačenja zakona v zvezi s sprejemanjem dveh različnih dodatkov v primeru slepih in slabovidnih. Naj samo na kratko povem, kaj se je do sedaj dogajalo. Rečeno jim je bilo namreč, da lahko prejemajo le en dodatek, leta 2012 pa je sodišče odločilo, da se dodatka ne izključujeta in da lahko prejemajo oba dodatka in da so center za socialno delo in ministrstvo naredili napako, in to res veliko napako, ki jo je potrebno odpraviti.  Prvič sem se s starši slepih in slabovidnih otrok srečala 20. decembra 2018, ko so protestirali pred Državnim zborom. Takrat jih nihče ni slišal in tudi nihče jih ni želel sprejeti. Jaz sem bila edina, ki sem to storila. Potem sem na podlagi tega razgovora 14. februarja 2019 tudi sklicala nujno sejo komisije, na kateri sta bila potem sprejeta soglasno dva sklepa, in sicer da državno odvetništvo nemudoma prekine vse postopke izvršb v postopkih zoper starše glede omenjene zadeve, in drugič, da Vlada takoj oziroma najkasneje v roku štirih mesecev – jaz sem sicer želela, da je to storjeno takoj, ampak smo se potem nekako odločili za to, da bo zadeva res izpeljana – z dopolnitvijo in ureditvijo ustrezne zakonodaje popravi krivice, ki so bile povzročene zaradi napačnega tolmačenja zakona, na kar opozarja tudi Varuh človekovih pravic.  Zato me, spoštovana ministrica, in upam, da mi boste na naslednji seji tudi ustno odgovorili, zanima:  Zakaj se še vedno, kljub temu da je bilo jasno ugotovljeno, da je bila storjena napaka, da so ministrstvo in centri za socialno delo storili napake, kljub temu da je bil izglasovan sklep na Komisiji za človekove pravice, zakaj se še vedno vodi postopke pred sodišči zoper starše slepih in slabovidnih otrok?  In drugič. Na Odmevih ste, spoštovana gospa ministrica, povedali, da bo zadeva rešena v roku, kot je bil dogovorjen na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Ta rok je, spoštovana ministrica, potekel.  Zanima me:  Kdaj točno bo zakon pripravljen?  Kdaj bodo dejansko odpravljene krivice tem ljudem?  Najlepša hvala.
Hvala lepa. Vaša zahteva bo uvrščena na naslednjo sejo.   Sedaj pa nadaljujemo. Poslanka Iva Dimic bo postavila ustno poslansko vprašanje ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju ter ministru za javno upravo Rudiju Medvedu.   Izvolite.
Spoštovana oba ministra!   V zadnjih letih se iz Slovenije izseljuje veliko delovno aktivnih ljudi, med katerimi je največ ekonomskih migrantov. Številni so tudi primeri selitev zaradi drugih razlogov – šolanje, študij, strokovno izpopolnjevanje, raziskovalna dejavnost, tudi družinski razlogi in podobno. Te osebe pri odhodu iz Slovenije ohranijo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji z namenom, da se po določenem času vrnejo. Vse pogostejši pa so primeri, da upravne enote za te državljane po uradni dolžnosti uvedejo postopek ugotavljanja prebivališča. Če ugotovijo, da na naslovu stalnega prebivališča dejansko ne živijo, jih po izvedenem upravnem postopku preprosto izbrišejo iz registra prebivalcev. Posledično to pomeni, da v Republiki Sloveniji ostanejo brez stalnega in brez začasnega prebivališča ter tudi brez vseh pravic, ki so vezane na stalno prebivališče, to so socialno varstveni prejemki, zdravstveno zavarovanje študentov in tako naprej. Do kategorije državljanov Republike Slovenije brez prebivališča v Republiki Sloveniji je prišlo po uveljavitvi Zakona o prijavi prebivališča, ki se je začel uporabljati 13. avgusta 2017. Po nam znanih podatkih je brez prebivališča ostalo nekaj tisoč ljudi, ki praviloma niti ne vedo, da jim je bilo prebivališče odvzeto, saj se je upravna odločba vročila preko e-portala. Zakon o prijavi prebivališča 1 pozna institut zakonitega prebivališča, to je naslov občine ali centra za socialno delo, kamor bi bilo potrebno prijaviti osebo, za katero je bilo v postopku ugotovljeno, da ne prebiva več na naslovu, kjer je bila prijavljena. Po naših podatkih tega instituta upravne enote v večini primerov ne upoštevajo.   Spoštovana ministra, sprašujem vaju:  Ali je institut zakonitega prebivališča, ki ga je uvedel novi Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb 1), v praksi uveljavljen tako, kot je bil zasnovan?  Koliko postopkov ugotavljanja bivališč je bilo uvedenih po uradni dolžnosti?   Koliko oseb je bilo zaradi tega izbrisanih iz registra prebivalcev?  Hvala.
Hvala lepa.   Predlagam, da najprej odgovori minister Poklukar.   Izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik Državnega zbora.   Spoštovana gospa poslanka, uvodoma pojasnjujem, da Zakon o prijavi prebivališča v petem odstavku 10. člena določa prijavno obveznost začasnega naslova v tujini za državljane in tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in se začasno naselijo v tujini za več kot 90 dni zaradi študija, dela in podobnih razlogov. Začasni naslov v tujini mora posameznih izvesti najkasneje v 15 dneh od naselitve, spremembo začasnega naslova v tujini pa najpozneje v 15 dneh od spremembe. Nov zakon je postopek prijave približal posameznikom, s tem, ko omogoča, da se začasni naslov v tujini lahko prijavi tudi pred naselitvijo v tujini, če v prijavi navede datum naselitve. Prijava velja za obdobje do 4 let in se po poteku lahko obnovi. V primeru evidentirane prijave začasnega prebivanja v tujini ohranitev stalnega prebivališča na naslovu v Republiki Sloveniji praviloma ni sporna in v praksi ne predstavlja razlogov za uvedbo ugotovitvenega postopka po uradni dolžnosti.   V zvezi s prenehanja prebivališča na prijavnem naslovu pojasnjujem, da le-ta predstavlja skrajni ukrep in zgolj pod pogoji, ki jih določa zakon, torej upravna enota v postopku ugotavljanja prebivališča ne more ugotoviti, kje posameznik stalno prebiva in tudi ne more prijaviti zakonskega prebivališča. V ugotovitvenem postopku se namreč najprej ugotavlja, na katerem naslovu posameznik dejansko stalno prebiva. Če se v postopku ugotovi, da se je posameznik odselil z območja Republike Slovenije, se posamezniku odjavi stalno prebivališče in vpiše stani naslov v tujini, če je upravni enoti znan, oziroma država, v katero se je odselil, če upravni enoti naslov v tujini ni znan. Prijava stalnega prebivališča na podlagi odločbe v postopku se lahko izvede na naslovu v tujini, lahko pa se izvede zgolj do nivoja države prebivanja, brez vpisa popolnega naslova v tujini. Če naslova, na katerem posameznik dejansko prebiva v Republiki Sloveniji, ni mogoče ugotoviti, se ugotavlja območje občine v Republiki Sloveniji, kjer se nahaja posameznik. V tem primeru se posamezniku zagotovi prijava zakonskega prebivališča na naslov občine ali centra za socialno delo. Zgolj v primeru, ko upravna enota v ugotovitvenem postopku ne more ugotoviti, kje posameznik stalno prebiva in mu hkrati tudi ne more določiti zakonskega prebivališča, posameznik ne izpolnjuje pogojev za prijavo zakonskega prebivališča, posamezniku v registru stalnega prebivalstva na podlagi dokončne odločbe preneha prijava stalnega prebivališča. Ob tem je potrebno poudariti, da do takšnih situacij pri posameznikih, ki svojo prijavno obveznost dosledno izvedejo sami, ne more priti.
Hvala lepa.   Še beseda ministru Medvedu.   Izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik.   Spoštovana poslanka, jaz bi vam v tem kratkem času, ki mi je še odmerjen, morda postregel z najnovejšimi podatki. Prizadevni kolegi in kolegice so jih po upravnih enotah zbrali minulo soboto in nedeljo. Od 1. januarja letos do 31. maja letos je bilo prijav za ugotavljanje 4 tisoč 465. Te prijave oziroma vloge lahko vlagajo različni vlagatelj iz razločnih razlogov. Od teh omenjenih 4 tisoč 465 vlog je bilo 209 končanih z odločbo o vpisu zakonitega prebivališča, v tem primeru gre za slovenske državljane, ki živijo v Republiki Sloveniji, nimajo stalnega ali začasnega prebivališča, ampak so, na primer, nastanjeni ali v domovih, ali so osebe na prestajanju zaporne kazni, so v programih zaščite žrtev ali v varnih hišah in podobno. In 356 je bilo odločb o prenehanju naslova stalnega prebivališča. Pa tudi to ne pomeni zdaj, da so ti državljani in državljanke izbrisani. Bodisi da so se izselili iz Slovenije pa niso v zakonsko predpisanem roku obvestili upravne enote, da so se odselili, rok je zakonsko določen, ali se na kakršenkoli način niso odzvali na pozive upravnih enot. Pa tudi to ne pomeni seveda, da so ostali brez zakonitega prebivališča, kot je povedal že pred mano kolega. Ugotovi se, v največji večini primerov tako tu je, ugotovi se naslov njihovega dejanskega prebivanja, tudi če prebivajo v tujini, naj gre za ekonomske migrante ali morda za študente, mlade raziskovalce. Seveda ni mogoče, da bi kar izginili in se ne bi dalo ugotoviti, tudi če ni niso prijavili svojega odhoda v tujino, da se ne bi moglo ugotoviti, kje prebivajo, in da se temu ustrezno uredi tudi njihov status.   Po vseh teh podatkih sodimo, da razmere vsekakor niso tako apokaliptične, kot ste jih na začetku opisali, da ne gre za pogoste primere izbrisa in pa seveda predvsem so tudi sami tisti, ki odhajajo v tujino, odgovorni po zakonu, da ustrezno obvestijo upravne enote.
Hvala lepa.  Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja.  Izvolite.
Hvala lepa.  Seveda, gospod Poklukar, vi ste prebrali to, kar sem tudi sama navajala, kako je Zakon o prijavi prebivališča zasnovan in kaj mora zajemati. Povesem pravilno sva oba ugotovila, vendar težava je v tem, da prihaja do različnih praks. In tudi če je en izbrisan, je to lahko apokaliptično, ali pa neapokaliptično, ampak jaz mislim, da morajo, tudi če je en izbrisan, pa jaz imam podatke, da ni samo eden, da je to resna težava, da se je zakon sprejemal tako, da enostavno določeni ljudje, mogoče tudi zaradi špekulantskih namenov, enostavno nimajo prebivališča in potem enostavno proti taki osebi, ki je izbrisana iz registra, ni mogoče začeti ne pravdnega in ne izvršilnega postopka, saj je prebivališče dolžnika ena izmed obveznih identifikatorjev osebe.   Kljub vsemu bi želel vseeno, jaz sem vam povedala, za kakšne primere prihaja, vidva sta ugotovila stanje, se zahvaljujem za številke, kaj se dogaja in kakšne so te številke. Pa vendarle me vseeno zanima, ne moremo reči to ni apokaliptično, s tem v Sloveniji nimamo težav. Imamo težave, zato sem tudi postavila poslansko vprašanje.   In me zanima:  Kakšne ukrepe bosta, gospoda ministra, za to sprejela, da se tako, milo rečeno, bizarno stanje odpravi?   Tudi če gre za enega, pa jaz imam podatke, da jih je več. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister Poklukar, izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovana gospa poslanka. Res je. zakon je zato, da se ga ne izigrava, pa vendar je treba navesti nekaj številk tudi z moje strani.   V obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018 je bilo na upravnih enotah uvedenih 21 tisoč 56 postopkov ugotavljanja stalnega prebivališča, od katerih je bilo 772 postopkov končanih z odločbo o vpisu zakonskega prebivališča, 3 tisoč 164 postopkov pa z odločbo o prenehanju naslova stalnega prebivališča.   Ko ste rekli, kaj narediti, z ministrom za javno upravo se o teh zadevah tudi temeljito pogovarjava. Pravzaprav tukaj ne želimo, da bi prišlo do kakršnegakoli izbrisa, do kakršnihkoli napačnih evidentiranj teh ljudi, vendar vsak državljan, ki odhaja v tujino, mora poskrbeti za, oziroma tudi če je v Republiki Sloveniji drugje prijavljen, za registracijo začasnega prebivališča. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Medved, želite še vi dodati kaj k odgovoru?   Izvolite.
Hvala lepa.   Tako kot je omenil minister, obe ministrstvi tesno sodelujeta na tem področju. To so zelo zahtevni postopki in na upravnih enotah te postopke vodijo dejansko najbolj kvalificirani uslužbenci, ki so seveda tudi pod zelo močnim nadzorom tako Ministrstva za javno upravo kot tudi Ministrstva za notranje zadeve. Da bi prihajalo zdaj do napak, niti nimamo podatkov, ali je morda kakšna nedoslednost v samem zakonu, da do tega, kot omenjate, pa tudi, če je en sam izbrisan, prihaja, to je seveda treba ugotoviti. Jaz vem, da v primerih, ko so upravne enote dolžne prijavljati bivališče na naslovih občin ali centrov za socialno delo, to tudi dosledno počnejo. Vem tudi, da kljub temu, da je bilo na začetku v zvezi s tem nekaj nejasnosti in so se nekatere občine tega tudi branile, da ta proces teče in da tukaj vsaj po informacijah, ki jih imamo, ne beležimo kakšnih večjih problemov. Kot rečeno, sta pa obe ministrstvi v tesnem stiku na tem področju in morebitne nedoslednosti tudi v sami zakonodaji bomo tudi ustrezno prilagodili.
Hvala lepa.   Gospa poslanka ima besedo za postopkovni predlog.   Izvolite.
Ja, da se opravi splošna razprava. Predvsem zato, ker poglejte, očitno stvari ne delujejo, očitno se oba ministra povezujeta, vendar je mogoče potreba pogledati še po kakšnemu drugemu ministrstvu, ki dejansko ima težave na tem področju, tukaj mislim tudi Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino, kjer prihaja največ do takih nevročenih odločb, ki bi jih moral državljan Republike Slovenije seveda prevzemati. Zato mislim, da je potrebno tukaj narediti splošno razpravo, na katerem področju je potrebno zakon popraviti, da do takih izgredov ne bo prišlo. Hvala lepa.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 18. junija 2019, v okviru glasovanj.   Poslanec Primož Siter bo postavil ustno poslansko vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer, ki pa je odsotna.   Izvolite.
Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči. Kolegice in kolegi!   Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nedavno na Vlado poslali v obravnavo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Med predvidenimi ukrepi iz tega predloga je tudi ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki ga prejemajo delovno aktivni prejemniki socialne pomoči. Kot je razvidno iz obrazložitve, bo ukinitev dodatka za delovno aktivnost predvsem pomenila, da se bo socialna pomoč znižala kar 18 tisoč 975 upravičencem, od tega 8 tisoč 117 otrokom. Poleg tega bo 4 tisoč 149 oseb ostalo brez socialne pomoči, od tega skoraj tisoč 800 otrok. Ukinitev dodatka za delovno aktivnost torej pomeni, da družine oziroma samske osebe, ki so upravičene do denarne socialne pomoči v nižji ali enaki višini, kot je dodatek za delovno aktivnost, do denarne socialne pomoči sploh ne bodo upravičene.   O samem dodatku takole. Institut dodatka je sicer po zakonski dikciji namenjen motivaciji in spodbujanju posameznikov za delo, ampak realnost pa v bistvu pravi, da gre tukaj za na eni strani da ali ne možnost plačevanja položnic, torej pri tistih najbolj socialno ogroženih, da ne govorim sploh o komponenti poceni izkoriščanja ranljive delovne skupine. Seveda ministrstvo vse to opravičuje s tem, da ti aktivni pridobivajo izkušnje, da osebnostno rastejo in tako naprej, ampak dejstvo ostaja, da je z dodatkom, ki ga želijo ukiniti, sedaj nekaj hudo narobe.   Ministrici zato naslavljam z nekaterimi vprašanji, za katere bom prosil, da na njih odgovori ustno na naslednji seji.   Najprej me zanima:  Kako ministrica pojasni, da gre za dodatek za delovno aktivnost, ki pa ga prejemajo osebe, ki niso delovno aktivne?  Prosim torej za jasno stališče, ali so ti ljudje delovno aktivni ali ne.   Po mnenju ministrstva naj bi ta dodatek povzročal past neaktivnosti, zato sprašujem:  Kako lahko dodatek za aktivnost povzroča neaktivnost?   Ministrstvo pravi, da sta denarna socialna pomoč in dodatek za delovno aktivnost previsoka oziroma preblizu minimalni plači. Zato sprašujem:  Ali ministrstvo zagovarja, da je minimalna plača prenizka?  Ta znaša 667 evrov neto, pa še to po zaslugi Levice, če bi bilo v skladu z željo ministrstva, bi bila ta bržkone še nižja. Zato torej ponovno:  Kakšno je stališče ministrstva in ministrice do višine minimalne plače?  Hvala lepa.
Hvala lepa. Tudi vaš predlog bo uvrščen na naslednjo sejo. Tam boste dobili tudi ustni odgovor.   Naslednji pa bo postavil ustno poslansko vprašanje poslanec Igor Peček, in sicer ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.   Spoštovani minister Simon Zajc, po Uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah iz leta 2004 se šakal uvršča med zavarovane domorodne vrste. S to uredbo so za zavarovane prostoživeče živalske vrste predpisana pravila ravnanja, poseben varstveni režim ter ukrepi varstva in pa smernice za ohranitev. Od leta 2014 pa je šakal uvrščen tudi na seznam lovnih vrst. Obravnavata ga torej dva vzporedna prepisa, njuno navzkrižje pa trenutno onemogoča ustrezno trajnostno upravljanje s populacijo. Trenutno stanje populacije šakala v Sloveniji naj bi bilo okoli 400 živali, število pa se v zadnjih letih zelo hitro povečuje. Na razširjenost in populacijsko gostoto bi po oceni Lovske zveze lahko vplivali z ustreznim upravljanjem, ki ga pa za to morajo nasloviti oziroma določiti pristojne inštitucije. Šakala najdemo praktično povsod po celotnem področju Republike Slovenije, tako na Krasu, Primorskem, na Gorenjskem so opažanja o pojavljanju šakala tako na nižinskem območju kot tudi v gričevnatem svetu in ob vse večjih problemih, ki jih povzroča, vse bolj pogoste. V zadnjem času so pogosti obiskovalci predelov višje ležečih kmetij in manjših naselij ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp, ob vznožju Krvavca, Šenturške gore, Komende. Vpliva na številčnost srnjadi in na njeno starostno sestavo, saj so skupine srnjadi manjše, zmanjšuje pa se tudi delež mlade srnjadi. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da se pojavlja v bližini vasi oziroma kar v vaseh in ogroža živali na paši, izjema niso niti drobnica niti manjše mlade govedi. Ker je tudi prenašalec parazitov in številnih vrst bolezni, ki jih prej nismo poznali, bi se morali njegovega naraščajočega števila lotiti resno v vseh pomenih besede, ne le v obliki opazovalnega monitoringa.   V zvezi z navedenim me, spoštovani minister, zanima:  Kakšni so načrti na Ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z velikim porastom šakalov v zadnjih letih?   Ali je načrtovan izbris šakala s seznama zavarovanih vrst in kaj bi sledilo v tem primeru?   Kateri splošni pogoji morajo biti izpolnjeni za to, da lahko govorimo izrednem odstrelu?   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala.   Šakal je po Direktivi o habitatih uvrščen v prilogo 5, kar pomeni, da je v interesu skupnosti, ampak da pa lahko z njim upravljamo oziroma da za njegov odvzem lahko veljajo ukrepi upravljanja, kar pomeni, da se ga lahko da tudi med lovno žival. V tem trenutku imamo zunaj spremembo uredbe, ki ravno to predvideva, torej črtanje iz zavarovanih vrst. Namreč, po oceni, ki jo je naredil Zavod za varstvo narave, je stanje populacije takšno, da ni ogroženo. Ko pridemo do tega, da se črta iz zavarovanih vrst, to pomeni, da se bo z njim upravljalo kot z ostalimi živalmi, kar pomeni, da se naredi 10-letne načrte in pa vsakoletne načrte. V vsakem primeru pa je z njim treba upravljat tako, da ne postane ogrožena vrsta.  Glede vprašanja o pogojih za poseganje v populacijo zavarovanih vrst, bi vam pa prebral, in sicer izjeme so opredeljene v 7. členu Uredbe o zavarovanju prostoživečih živalskih vrst. Poseg je možen, če ni druge zadovoljive možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije, in sicer zaradi zagotavljanja koristi varstva živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja habitatnih tipov, preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, vključno z zračno varnostjo ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje, doseljevanja ali ponovnega naseljevanja živali, vključno z gojenjem za namene doseljevanja ali ponovnega naseljevanja, selektivnega in omejenega ujetja, opremljanja z oznakami ter oddajniki ali posega, ki lahko povzroči poškodovanje ali odvzem živali za namene raziskovanja, selektivnega in omejenega ujetja ali odvzem živali za namene izobraževanja ali selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave, pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu.   Pa še za nazaj, javna razprava, sprememba uredbe, se zaključi 12. julija.
Hvala lepa.  Naslednji bo ustno poslansko vprašanje postavil mag. Branko Grims, in sicer ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju.   Izvolite.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!  Situacija na naši južni meji je seveda problem, ki presega samo meje Republike Slovenije. Ravno včeraj so Nemci v svojih medijih objavili oceno, da še vedno prihaja v Nemčijo vsak dan po 500 ilegalnih migrantov oziroma azilantov in da od tega najmanj dve tretjini zanesljivo prideta po balkanski poti. To je 350 ljudi po balkanski poti na dan. Najbrž je vsem jasno, da morajo iti preko Republike Slovenije. Del jih torej očitno neopaženo uide čez, drugi del, vsi vemo, gre na tisto, čemur jaz pravim, največja industrija v Sloveniji, da se enostavno kar pokliče policijo, se reče, tukaj smo, zdaj pa, če jih prestrežejo, tako ali drugače, zahtevajo azil, preden steče postopek, se zlorabi tisti čas, ki je na razpolago, in odidejo naprej. Tudi po uvedbi postopka, se praviloma postopek konča neuspešno oziroma se ga prekine zaradi odhoda, lahko bi rekli temu tudi kar pobega azilantov naprej. Kdo to zlorablja? Zlorabljajo azilanti, ki prihajajo oziroma ilegalni migranti. Prihajajo iz držav, kjer niti slučajno ni nobene vojne, tako da tistih pravljic o ubogih beguncih danes res nihče več noče niti poslušat več. Prihajajo v glavnem iz Alžirije, Maroka in tako naprej. Skratka, zlorabe so dnevne. In te zlorabe zelo veliko stanejo, stanejo slovenske davkoplačevalce. Zato zmanjkuje denarja za vse, od pokojnin, do šole, do zdravstva, do vsega, kar seveda normalno država zagotavlja svojim državljankam in državljanom. Najbolj sporno pri tem je, da država ob tem še financira tiste nevladne organizacije, ki pri tem aktivno pomagajo. Kriminal je kriminal, tudi če se skriva za visokodonečimi besedami o humanitarnosti, tako je tudi mnenje javnega tožilstva.  Torej gre za vprašanje:  Kdaj in kako se bo vendarle ukrepalo proti tem nevladnikom, ki pomagajo pri vdoru ilegalnih migrantov na ozemlje Republike Slovenije in jim pomagajo potem pri zavlačevanju postopkov, kar vsi plačujemo?  Kdaj se bo te nehalo financirati?  Kaj pomeni, da na vladni spletni strani še vedno piše, da odlično sodelujejo s PIC in Mirovnim inštitutom, prav ti pa sta na čelu tistih, na LBTQP ideologiji utemeljenih nevladnih organizacij, ki so aktivno vpletene v nezakonite posle, se pravi v ilegalni šverc migrantov v Slovenijo?
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec, za vprašanje. V zvezi z delovanjem nevladnih organizacij pri pomoči migrantov je policija v letu 2018 zaznala aktivnejšo vlogo nevladne organizacije PIC v najavah ilegalnih pribežnikov. Predstavniki nevladne organizacije so sporočali policiji lokacije nezakonitih prehodov meje migrantov, po elektronski pošti pošiljali njihove poimenske sezname in druge okoliščine, na primer, da so med njimi izrazili namero za pridobitev mednarodne zaščite, da so osebe v slabem zdravstvenem stanju in tako naprej. Iz razgovorov z migranti je bilo ugotovljeno, da naj bi bil predstavnik nevladne organizacije migrante usmerjal, kam in kako naj potujejo, jim razdeljeval letake v angleškem jeziku z navodili in jih poučeval, kako ravnati v policijskih in drugih postopkih. V zvezi z aktivno vlogo oziroma z opisanim ravnanjem nevladne organizacije, je policija podala poročilo po desetem odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku na pristojno okrožno državno tožilstvo, ki dopolnitve od policije ni zahtevalo. V drugem primeru je policijska uprava v konkretnem primeru zaprosila okrožno državno tožilstvo za mnenje o morebitnem obstoju suma storitve kaznivega dejanja. Mnenje okrožnega državnega tožilstva je bilo, da v konkretnem primer ne gre za obstoj suma storitve kaznivega dejanja, temveč gre za pripravljalna dejanja po 308. členu Kazenskega zakonika, ki niso kazniva. V nadaljevanju je policija na Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije podala zaprosilo za opredelitev in mnenje o zakonitosti ravnanja nevladne organizacije oziroma ali bi lahko šlo v omenjenih primerih za uradno pregonljiva kazniva dejanja po petem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije se je opredelilo, da v opisanih primerih ne gre za kaznivo dejanje in soglašalo z mnenjem okrožnega državnega tožilstva. V svojem mnenju je izpostavilo možnost obstoja kaznivega dejanja pod določenimi pogoji v primerih, ko ne gre za humanitarno dejavnost, temveč je cilj premoženjska korist.  Moram povedati, spoštovani gospod poslanec, da Ministrstvo za notranje zadeve sodeluje s 17 nevladnimi organizacijami, ki nam pomagajo na različnih področjih, tudi vloga PIC je informativno in pravno svetovanje v postopkih pri mednarodni zaščiti. Moram povedati, da številne nevladne organizacije izredno kvalitetno in kakovostno pomagajo kriminalistom in policiji pri preprečevanju zlorabe žrtev, kot so ženske, otroci. Pravzaprav kar nekaj njihovih praks in znanj, predvsem znanj je tistih, ki jih policija nima, je še kako dobrodošla. Moram povedati, da vsako nezakonito ravnanje, ki ga bo policija pri svojem delu, tudi z nevladnimi organizacijami, dobila oziroma da bo pravzaprav šlo za nezakonite prakse, bo policija tudi procesirala. Hvala.
Hvala lepa.  Imate zahtevo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Celo zgodbo je treba gledati kot celoto. Vlada Republike Slovenije je zdajle dala že dvakrat popolnoma napačen signal ilegalnim migrantom. Prvi je bil podpis Marakeškega globalnega sporazuma o urejenih, varnih in zakonitih migracijah in drugi je bil storjen prejšnji teden, ko je Vlada spremenila odlok in s seznama varnih držav umaknila Turčijo. To v praksi pomeni, da se tja načeloma prosilce za azil oziroma tiste, ki pridejo ilegalno v Slovenijo, ne vrača več. To je tudi odstop od mednarodno usklajene politike Evropske unije, saj je dogovor leta 2016 med Evropsko unijo in Turčijo temeljil prav na tem, da se Turčija opredeli kot varna država, kamor se lahko brez problema vrnejo migranti. To mimogrede ne vpliva na izjemno pravico tistih migrantov, ki lahko dokažejo, da jim grozi kakršnokoli nasilje oziroma da so življenjsko ogroženi ali eksistenčno ogroženi v državi, od koder prihaja. Samo velja to seveda kot izjema ne pa kot pravilo, zaradi tega to vpliva na hitrost postopkov.   In zdaj gre tukaj še za tretji signal. Tretji signal je pa vprašanje odnosa do teh nevladnih organizacij. Sosednje države, na primer Italija, so tukaj že v veliki meri naredile red, da ostalih sploh ne naštevam. V Sloveniji je žal situacija ravno obratna in se še vedno neomejeno financira te nevladne organizacije, po drugi strani se nanje sklicuje, ko gre za postopke. Toda treba je nekaj vedeti, te postopke plačujemo slovenski davkoplačevalci. Vse to zavlačevanje, vsa ta množičnost stane, strahovito veliko stane vse nas.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa.   Moram povedati, da slovenska policija na naši šengenski meji, na meji z Republiko Hrvaško vsakodnevno prilagaja ukrepe v zvezi z ilegalnimi prehodi. Res je in strinjam se, da prihaja v Republiki Sloveniji do zlorabe azilnega sistema, vendar to ni samo problem Republike Slovenije, ampak številnih držav članic. Upam, da se bo po konstituiranju evropskih institucij ta proces, ki je nekoliko zastal, tudi premaknil z mrtve točke. Jaz verjamem, da bomo pri tem tudi uspešni. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.   Izvolite.
Hvala.   Seveda predlagam, da o tem opravi Državni zbor razpravo. Kajti kaj pomaga, tako kot je zdaj navedel gospod minister, da bodo svoje delo poprijele novoizvoljene evropske institucije, če je Slovenija pravkar enostransko samovoljno odstopila od skupaj usklajene politike, in to na tako občutljivem območju, kot je vprašanje ilegalnih migracij. Ta sporazum med EU in Turčijo je leta 2016 prekinil tisti masovni največji tok, ki smo mu bili takrat priče. In vsako tako soliranje, vse to politiko, tisto dogovorjeno politiko, ogrozi. Tukaj tudi nikakor ni brez greha Evropska unija. Marsikatera napaka, marsikaj, kar se je zgodilo, je bilo napačno. Vsa zgodba z ilegalnimi migracijami je v resnici nezakonita, ker če bi se spoštovalo mednarodne sporazume in pa zakonodajo nacionalnih držav članic Evropske unije, se nič od tega, kar se je zgodilo, ne bi moglo zgoditi. Toda, ko se je enkrat reševalo nastalo situacijo, je bil ta sporazum nekaj, kar je dalo rezultate. In od tega je zdaj Slovenija odstopila in še huje Slovenija je članica šengna. Ali veste, da kar naredi Slovenija, zavezuje in vpliva na celotno šengensko območje. Zato ni težko uganiti, kaj bo posledica, posledica bo ekstremno škodljiva. Zato je ta poteza Vlade tako škodljiva. Posledica bo lahko, da se bo še dodatno okrepil pritisk za izločitev Slovenije iz šengenskega območja, ker tam se pač pričakuje usklajeno delo, sporazumno delo, ker poteza enega vpliva na vse ostale. Zaradi tega bi o celotni tej problematiki, o vprašanju slovenske zunanje politike na tem področju, vprašanju varnostne politike, vprašanju notranje politike, vprašanju zaščite naše meje in uspehov pri tem, ki so že doslej močno okrnili tisto šengensko članstvo Slovenije, ki smo mu bili v preteklosti priča, veste, da smo lahko šli čez mejo kadarkoli in kakorkoli in ni bilo praktično nobenega problema več, zdaj so se stvari že bistveno spremenile in se vedno znova podaljšujejo. Vse to se bo še poslabšalo. Poslabšalo se bo zaradi teh napačnih potez Vlade, ki dajejo napačen signal. Nobena od naših severnih sosed ni pristopila k Marakešu. Slovenija je, pod vlado Marjana Šarca. Nobena od naših sosed ni Turčije dala s seznama varnih držav, Slovenija je to storila. Edina. Kar je seveda popolnoma zgrešen, napačen signal. Slovenija s tem postaja v očeh ilegalnih migrantov, ki, verjemite, sem v svoji invaziji zelo dobro organiziran, obljubljena država, ciljna država. In to seveda otežuje delo naši policiji, na katero se sklicuje. Jaz verjamem, da vojska in policija imata skrajen napor in delata s skrajnim naporom. Ampak tudi Vlada mora … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 18. junija 2019, v okviru glasovanj.  Poslanec Jani Ivanuša bo postavil ustno poslansko vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, ministri in ministrica, vsi ostali prisotni v dvorani, lep pozdrav!   Uvodoma, pri mojem vprašanju ministrici za infrastrukturo bom pač povedal, da je to poslansko vprašanje že bilo z strani ormoške poslanke postavljeno, vendar je tema občutljiva, zato vprašanje ponavljamo, saj z našega konca Slovenija, od koder prihajamo trije poslanci, bomo to vprašanje nenehno postavljali ministrici.   Sprašujem ministrico:  Kako potekajo delovne aktivnosti nadaljevanja glavne ceste G1-2 Hajdina–Ormož?   Prebivalci Spodnjega Podravja si za to cestno povezavo prizadevamo že 20 let. Delno enotno dovoljenje za prvi odsek te ceste Ormož–Gorišnica je bilo izdano 22. 2. 2007. Gradbena dela so se na tem odseku dvakrat začela in obakrat končala zaradi stečaja gradbenih podjetij, najprej Vegrada in nato še Primorja. Investitor te ceste je DARS. Zaradi gradnje te ceste, ki bi morala zaključena biti že leta 2013, se pri konstrukciji železniške proge Pragersko–Hodoš do kraja Mihovci, to je na sedanji glavni cesti Ormož–Ptuj, ni naredilo zunajnivojskega križanja, kar je sedaj v nasprotju z zakonodajo. Lansko leto je bil ponovno izveden razpis za dokončanje gradnje premostitvenega objekta viadukt Sejanca in jeseni lani se je ta gradnja ponovno začela. Celotna cestna povezava Ormož–Hajdina je dolga približno 22 kilometrov in je razdeljena na tri odseke. Za prvi odsek Ormož–Gorišnica je bilo izdano gradbeno dovoljenje leta 2007 in je še veljavno. Za drugi del, Gorišnica–Markovci, pa naj bi gradbeno dovoljenje bilo v fazi pridobivanja. Več kot pet hiš na tem območju so porušili in družine preselili že pred desetimi leti. Porabljenega je bilo tudi ogromno denarja. Tretji odsek Markovci–Hajdina pa je treba še umestiti v prostor. Na to temo vsak mesec potekajo sestanki na občini Markovci.   Ministrico sprašujem:  Kako potekajo gradbena dela na viaduktu Sejanca?   Kdaj bodo zaključena?   Kdaj bo razpis za gradnjo prvega odseka Ormož–Gorišnica?   Obljubljen je bil namreč konec leta 2018.   Kdaj bo pridobljeno gradbeno dovoljenje za drugi del, to je Gorišnica–Markovci?   Kako potekajo aktivnosti glede umestitve tretjega dela Markovci–Videm pri Ptuju?   To je novo.   Kakšni so dogovori z Občino Videm pri Ptuju, ki je pred kratkim začela pogojevati izgradnjo omenjene ceste?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sedaj pa dajem besedo gospe ministrici.   Izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala.  Spoštovani poslanec, na vsaki seji dobim vprašanje, povezano z določeno cesto ali pa določenim odsekom, ampak samo zaradi vprašanja investicija ne bo tekla nič hitreje. In verjetno tudi danes v celoti z mojim odgovorom ne boste zadovoljni, ker točne konkretne datume, za vse, kar ste navedli, težko povem. Dejstvo je, da so postopki, preden pridemo do gradbenega dovoljenja v naši državi, kar dolgotrajni. Vam bom pa povedala, v kakšni fazi ta projekt, o katerem me sprašujete, danes je. In res je, da so se s to cestno povezavo veliko ukvarjali že v preteklosti oziroma že zelo dolgo. Drugo dejstvo pa je, da so se v zadnjih letih določene stvari le nekaj pospešile. Kot ste tudi sami ugotovili, DARS je investitor na tej cesti in lahko reče, da so se gradbene aktivnosti na tem delu, kjer je prostorski načrt sprejet, mestoma že začele, na odseku od Ptuja do Ormoža pa poteka zelo zahtevno prostorsko umeščanje. In o vseh teh aktivnostih je obveščeno tudi lokalno okolje. V tem trenutku DARS kot investitor na odseku od Ormoža do Markovcev dokončuje izdelavo manjkajoče projektne dokumentacije, pridobiva manjkajoče zemljišča, gradi viadukt Sejanca, pridobljena ima upravna dovoljenja, končana je prestavitev daljnovoda. Zaradi dodatnih zahtev Ministrstva za okolje in prostor po izdelavi dodatnih okoljski preveritev in pridobitev okoljevarstvenih soglasij, se bo po oceni DARS pričetek gradnja odseka Markovci–Gorišnica–Ormož zamaknil vsaj za 6 do 8 mesecev glede na predhodne plane. Vendar pa Ministrstvo za infrastrukturo na žalost, ali pa kakorkoli rečemo, nima možnosti vpliva na hitrejše izvajanje teh postopkov. Odsek novonačrtovane cestne povezave Ptuj–Markovci je v fazi umeščanje cestne trase v prostor. Priprava predmetnega državnega prostorskega načrta je trenutno v fazi iskanja novih možnih variant poteka načrtovanje ceste. Izdelovalci idejnih rešitev, študije variant, predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila so bili na podlagi javnega razpisa, ki ga je pripravil DARS, izbrani konec aprila 2019 in so že pričeli z delom. Ministrstvo za infrastrukturo kot pobudnik priprave DPN, DARS pa kot investitor in Ministrstvo za okolje in prostor kot pripravljavec DPN, smo skupaj pripravili osnutek časovnega načrta, ki zajema izvedbo vseh potrebnih korakov skladno z Zakonom o urejanju prostora. Glavne aktivnosti so načrtovane nekako takole: do konca julija 2019 pridobitev, dopolnitev smernic nosilcev urejanja prostora; do aprila 2020 priprava nabora variant za vrednotenje, kar pomeni načrtovanje nove variante in optimizacije obstoječih predstavitev in usklajevanje nabora variant znotraj medresorske delovne skupine ter izvedba delavnic, priprava končnega nabora variant za vrednotenje; do decembra 2020 izdelava študije variant predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila z vsemi potrebnimi strokovni podlagami ter izvedba delavnic na terenu, dopolnitev študije variant, predinvesticijske zasnove ter strokovnih podlag po pridobitvi pripomb občin, javnosti in nosilcev urejanja prostora; potrditev študije variant oziroma predinvesticijske zasnove do maja 2021; javna razgrnitev študije variant, predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila junij 2021; dopolnitev študije variant predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila po javni razgrnitvi. In kot že omenjeno, o vsem tem je obveščeno tudi lokalno okolje. Postopki so mogoče daljši, kot bi si vsi mi želeli, ampak kot sem že povedala, kot ministrica za infrastrukturo nimam vpliva na vse to. Sva se pa z ministrom za okolje in prostor večkrat ukvarjala s problematiko priprave vseh teh dokumentov in kot je rekel danes tudi predsedniki Vlade, bo verjetno treba najti neke zakonske rešitve, ki bi vse te stvari pohitrile.
Hvala lepa.  Imate zahtevo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Ja, saj tole bo pa prav, kar ste povedali. Če bi res pri šestih do osmih mesecih ostalo vse skupaj, da se zamika, bi človek še potrpel, ampak verjamem, da temu ne bo tako, kajti te stvari se že … že ta cesta bi morala biti zgrajena ne vem kdaj, že od 2013 bi se morali voziti po njej. Ne vem, imam občutek, da si mi tam na tistem koncu Slovenije nismo enaki z osrednjim delom Slovenije, da smo neki drugorazredni državljani, tako se nas vsaj tretira na gospodarski ravni in tudi na tej cestni povezavi. Izredno me moti to, da se to tako dolgo vleče, trpi pa vse. Jaz osebno se vozim dve uri iz Ormoža. Kakšna je to logika, da se moram dve uri vsak dan voziti, mi ne gre v glavo. Rabim eno uro do avtoceste na dan. Če bi to bil nek skladen vseslovenski razvoj, kar sicer… No, to bi še rad povedal, da ko slišim študija, resolucija in strategija, takrat meni ti lasje, kolikor jih še imam, gor skočijo, ker to vem, ker se takoj zavleče. To je tak izgovor.   Bi pa rekel tako, gospa ministrica, prejšnji minister je bil malo bolj naklonjen temu našemu delu, bilo je bistveno več pozitivnih premikov, zdaj pa imam občutek, ko ste vi ministrica postali, pa temu ni ravno tako. Žal, se bojim, da zavirate, imam tak občutek, da se vse skupaj malo bolj ohlaja, ta zgodba. Vem, da je tukaj tretja razvojna os, pa, ne daj bože, da bi kdo razumel, da sem kaj proti temu. Skladen razvoj – po vsej Sloveniji bi moral biti enakovreden in enakopraven.   Vam bom pa povedal, ker ste vi rekli, da ste obvestili civilno iniciativo oziroma okolje, prebivalce, jaz ne vem, za konec meseca se pričakujejo zapore na tej testi, potem boste videli, kaj bodo ljudje rekli. Toliko. Ne bi si želel tega, vendar temu bo tako. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Spoštovani poslanec, jaz sem povedala, kako postopki tečejo. Nobena zapora teh postopkov na žalost ne bo pohitrila. Jaz sem ministrica osem mesecev, lahko rečem, da z veliko intenzivnostjo izvajamo infrastrukturne objekte. Pač imamo stvari v naši državi zastavljene tako, kot jih imamo. Jaz ne morem mimo tega, da vsi ti dokumenti, ki sem jih naštela, so pač potrebni za vašo cesto, za cesto na Dolenjskem in za cesto na Primorskem. In če pogledate en velik infrastrukturni projekt na Primorskem, je trajalo skoraj 20 let, da smo ga začeli. Nikoli pa ne bom stala pred vami in obljubljala nekaj, kar se ne da speljati. Tako da jaz lepo prosim, pozivam ljudi na tistem območju, apeliram in povem, da sama zapora ceste stvari nikakor ne more pohitriti. Kot sem že povedala, je predsednik Vlade danes sicer na en drug, ravno tako infrastrukturni, energetski infrastrukturni projekt dal neko zavezo, da bomo pogledali, kaj se v okoljski zakonodaji da narediti, da bi stvari tekle hitreje, več kot toliko, da tako rekoč štirinajstdnevno naši državni sekretarji sedijo skupaj in gledajo projekt za projektom, se pač ne da narediti. Mimo zakonodaje pa mene ne boste slišali, da bi naredila eno samo stvar, pa tudi ceste na Štajerskem ne.
Hvala lepa.   Gospod poslanec ima besedo za postopkovni predlog.   Izvolite.
Ja, samo še en stavek bom prej povedal. V glavnem, zapora konec meseca bo, in sicer enostavno zato, ker imajo ljudje poln kufer vsega. Se pač obljublja državljanska nepokorščina. Mogoče se bo vseeno malo pospešila zgodba, če ne drugače. Nisem pa rekel, da bi morali vi zdaj kršiti kakšen zakon ali pa kaj, tega pa jaz tudi nisem zahteval, daleč od tega. V glavnem, tudi osebno se bom pridružil tej državljanski nepokorščini, ker je enostavno treba ljudem dati podporo.   Bi pa širšo razpravo na to temo, saj pravilnik to dopušča, toliko da se to opravi, da se, saj ni samo naša cesta, problem je skladen, enakopraven in korekten razvoj cele Slovenije. V skladu z 246. členom prosim za splošno razpravo v Državnem zboru. Hvala lepa.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 18. junija 2019, v okviru glasovanj.   Poslanec Jani Prednik bo postavil ustno poslansko vprašanje ministru za zdravje Alešu Šabedru.   Izvolite.
spoštovani minister za zdravje, spoštovani vsi ostali prisotni, ministri, kolegice in kolegi!   Krizo pomanjkanja družinskih zdravnikov v Sloveniji uspešno in postopoma rešujemo. Stanje se sicer umirja, a se v določenih zdravstvenih domovih še vedno soočajo s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. Določeni zdravstveni domovi krizo poskušajo rešiti tudi z zaposlovanjem zdravnikov iz tujine. Konkretno Zdravstveni dom Nazarje čaka, če bo ministrstvo za zdravje odobrilo zaposlitev dveh zdravnic, specialistk za družinsko medicino, iz Bosne in Hercegovine.   Zato vas, gospod minister, na kratko sprašujem:   Ali je komisija, ki odloča o primernosti zaposlovanja zdravnikov iz drugih držav že začela z delom?   Kdaj lahko pričakujemo prve odločitve s strani te komisije? Najlepša hvala.