49. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

20. 6. 2019
podatki objavljeni: 20. 6. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 49. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: dr. Franc Trček, gospa Nataša Sukič in gospa Alenka Jeraj. Na seji kot nadomesti člani odbora s pooblastili sodelujejo gospod Jani Möderndorfer nadomešča poslanca gospoda Gregorja Židana s poslanske skupine SMC, gospod Matjaž Nemec nadomešča poslanko mag. Meiro Hot iz Poslanske skupine SD in gospa Monika Gregorčič nadomešča poslanca gospoda Gregorja Periča iz Poslanske skupine SMC. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam, prav lepo pa pozdravljam tudi novega člana odbora, mag. Marka Koprivca.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in naknadno dne 27. 6. še obvestilo o umiku 3. točke dnevnega reda. Umik točke z dnevnega reda seje določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO POLITIKO, ZDRAVJE I VARSTVO POTROŠNIKOV, KI BO V BRUSLJU DNE 8. 7. 2019.   Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 4. 7. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospoda Tilna Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta 8. 7. 2019.  Izvolite.
Tilen Božič
Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo! Spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni! Poseben pozdrav tudi evropskemu poslancu. Upam, da je to začetek nove prakse in da bodo evropski poslanci se pogosto udeleževali te seje, ki je pomembna. Posebej sem zadovoljen tudi zato, ker naša točka, ki jo imamo se tiče tudi enega lahko rečem povezana z vašim novim delovanjem, vsaj preko medijev sem zasledil, da ste član Odbora za zaposlovanje tako, da bodoče sodelovanje upam, da bo dobro. Sedaj pa k točki dnevnega reda. V ponedeljek 8. julij bo zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov tokratno zasedanje sicer izredno razlog so pa seveda volitve v Evropski parlament, ki so nekoliko spremenile dinamiko delovanja. Kot glavna točka dnevnega reda bo odobritev priporočil državam članicam v delih, ki se nanašajo na pristojnosti sveta Epsko ter vseh ostalih dokumentov, ki to spremljajo. Kot druga točka bodo tudi opravljene razprave oziroma dve razpravi in sicer o ekonomiji blaginje ter o dolgoročni strategiji na področju podnebja, ki jo je komisija sprejela novembra lani. Slovenija bo v osrednji intervenciji podprla pristop kot ga predlaga finsko predsedstvo, saj je že v dosedanjih stališčih vztraja, da so socialne politike in to v najširšem pomenu besede in ekonomske politike medsebojno povezane in so odvisne. To je treba tudi nadalje krepiti tako na nacionalni kot tudi evropski ravni. Le s spodbujanje produktivnosti, ki jo zagotavljajo zadovoljni in dobro usposobljeni zaposleni je mogoče doseči blaginjo v družbi. Izpostavili bomo tudi, da je treba razmišljati o prihodnjih ukrepih za zaščito trga dela in delovnih mest v časih krize ter okrepiti rast produktivnosti kot pomembnem gradniku pri zniževanju razlik med državami članicami in tudi, kar se tiče prihodnjih izzivov staranja. Zasedanje sveta se bo tokrat udeležil    (nadaljevanje) Tudi generalni sekretar OECD, gospod Gurría, ki bo predstavil študijo o ekonomiji blaginje. V razpravi o dolgoročni strategiji na področju podnebja bo Slovenija v intervenciji izpostavila stališče kot ga je potrdila vlada v zvezi z dolgoročno podnebno strategijo. Slovenija ambiciozne podnebne cilje podpira, ob tem bo poudarila, da se vlaganja v znanja in spretnosti delavcev ter tehnološki razvoj in vlaganje v znanost, ključnega pomena za preboj pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Prav tako bo oblikovanje ustreznih zaposlovalnih in socialnih politik zahtevalo usklajevanje med različnimi resorji. Pomembno vlogo bodo morali odigrati tudi socialni dialog in na splošno sodelovanje med gospodarstvom in institucijami na trgu dela. Le tako bodo tudi odzivi pravočasni in kakovostni z vidika varnosti delavcev. Kot tretje naj omenim, da bo tam tudi delovno kosilo, na katerem bo svet opravil razpravo o evropskem semestru in ekonomiji blaginje. Razprava bo naslovila prepletenost evropskega semestra, ki je ključno orodje za krepitev medsektorskega sodelovanja pri povezovanju gospodarskega uspeha in politik blaginje. Pojem ekonomije blaginje naj bi omogočil boljše razumevanje, kako politike blaginje, ki zajemajo socialno politiko, politiko zaposlovanja, zdravja, zaposlovanja, zdravja, izobraževanja in enakost med spoloma, spodbujajo gospodarsko rast in produktivnost in tako podpirajo fiskalno vzdržnost in družbeno stabilnost na dolgi rok. Slovenija bo v intervenciji vzpostavila, da bo okrepljeno in medsebojno prepletanje relevantnih politik omogočilo učinkovito odločanje ter, da je pri tem evropski semester zagotovo v pomoč. V okviru točke Razno bo komisija poročala o dogajanju na mednarodni ravni na področju politike zaposlovanja in socialne politike. To je nekako to, kar bo na tokratnem EPSCO. Za dodatna vprašanja pa razlage, sem pa tukaj na razpolago tudi s sodelavci. Hvala.
Hvala lepa gospod Božič.Zdaj pa odpiram razpravo in dajem besedo kolegicam in kolegom. Želi kdo razpravljati?  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite.
Hvala lepa. Še en dokument, tipičen izdelek Evropske unije – mnogo blebetanja, malo soli tukaj notri. Kaj bomo vse naredili, kako je treba spodbujati produktivnost, da bo večja blaginja. Zakaj pa zmeraj več denarja? Zmeraj več denarja je treba, zmeraj več je treba proizvajati. Pa dajte se enkrat zbrihtati. Naj se Evropska unija zbrihta, pa naj začne razmišljati na drugačen način o trajnostnem razvoj in o razvoju planeta in o okolju in o vsem skupaj. Potem se govori o enakosti med spoloma. Pa enakost med spoloma je v Sloveniji že od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ampak mi še zmeraj trobimo enakost med spoloma. Dajte mi povedati, kje v Sloveniji ni enakosti med spoloma? Razen na sodiščih, kjer je sodnic 85 %. Tukaj pa ni enakosti med spoloma. Drugače pa… Pa tukajle spet neko, da je treba – kaj jaz vem, energijsko intenzivni sektorji – jeklarsko, cement, kemikalije, proizvodnja avtomobilov se bodo začeli uporabljati novi proizvodnji postopki. Kakšni novi proizvodnji postopki? Treba je ene postopke prečrtati, ki so tako škodljivi za okolje, ampak to nobenega ne zanima, zato ker tukaj zadaj je samo denar. In Evropska unija dela samo za sebe oziroma dela se za Evropo gospodov, gospodarjev in pa za Evropo hlapcev in konec koncev mi, ki samo kimamo tej Evropi, bomo oziroma smo že pristali v Evropi hlapcev.
Hvala lepa, gospod Jelinčič. Besedo dajem mag. Andreju Rajhu. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči za besedo. Nekako teme, ki ste jih navedli naslavljajo področje šolstva, zdravstva, pokojnine, torej dolgožive družbe. To so vse zadeve, ki so za nas v SAB zelo pomembne. V Evropskemu semestru je izpostavljena problematika vzdržnega pokojninskega sistema. Naj poudarim, da je za nas v SAB zelo pomembno, da se v tem kontekstu, tudi v kontekstu pomanjkanja delovne sile v prihodnosti zagotovi to, da bodo tisti upokojenci, ki želijo delti, lahko delali. Hkrati pa podnebno strategijo vidimo kot priložnost za nov gospodarski razvoj, za prehod v ogljično nevtralno   (nadaljevanje) gospodarstvo. S tem pa je za nas tudi zelo pomembno področje vseživljenjskega učenja in zato še posebej ob tej priliki poudarjamo, da se bomo brezpogojno zavzemali za vsem dostopno javno šolstvo. Hvala lepa.
Hvala lepa mag. Rajh. Tudi mene veseli, da v naši sredini lahko pozdravim do nedavnega podpredsednika tega odbora in evropskega poslanca dr. Milana Brgleza, ki se je tudi prijavil k razpravi, tako da vam dajem besedo. Izvolite, dr. Brglez.
Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu, hvala za povabilo. Kar se tiče sodelovanja na odborih sem obljubil, da bom prišel vsaj enkrat mesečno. Idealno se je tokrat poklopilo, da so še teme, ki se tičejo odbora, kjer sem dobil tudi stalno mesto, torej Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve. Zdaj pa… ampak ideja zaradi česar sem se pa tokrat javil, je pa nekaj drugačnega. Tisto, kar je Finsko predsedovanje s to idejo ekonomije blaginje pravzaprav postavilo, je nekaj kar se da običajno pričakovati ravno od skandinavskih držav, še zlasti pa od Finske. Torej vsebinski prispevek k predsedovanju, na način, da se odpirajo nove teme, ki lahko v marsičem spremenijo obstoječi pogled tako na ekonomijo, kot tudi na delovanje celotnega sektorja. Ne govorim samo za socialo, govorim na splošno v bistvu, ker ko enkrat jemlješ ekonomijo blaginje resno, ugotoviš, da je najverjetneje v neke nasprotju s tistim, kar je običajno ekonomsko razmišljanje, ki temelji zgolj na redkosti kot izhodišču. Torej, ekonomija tega, da imamo redke dobrine in da je treba z njimi v bistvu zgolj minimalizirati oziroma poskrbeti za to, da so čim manjši stroški in da je rast čim večja. Še vedno pa je znotraj tega koncepta nekaj kar je potencialno problematičnega in to je v bistvu pristajanje na trajnostno rast kot izhodišče. Čeprav bi bilo glede na cilje, ki jih imamo znotraj Združenih narodov in tudi ti pomembni cilji so tudi za Evropsko unijo pomembni, torej trajnostni razvojni cilji, katerim smo se zavezali. Pravzaprav ti govorijo o trajnostnem razvoju, ki je precej širši pojem. Se pa glede na to, kakšni naj bi bili ti učinki na GDP oziroma na bruto družbeni proizvod, kakšen naj bi bil na produktivnost – to do določene mere le reflektira tudi v samem konceptu, zaradi tega, ker je v tem konceptu – ne da se kratkoročnih učinkov izračunati. Gre za dolgoročnejšo vključujočo družbo, ki odpravlja neenakosti, številne neenakosti, tudi med državami in znotraj njih, pa ni treba samo tiste, ki so recimo komu sporne, izpostavljati, čeprav so seveda tudi te vključene. V čem, zakaj je torej to pomembno? Zaradi tega, ker se vidi, kaj lahko država prispeva, če naredi nekaj maksimalno svojo nalogo. Prispeva nov koncept, nov pojem v razpravo, ki lahko spremeni marsikaj v trenutnem dogajanju znotraj Evropske unije. Ne pričakujem, da bo naša država toliko uspešna, da bi lahko to na tak način postavila, je pa res, da so nam bili Finci vedno zgled. Zgled so nam zaradi tega, kako tale odbor deluje, ki smo ga na pol kopirali in si želim, da bi vsaj na pol kopirali tudi njihov vsebinski prispevek. Ni pa veliko več časa pravzaprav na številnih področjih in zadevo odpreš na enem področju, potem pa je toliko medsektorska, da lahko vpliva na številne druge. In v bistvu bolj manj hočem zgolj opozoriti, da so takšni konceptualni prispevki pomembni. Čeprav komu zgleda, da je to zgolj blebetanje, pa ni, ker vpliva tudi na številne druge zadeve in omejuje pot, kamor lahko Evropska unija znotraj danega predsedovanja gre. Toliko sem hotel samo, drugače pa z veseljem pridem in bom še številnikrat tukaj, če bo le možnost.
Hvala lepa dr. Brglez. Vas bomo držali za besedo. Gospod… Mag. Marko Koprivc, izvolite, potem pa dam besedo.
Ja, hvala lepa predsednik za besedo. Bom zelo kratek, nekaj konkretnih vprašanj bi imel za predstavnike vlade na to temo.     (nadaljevanje) In sicer, zanima me, ali ocenjujete, da bi se iz koncepta ekonomije blaginje morda lahko v prihodnjem času razvil tudi kakšen konkreten zakonodajni predlog, in če, v kateri smeri. Druga stvar, ki bi jo želel vprašati, pa je, kakšen prispevek bo imela Republika Slovenija v tej razpravi, ali so morda identificirani kakšni konkretni primeri dobrih praks, ki bi jih lahko predstavili kot Republika Slovenija.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, mag. Koprivc. Zdaj pa dajem besedo gospodu Tilnu Božiču.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Uvodoma bi se najprej odzval na to, kar je bilo na začetku rečeno, da gre za tipičen dokument Evropske unije. Jaz bi tu povedal, da s tega vidika pa iz tega zornega kota gledano ne gre ravno za tipičen dokument Evropske unije. Se pravi, pristop, ki ga je ubrala Finska, je malo drugačen in je dober s tega vidika, da o nekaterih rečeh začne razmišljati nekako bolj celovito in sistematično in tudi medsebojno povezano. Podobno, kot se pri nas dogaja, da včasih smo malo neusklajeni, se pravi, eno ministrstvo gre v eno smer, drugo v drugo smer, vsako dela seveda v skladu s svojimi prioritetami in poskuša doseči najboljše, ampak pogosto manjka tisti povezovalni del, ki v bistvu pripelje do tega, da je rezultat boljši. Tako da generalno gledano mi ta pristop, lahko rečem, pozdravljamo, ker prinaša neko novo ali pa morda nekoliko drugačno dinamiko, ki je, moram priznati, tudi nam blizu.  Kar se tiče omembe te enakosti med spoloma. Slovenija je ena izmed držav, ki so na tem področju med najboljšimi, tu se strinjam popolnoma z vami. Je pa to tudi razlog, zakaj se lahko pri kakšnih zadevah, posebej ko bo šlo za kakšne praktične zadeve in primere, lahko pohvali, da smo tu dobri. V nekaterih kazalnikih smo v zadnjem času nekoliko padli, ampak ne glede na to, mi smo, kar se tega tiče, posebej ko gledamo, recimo, razliko v plačilu med moškimi in ženskami, smo blizu. In nam gre dobro, imamo tudi marsikaj na tem področju pokazati.  Kar se tiče omembe tistih novih proizvodnih postopkov in tako naprej. Tu se z neke filozofske ravni ponavadi zadeve vseeno dokaj na praktični ravni odražajo. Ena izmed takih stvari - morda se jih boste spomnili - je predvsem v avtomobilski industriji, kjer je prišlo do prehoda, s čim se avtomobile oziroma karoserije barva. Se pravi, ko se je šlo z enih barv na tiste barve, ki temeljijo na vodni osnovi. Ko se je tudi postavljajo standarde glede tega, kako je treba s tem rokovati, ravno zaradi tega, da se, prvič, uporabi čim manj škodljivih kemikalij ali pa sploh nič, in drugič, kako se s tem rokuje, da je čim manjši vpliv na okolje. In to je v bistvu proces, ki se dogaja in ki je kontinuiran.  Tako, kot rečeno, v primeru tega predloga Finske gre za nek integriran pristop, gre za neko povezovanje politik in merjenje medsebojnih učinkov. V preteklosti morda to ni bilo toliko možno, ker tudi tu se dogaja digitalizacija. Imamo obsežne baze podatkov, zelo različne podatke, ki jih je možno sedaj kombinirati, preučevati, modelirati z njimi, na tej podlagi tudi delati politike in jih potem tudi spremljati, koliko so učinkovite. Se pravi, ne da se spravi neko politiko v življenje po navdihu in potem se težko spremlja in se tudi težko razume, kakšne so posledice, ampak dejansko, na konkretnih podatkih se politika osnuje in potem se jo tudi spremlja, ali dejansko dosega tiste cilje, ki so bili v startu postavljeni. Tako z našega vidika, recimo, širšega, tudi našega ministrstva, so teme, ki so tu povezane in tudi zanimive, zagotovo, varnost in zdravje na delovnem mestu, znanje, kompetence, veščine, prilagajanje delovnih mest pogojem dela. Tudi kar se tiče potem ukrepov, kako morajo biti zasnovani, se pravi, da so čim bolj visoko odzivni, da so po možnosti preventivni, proticiklični, ko se pogovarjamo o trgu dela, in tako naprej. In seveda, da se uporabi nek širok pristop, se pravi, da se ne gleda samo na eni strani davčne politike pa na drugi strani socialnih transferjev in tako naprej, ampak da se dejansko gleda neto razpoložljivi dohodek posameznika in na ta način snuje politiko, ki je dejansko brez tistih lukenj ali pa nekih vmesnih vrzeli, ki se lahko zgodijo. In to seveda potem obeta, od stabilnejših javnih financ na dolgi rok do boljše odpornosti na šoke, do tega, da potem postopoma raste tudi produktivnost, s tem plače in ne nazadnje skupna blaginja.   (nadaljevanje) Še glede gospoda Koprivca, konkreten zakonodajni predlog. Za konkreten zakonodajni predlog težko rečem, prej bi rekel, da v teh procesih, ki jih imamo, recimo, tudi evropski semester, da se bo znašel ta del, se pravi, da se ne pogovarjamo samo o nekem finančnem delu, javnofinančnem delu, pokojninskem in tako naprej, ampak da to nekako povežemo, navežemo tudi na socialni steber in da postane tudi to nek, lahko rečemo, bolj pomemben del semestra. Se pravi, da se ne ukvarjamo samo s stabilnostjo, ampak se ukvarjamo tudi, se pravi, ne samo s stabilnostjo sistema, ampak dejansko tudi s stabilnostjo za ljudi, če se tako izrazim, ker je ta na koncu ključna, glede na to, da je sistem tukaj zaradi ljudi in ne ravno obratno. Bodo pa verjetno sčasoma zakonodajni predlogi, ki bodo dani na mizo, ravno zaradi tega boljši, ker bodo vzeli v obzir širšo sliko, ne pa samo tiste partikularne zadeve, ki bi jo v izhodišču želeli rešiti.  Hvala.
Hvala lepa, gospod Božič. Interes za razpravo je še, zato dajem besedo mag. Andreju Rajhu.
Hvala lepa, predsedujoči. Jaz bi samo rad malo razširil to razmišljanje, pa svoje videnje, zakaj je zelo pomembno, da se obravnava podnebna strategija in prehod k ogljično nevtralnemu gospodarstvu. Na nivoju Evropske unije se uvozi za več kot 400 milijard evrov fosilnih goriv. Vemo, da prehod od fosilnih goriv na obnovljive vire in k energetski učinkovitosti predstavlja prav razvojni potencial. Namesto da teh 400 milijard evrov porabimo za uvoz fosilnih goriv iz tujine, lahko za ta sredstva razvijamo domače gospodarstvo. 50 % vseh emisij toplogrednih plinov izhaja iz prometa, okrog 16 % s področja kmetijstva, naslednjih 16 % pa proizvedejo gospodinjstva in ostale dejavnosti. To vse predstavlja potencial, ki ga lahko izkoristimo tudi v Sloveniji za razvoj in za bodočo blaginjo. Naj samo povem, da je bila prejšnji teden v Uradnem listu objavljena novela Energetskega zakona, v katerem je zapisano, v bistvu ureja zadeve povezano s primarno regulacijo. In ravno ta primarna regulacija bo na področju energetike tlakovala pot k dekarbonizaciji energetskega sektorja, k povečanju priklapljanja proizvajalcev obnovljivih virov na električno omrežje in številnim krajem v Sloveniji omogočila razvoj nove infrastrukture in novih gospodarskih priložnosti. Tako v SAB zelo pozdravljamo te napore. Hvala lepa.
Hvala lepa, mag. Rajh. Želi besedo še kdo? (Ne.) Mogoče odziv Vlade? (Tudi ne.) Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki bo v Bruslju 8. 7. 2019, in jih podprl.« Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa vsem. S tem končujem 1. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, BRUSELJ, 9. 7. 2019.  Gradivo smo prejeli od Vlade dne 4. 7. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospoda Metoda Dragonjo, državnega sekretarja Ministrstva za finance, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Evroskupine 8. 7. 2019 in na zasedanju ECOFIN 9. 7. 2019. Gospod Dragonja, izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, ostali prisotni. Tako kot ste povedal, gospod predsednik, v odboru, v uvodu bo Svet za ekonomske in finančne zadeve zasedal v torek, 9. julija, dan pred tem pa Evroskupina. Dnevni red ECOFIN je tokrat relativno kratek in ima samo tri glavne točke – prva je razprava o lastnih virih proračuna Evropske unije, druga je program dela Sveta za ekonomske in finančne zadeve pod finskim predsedstvom, to predvsem za predstavitev finskih prioritet in izmenjava mnenj in tretjič, je v obravnavo oziroma potrditev specifičnih priporočil državam članicam za leto 2019, kar se tiče vodenja ekonomske politike. Če se najprej osredotočimo najprej na večletni finančni okvir. Predlog reforme sistema virov lastnih sredstev proračuna Evropske unije je komisija podala maja 2018, svežnjo predlogov za večletno finančno vzdržnost. V njem je ohranila določene elemente dosedanjega sistema lastnih virov nespremenjene, nekatere pa je deloma spremenila. Tako je predlagala ohranitev bruto nacionalnega dohodka, kot izravnalnega vira na strani prihodkov proračuna EU. Glede tega vse države članice smatrajo, da je to pravičen in pregleden vir. Predlagala je tudi ohranitev tradicionalnih lastnih sredstev, vendar bi znižanje zadržanega deleža za stroške pobiranja carin iz 20 na 10 % pomenilo določene težave pri posameznih državah članicah. Zato posamezne države temu nasprotujejo, vključno s Slovenijo. Predlagana je tudi poenostavitev DDV vira, kjer so mnenja držav članic deljena. Slovenija podpira ukinitev v celoti ali alternativno ohranitev sedanjega sistema. Poleg tega je predlagana postopna ukinitev vseh rabatov, kar države članice, razen tistih, ki so prejemnice rabatov, podpirajo. Evropska komisija je predlagala nove vire proračuna EU in sicer davek na dobiček pravnih oseb, davek na emisije in davek na ne reciklirano plastiko, ki ima od novih virov največ podpore. Ministrska razprava bo predvidoma osredotočena ravno na potencialne nove vire proračuna Evropske unije. Kar zadeva financiranja proračuna Evropske unije, Slovenija meni, da je sedanji sistem lastnih virov, ki temelji na vplačilih na osnovi bruto nacionalnega dohodka, dober. Tako Slovenija prioritetno podpira kombinacijo virov lastnih sredstev na osnovi tradicionalnih lastnih virov, predvsem carine in na osnovi bruto nacionalnega dohodka, kar najbolj pravično in transparentno obremenjuje posamezne države članice. Kljub temu Slovenija ne nasprotuje poenostavitvi sistema finančnega proračuna in se strinja z ukinitvijo sedanjih mehanizmov popravkov oziroma rabatov in vira, na osnovi DDV. Naklonjeni smo možnosti, da bi vplačila na osnovi bruto nacionalnega dohodka v celoti nadomestila tista sredstva, ki se sedaj zbirajo iz naslova davka na dodano vrednost. Slednji zaradi razlik v DDV v posameznih državah članic, ne zagotavlja enake obravnave vseh držav članic, saj bolj obremeni države z večjim deležem DDV v bruto nacionalnem dohodku. Nismo naklonjeni v predlogu znižanja deležev sredstev, ki državi ostane za stroške pobiranja tradicionalnih lastnih virov. Predlaganim novim virom v osnovi nismo naklonjeni. Prvotno smo sicer izrazili določeno odprtost glede davka na reciklirano plastiko, na ne reciklirano plastiko, vendar smo po dodatnih ocenah ocenili, da ta vir (nadaljevanje) za nas ni ugoden. Nekatere države članice so sicer predlagale nove predloge, kot na primer, davek na finančne transakcije, digitalni davek. Za Slovenijo je pomembno, da so morebitni novi viri enostavni, pravični, pregledni in da ne povzročajo nesorazmerno visokih stroškov pobiranja teh davkov. Druga točke je - tako kot sem omenil – program dela finskega predsedstva, na področju ekonomskih in finančnih zadev. Finska je 1. 7. prevzela predsedovanje Svetu EU. Moto njihovega predsedstva je »Sustainable Europe - Sustainable Future«. Nedavno objavljen program postavlja skupne vrednote in vladavino prava, kot temelj ukrepanja na EU ravni. Med prioritetami pričakujemo vse dosjeje, ki so povezani z reševanjem podnebnih sprememb, močnejšo Evropo, ter dajejo poudarek državljanom unije, kot krepitvi notranjega trga. V okviru Sveta ECOFIN, je glavni cilj zagotoviti trajnostno gospodarsko rast. Prioritetna področja bodo nadaljevanje dela na poglabljanju evropske monetarne unije, dokončanje bančne unije ter unije kapitalskih trgov. V okviru razprav o bančni uniji, želijo nadaljevati delo glede obravnave znižanja tveganj, regulatorne obravnave izpostavljenosti bank do držav, ter na evropski shemi za jamstvo vlog. Finska si tudi želi poenostavljene procese koordinacije ekonomskih politik. Tu veliko pričakujejo od predloga Evropske komisije glede reforme dvojčka in šestorčka, ki naj bi bila na voljo do konca leta. Podpirali bodo zeleno financiranje, kot tudi EU podnebna ukrepanja. Želijo si tudi enostavno in učinkovito obdavčevanje v okviru EU, borili se bodo tudi proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in odtegovanju davkov. Nadalje, imajo v programu okrepitev nadzora na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Prioriteta predsedstva bo tudi boljše delovanje evropske finančne arhitekture za razvoj, kjer pričakujejo dobra priporočila skupine ekspertov. Slovenija nadaljevanje dela na vseh navedenih področjih podpira. Smiselno se nam zdi, kot prioritetno, dokončati dosjeje, ki so ostali nedokončani iz prejšnjega zakonodajnega cikla, vsebinsko pa so stališča do različnih prioritetnih področij niansirana in Slovenija bo sodelovala v skladu s podrobnejšimi stališči, ki so že oblikovana ali se bodo oblikovala tekom razprav. Idejo o poenostavitvi fiskalnih pravil bomo podprli do nekaterih teh, na primer, spremembe regulatorne obravnave izpostavljenosti, bank do držav, imamo sicer zadržano stališče, zato bo v teh razpravah potrebno sprejeti dodatna stališča. Kar se tiče specifičnih priporočil državam članicam za leto 2019, bo Svet sprejel priporočila v zvezi z nacionalnimi reformnimi programi za posamezne države članice, na osnovi predlogov priporočil, ki jih je Evropska komisija objavila 5. junija. Ob predlogu priporočil so razpravljala različna pripravljalna telesa, vsebinsko so že bila usklajena na Ekonomsko-finančnem odboru, v začetku tega tedna, so pa nekoliko dopolnjena oziroma modificirana od priporočil, ki jih je objavila junija Evropska komisija. Priporočila, ki naj bi jih Svet sprejel za Slovenijo bistveno ne odstopajo od tega, kar je predlagala komisija. Sloveniji se priporoča, da v letu 2020 doseže srednjeročni proračunski cilj. Sprejme in izvede naj reforme zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe, zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema ter poveča zaposljivost nizko usposobljenih starejših delavcev. Slovenija naj tudi podpira razvoj trgov lastniških vrednostnih papirjev, izboljša poslovno okolje, konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor javnih naročil. Dodano je tudi priporočilo za usmeritev investicij na raziskave in inovacije,  (nadaljevanje) na nizkoogljični in energijski prehod, trajnostni promet zlasti železniški in na okoljsko infrastrukturo. Vlada se s temi priporočili strinja in predlaga, da jih Slovenija podpre oziroma sprejme. Države so v splošnem podprle priporočila komisije. V letu 2019 so po prehodu iz Španije iz korektivnega dela pakta stabilnosti in rasti vse države članice sedaj v preventivnem delu pakta. Države se delijo na tiste, ki so nad srednjeročnim proračunskim ciljem ali tik pod njim in države, ki so bolj oddaljene od tega cilja. Slovenija je za leto 2019 skupini držav tik pod srednjeročnim proračunskim ciljem skupaj z Irsko, Portugalsko in Slovaško, kar je napredek iz prejšnjega leta, ko smo bili v skupini držav, ki so po projekcijah od srednjeročnih proračunskih ciljev bolj oddaljene. Kar zadeva Evroskupino se bo ta sestala v rednem formatu, ampak tudi v razširjenem formatu EU 27 in bo razpravljala od nadaljevanju dela glede poglabljanja Evropske unitarne unije. Dnevni red Evroskupine se nekoliko razlikuje od tega kot je bil naveden v izhodiščih. Ministri bodo obravnavali fiskalno stanje v evrskem območju, tretje poročilo o okrepljenem nadzoru Grčije, poročilo o 11 poprogramskem nadzoru Španije, mednarodno vlogo evra, rezultati posvetovanja evropske komisije. Potem je na dnevnem redu še nekaj informativnih točk in sicer: odločitev Evropske komisije glede fiskalnega nadzora Italije. 3. 7. je Evropska komisija sprejela odločitev, da se ne sproži postopka presežnega primanjkljaja zoper Italijo, saj se je le ta 1. 7. zavezala in sprejela dodatne ukrepe na podlagi katerih je sedaj pričakovani nominalni deficit 2,04 odstotka BDP v letu 2019. Strukturni saldo pa bi se izboljšal za 0,2 odstotne točke. Evropska komisija bo razvoj v Italiji kljub temu budno spremljala tudi v bodoče. Hkrati se bo Evroskupina seznanila s postopkom nominacije naslednika predsednika Evropske centralne banke. Slovenija bo podprla sprejem priporočila, da Evropski svet na funkcijo imenuje gospod Christine Lagarde. Kot običajno bodo predstavljene tudi prioritete nove avstrijske vlade, kar je standardna točka ob nastopu oziroma menjavah vlad članic Evroskupine. To bi bilo na kratko, kar se tiče obeh zasedanj, ki se jih bo udeležil minister za finance, dr. Andrej Brtoncelj.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Dragonja. Sedaj pa odpiram razpravo. Želi besedo kdo od kolegov?  Gospod Zmago Jelinčič, izvolite.
Hvala lepa.  Lepi načrti za šest mesecev, ko se bo spet predsedstvo spremenilo. To mene spominja na Jugoslavijo. Tam je bila tudi menjava predsedstva po republiškem ključu sedaj v Evropi pa po državnem ključu. Verjetno bo konec Evropske unije enak kakor je bil konec Jugoslavije. Tukaj poslušamo kakšna priporočila vse daje Evropa. Evropska komisija nam priporoča to, priporoča on kaj naj sprejme Slovenija, ampak od tega ne bo kaj dosti. Slovenija mora kaj narediti, Vlada se mora potruditi in izpolniti vse tisto, kar ne bi bilo niti potrebno, da Evropska komisija kakorkoli priporoča. Mislim, da se moramo malo bol ozirati na sami sebe in delati tisto, kar je treba. Tukaj sem slišal, da bomo imeli v določenem segmentu zadržano stališče glede bank. Kakšno stališče pa bomo imeli, če smo vse banke prodali, saj mi nimamo več banj. Bodimo tiho in dajmo delati to, kar nam tujci rečejo kakor kaže, ker drugače ne. V 19. stoletju so se slovenski ljudje zelo trudili, da hranilnice za to, da je finančni kapital ostajal v naših krogih in da se je vedelo kam ta finančni kapital gre in kje se ga lahko plasira. Sedaj teh bank nimamo več. Kontrolo bodo imeli tujci. In seveda pregled nad kompletnim gospodarstvom, kar pomeni, da ko bo Fritz ugotovil, da ena firma slabo stoji bo poklical Hansa, pa mu bo rekel, veš kaj Hans, jaz tej firmi ne bom dal kredita. In ko bo še bolj na tleh ti bom sporočil in boš ti kupil to firmo. In Slovenci bomo še večji hlapci kot smo že. Nič več ne bo našega. Konec koncev ni več veliko kar je našega, ampak še tisto bomo izgubili. V bistvu poslušamo tukajle še kar neke dodatne davke, da bodo, davek na nereciklirano plastiko. Ja, fino. Slamice plastične so prepovedane. V Aziji in v Afriki pa desetine tisoč ton plastike gre v morje, ampak to nobenega nič ni briga. Stiskali bodo tukaj v Evropi, najrajši Slovence, ker mi smo najbolj ugodni za tako stiskanje, ker se ne upamo postaviti, pa reči, hvala ne, tako kot vsaj naredijo Hrvatje. Ampak mi bomo to požrli, pogoltnili na debelo.  Kar se tiče DDV ste povedali, da višji kot je DDV več gre pravzaprav tudi denarja v Evropo. Zakaj pa ne znižamo DDV, kar bi pomagalo našim ljudem. Mi moramo zmeraj delati za nekega tujca, nekega gospodarja, da nas potem prijazno potreplja po rami, ali pa sedaj, ko je v Evropi to bolj običajno, po riti.  Kar se tiče preprečevanja pranja denarja, mislim, gre za dvoličnost. Konec koncev, kaj pa je Evropa naredila pri tisti milijardi dolarjev, ki je šla v čudne žepe in na čudne naslove iz slovenske banke, ob žegnju slovenskega vodstva in ob vedenju tudi evropskih inštitucij, pa se nikomur nič ne zgodi. Izgleda da so tudi tukaj neki evropski vzvodi, ki vlečejo denar na svoje mline. To je seveda, ne vem no, vse skupaj se meni zdi smešno. Delamo se pametne, delamo se, kako sodelujemo. Delamo se kako nas spoštujejo in kako nas upoštevajo. Na ta sestanek tudi če ne gre naš minister. Dobro, da gre pa da posluša, ampak tudi če ne bi šel, ne bi bilo popolnoma nobene spremembe. In ne bo take spremembe dokler bo Slovenija igrala takšno vlogo v Evropi in to je vloga hlapca.
Hvala lepa, gospod Jelinčič.  Želi besedo še kdo? Ugotavljam, da ne. Gospod Dragonja, izvolite.
Metod Dragonja
Hvala. Malo bom odgovoril. Sicer razprava je zelo politična. Ta svet za ekonomsko finančne zadeve obravnava politične, gospodarske teme, ekonomsko politiko predvsem in priporočila državam članicam so sestavni del upravljanja in vodenja ekonomske politike v okviru evropskega semestra. In ta cikl je poznan, kako se odvija. Na osnovi dosežkov in analiz, predvsem kar se tiče javnofinančne stabilnosti pa doseganja kriterijev pakta stabilnosti in rasti, se postavijo priporočila in se potem spremlja glavne makroekonomske parametre in njihovo doseganje. Slovenija je tukaj naredila v obdobju od finančne krize sorazmerno velik korak in se je premaknila v skupino držav, ki so bile bolj izpostavljene ekonomskim neravnotežjem, praktično v države, ki so sedaj skladne. Po trenutnih kazalcih in tudi po projekcijah bomo v letu 2020-2021 v celoti dosegli tudi te tako imenovane srednjeročne cilje stabilnosti in pravzaprav znižujemo tveganja kar se tiče države z vidika potem tudi konkurenčnosti ekonomskega okolja in kar se tiče potem tudi zniževanja tveganj z vidika vlaganj v takšni ali drugačni obliki, to se pravi, ali direktnih tujih investicij ali pa zadolževanja države na denarnih trgih. Priporočila dobijo popolnoma vse članice Evropskega unije, ne samo Slovenija, tudi Nemčija jih dobi tudi Francija jih dobi in vsaka dobi, vsaka Vlada dobi s tega vidika en nevtralen pogled. Zdaj, ali so te metodologije vse najbolj ustrezne predvsem kar se tiče te tako imenovane proizvodnje vrzeli, Slovenija stalno argumentira, da ta metodologija strokovno ni zadosti konsistentna, in da preveč temelji na določenih projekcijah in postopno se ustvarijo pogoji, da se bodo te metodologije tudi dopolnjevale. Tako da, to je sestavni del pravil delovanja Evropskega komisije, Evropskega unije, če smo se odločili, da v ta klub gremo, potem se pač temu ne moremo izogniti. To je sestavni del upravljanja in delovanja s katerim smo se tudi pogodbeno zavezali za ratifikacijo pogodbe, ko smo se včlanili v Evropsko unijo in pogodbe o delovanju Evropskega unije kot take. Posebej je bilo izpostavljeno to glede bank, da imamo zadržano stališče. Tukaj bom toliko pojasnil. Finančni ministri ocenjujejo zdaj v bistvu, kako se ocenjuje tveganost postavk v bančnih bilancah in sicer vlaganj v vrednostne papirje, ki jih izdajo države, tako imenovane vrednostne papirje, ki običajno imajo najvišje stopnje / nerazumljivo/ bonitete. Če gledamo izkušnje iz finančne krize, pa se je pokazalo, da so naložbe bank v državne vrednostne papirje, predvsem državne obveznice predstavljale tudi enega od pomembnih vzrokov za finančno krizo, posebej v primeru Grčije, kjer so tveganja vezana na vzdržnost dolga bila prepozno ocenjena in zdaj v tem delu potekajo kar zahtevne diskusije kako se bo te naložbe naprej z vidika tveganj ocenjevalo in kakšne protipostavke na drugi strani banke morajo vzpostaviti na svoji pasivi, da to ne bo predstavljalo dodatnih prevelikih tveganj za to, da bi banke prišle v težavo. Običajno se sicer to opravlja tako, da so ta tveganja tudi razpršena, in da izpostavljenosti v posameznih vrednostnih papirjih niso prevelike, zdaj pa gre tudi za to, da se bo vzpostavil mehanizem po katerem se bodo določile kapitalske zahteve, to se pravi, ublažilniki, ki bodo ta tveganja znižali in v tem delu je Slovenija v določenemu obsegu previdna, ker je te metodologije treba strokovno postaviti na ustrezen način, da ne bodo preveč enostranske, ampak da bodo dejansko odražale ne samo bonitetne ocene bonitetnih agencij za države, ampak tudi, da bodo upoštevane ocene, ki jih dela Evropska komisija kar se tiče skladnosti s paktom stabilnosti in rasti. To temo bi posebej skomentiral, ali je prav, da se minister udeleži ali se ne udeleži, vedno so zasedanja evropskih svetov tudi priložnost za to, da si države izmenjujejo poglede, izkušnje, kar se tiče predvsem zdaj večletnega finančnega okvira, gre pa za konkretne interese kjer je treba uveljavljati naše stališče in naše interese. Za nas je tam najbolj občutljivo, da se nam prizna v bistvu strošek, ki jih ima država s pobiranjem carin, ki je potem prihodek Evropske unije. In zato je zelo pomembno, da minister, ne tudi samo sam kot predstavnik Slovenije, ampak da sklepa določene navezave z drugimi državami članicami, da potem glas teh držav, bloka teh držav, ki posamezno tematiko želijo uveljaviti, da je ta glas potem zadosti organiziran in da vpliva na stališče sveta kot celote. Glede na našo velikost direktno ne moremo vplivati ali pa blokirati posameznih tem, lahko pa se kvalitetno povezujemo z ostalimi državami in pravzaprav v teh povezavah lažje uveljavljamo interese kot jih imajo sorodne države, ki imajo neko podobno finančno ali pa ekonomsko strukturo kot jo ima Slovenija.
Hvala lepa, gospod Dragonja, za dodatno obrazložitev.  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, želite razpravljati? Izvolite.
Samo dve vprašanji. Kako bo sedaj z našimi državnimi obveznicami? Ali bomo sploh še imeli kontrolo nad njihovim izplačevanjem in podobno? In pa, kako bo z bančnimi garancijami za večje projekte, ko nimamo več nobene banke?
Želi besedo še kdo? V kolikor ne, dajem besedo gospodu Metodu Dragonji. Izvolite.
Metod Dragonja
Pri državnih obveznicah je tako, treba je najprej gledati to tako imenovan primarni trg, to je izdajanje oziroma ali pa refinanciranje obveznic takrat, ko je potrebno zapadle obveznosti poplačati. V tem delu Slovenija politiko te primarnega izdajanja vodi popolnoma suvereno. Tukaj so predvsem pomembni potem odnosi in pa slika na teh kapitalskih trgih, do katerih investitorjev imamo dostop in predvsem boniteta države, ki potem tudi vpliva predvsem na obresti oziroma na pribitke na te obveznice. Tako da kar se tiče primarnih izdaj to delamo z vsakoletnim načrtom financiranja proračuna, kjer se obseg izdaj obveznic določi, kjer se določi potem tudi likvidnostne rezerve, ki jih država mora imeti zato, da ni preveč izpostavljena potem situacijam, da bi pod neugodnimi pogoji morala izdati obveznice. Drugo je situacija na sekundarnih trgih, kjer se z državnimi obveznicami stalno trguje, kjer investitorji tudi delnice, obveznice, ki so jih v državne vrednostne papirje, ki so jih vplačali, potem z njimi trgujejo. Ta trg sekundarni trg je zelo pomemben tudi potem za same pogoje, po katerih se primarne izdaje izvedejo in Slovenija v tej svoji politiki pospešuje sekundarno trgovanje. In ker je to pomemben element zniževanja stroškov zadolževanja oziroma zniževanja obrestnih mer. V tem delu je velika vloga sedaj tega programa kvantitativnega sproščanja, ki ga vodi predvsem Evropska centralna banka, ki na sekundarnem trgu odkupuje obveznice in v tem delu sodeluje tudi Banka Slovenije. Tukaj gre sicer za tako imenovane monetarne operacije, kjer imajo centralne banke popolnoma avtonomijo. Država na to ne vpliva. To predvsem vodi do tega, da se tako ekspanzivna monetarna politika ,da so se zelo znižale obrestne mere, posebej v letošnjem letu na finančnih trgih izrazito, da je cela vrsta držav, kjer so že za državne obveznice celo negativne obrestne mere in v bistvu so to neke vrste zatočišče, bolj varno zatočišče za določene finančne naložbe, tudi obrestni pribitki. Zdaj za Slovenijo so se znižali praktično na 30 baznih točk, in če bi Slovenija danes izdala obveznico reda velikosti milijarde evrov, bi bile obrestne mere nekje na nivoju 60 baznih točk, ne več 60, 70 baznih točk. Tako da, obremenitev proračuna z obrestmi se izrazito znižuje, kar je eden od pomembnih pokazateljev vzdržnost javnega dolga ob tem, ko pa se ta znižuje s politiko, ki jo vodimo, je pa praktično tudi zagotovljena nadaljnje znižanje stroškov javnega dolga je zdaj predvsem vezano na to, da dodatno povečamo boniteto države in državnih obveznic in tukaj je bil en korak narejen, kjer postopoma se premikamo v letošnjem letu v bonitetni razred dvojni AA, AA minus, pri FITCH, pri standard FURS-u, med tem, ko smo pri Modisu še na BA plus, tako, da je opravljanje z dolgom, mislim s tega vidika predvsem zniževanja stroška zadolževanja in pa deleža obresti v proračunu izrazito v pozitivni smeri. To je kar se tiče glede te možnosti.  Drugo vprašanje pa je bilo, si nisem zapisal… / oglašanje iz ozadja/ Banke garancije. Za infrastrukturne projekte bank, zdaj kar se tiče aktivnosti bank na področju kreditiranja, se je kreditna aktivnost precej okrepila v zadnjih dveh letih. Res je, da kreditna aktivnost hitreje raste do prebivalstva kot do gospodarstva, vendar kar se tiče potenciala za izdajanja garancij kakšnih posebnih omejitev ni. Za večje infrastrukturne projekte tako kot je zdaj predvideno za drugi tir, pa verjetno bo to tudi za tretjo razvojno os, pa bo garancije, pa bo Vlada predlagala, da se zagotovijo državna poroštva, to se pravi, da bo garantirala, predvsem gre v enem delu mednarodnim finančnim inštitucijah, v drugem delu pa tudi domačim bankam država, tako da, lastništvo bank s tega vidika na sposobnost bank za izdajanje garancij posebej ne vpliva, vedno pa lahko nastopi tudi država z državnimi poroštvi, za projekte, ki pa se za to morajo kvalificirati.
Hvala lepa gospod Dragonja.  Gospod Jelinčič. Izvolite.
Hvala.  To se pravi, državna poroštva bo naša država dajala tujim bankam. Zdaj pa še ena stvar. Sekundarni trg, to lahko pomeni tudi prodaja pod ceno. To se pravi, špekulativni odkup dolgov, kar se dogaja in mene zanima kakšna pa je izguba pri teh. zgodilo se je kar nekaj takih zadev na sekundarnem trgu, pa še glede likvidnostnih rezerv me zanima. Ali jih sploh imamo kaj?
Gospod Dragonja, boste odgovoril takoj. Izvolite.
Metod Dragonja
Tukaj je treba ločiti kaj je sekundarni trg državnih obveznic. To je, pač tukaj… / oglašanje iz ozadja/, ja se trguje, ampak tukaj je trg kjer je zelo uravnoteženo, ponudba in povpraševanje in tukaj nekih izrazitih špekulativnih operacij ni ali pa nekih velikih diskontov. To posamezni investitorji prodajajo med sabo in to ne vpliva na finančno pozicijo Slovenije. Če je kdo v neki likvidnostni stiski, lahko po nižji ceni proda, proda drugemu investitorju. Sekundarni trg nima vpliva na, recimo, na proračunsko sliko Slovenije.   (nadaljevanje) Vpliv ima predvsem obrestna mera, ki je dosežena ob izdaji, ker si v obrestni meri v glavne zaklenjen do poplačila državnih obveznic. To, kar ste pa vi vprašal je pa sekundarni trg terjatev bančnih posojil. To je pa trg, ki ni bil praktično do pred, do obdobja finančne krize zelo razvit, je pa bi rekel tako na globalni ravni posebej pa tudi v Evropi se pa sekundarno trgovanje z bančnimi posojili oziroma s terjatvami ali pa s kakšnimi drugimi inštrumenti precej razbohotilo in tukaj so tudi k temu prispevale te operacije, ki so bile vezane na ustanovitev posameznih slabih bank v državah in deloma so bile problematični krediti ali pa težko izterljivi krediti preneseni na slabe banke, deloma pa tudi ne, tako da tudi banke same prodajajo določen del svojih posojil, ker ocenjujejo na eni strani stroške izterjav, na drugi strani pa, potem tudi druge omejitve, ki jih imajo pri poslovanju predvsem te likvidnostne količnike. Generalno je treba reči, da sekundarni trg finančnih terjatev se izrazito hitro razvija v Evropi in to tudi Evropska komisija ali pa finančni sektor pospešuje. Res, da je to trg, kjer so tveganja velika, so pa tudi zaslužki večji kot pri standardnih bančnih produktih, posojilih in tukaj se pojavljajo tudi določeni specializirani igralci razni finančni skladi in podobno. Mi smo ustanovili slabo banko tako, da večino problematičnih ali pa težkih finančnih izpostavljenosti opravlja slaba banka. So se pa banke, nekatere poslovne banke tudi odločile, da so v blokih prodajale dele svojih posojil. Jasno v teh primerih je ključno za odločitev so cene, po katerih se proda oziroma diskonti in ti diskonti so stvar poslovnih odločitev teh bank. Običajno se diskonti ali odločitve v tem segmentu sprejemanju vezano tudi na obseg popravkov oziroma rezervacij, ki jih imajo oblikovane banke za tako zvane slabe naložbe in tehtajo, potem koliko so stroški izterjav, koliko si lahko privoščijo teh operacij, da ni prevelikih negativnih vplivov na njihove tekoče finančne rezultate. Kar se pa tiče vprašanja tega likvidnostne pozicije Republike Slovenije velja splošno pravilo, da proračun razpolaga z likvidnostjo, ki mora pokriti zapadlost finančnih obveznosti države v obdobju vsaj enega koledarskega leta, 12 mesecev pred nami, to se pravi, če nam bo v naslednjem letu zapadlo - sedaj na pamet govorim - milijardo in pol obveznosti iz naslova izdanih vrednostnih papirjev, potem država mora že do konca letošnjega leta imeti oblikovano likvidnostno rezervo, ki omogoča poplačilo glavnic zapadlih vrednostnih papirjev. Tukaj so projekcije ne samo enoletno, večletne. Izdelujejo se tudi analize vzdržnosti dolga, kjer praktično se upošteva zapadlosti vseh vrednostnih papirjev, ki so izdani in pa javnofinančna tveganja v obdobjih, ko so proračunske situacije težke, ko so deficiti, potem izračuni so še posebej natančni in to predvsem dosti temeljito analizira in proučuje tudi mednarodni denarni sklad. Mi smo v tem tednu imeli umestno misijo svetovne banke mednarodnega denarnega sklada.   (nadaljevanje) Ključni del njihove ocene je ravno tudi vzdržnost javnega dolga Republike Slovenije in zadostnost likvidnih rezerv. S tega vidika zdaj po zaključnem sestanku, ki smo ga imeli, Slovenija v tem delu izpolnjuje standarde na tem področju. Priporočila in standarde za upravljanje z dolgom in za likvidnostne rezerve pa je postavil OECD, se pravi, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, v Parizu. In te politike tudi stalno spremljamo, priporočila, sodelujemo tudi v OECD, v tem komiteju, ki to obravnava. Tako s tega vidika dejstvo, da ima Slovenija zelo jasne cilje zniževanja javnega dolga, pravzaprav prispeva tudi k temu, da nekih posebnih problemov z refinanciranjem obstoječega dolga proračuna ni.
Hvala lepa, gospod Dragonja. Preden preidemo na razpravo, mi dovolite samo še kratek komentar. Mislim, da v tem primeru sploh ne gre za nerazumevanje pravil, tako na delovanju posameznih sistemov kot tudi pravil, kar se tiče finančne politike, ker jih vsi zelo dobro razumemo. Konec koncev, tudi sami spoštujemo pravila in red neke hiše, v katero smo povabljeni. Zdaj dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 9. 7. 2019, in jih podprl.« Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa, gospod Dragonja, in ostalim kolegom za razpravo pri 2. točki, ki jo s tem končujem. Ker je 3. točka z dnevnega reda umaknjena, prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO.  V tem delu dajem besedo dr. Milanu Brglezu, poslancu v Evropskem parlamentu, da nam posreduje kakšno informacijo o začetku 9. parlamentarnega obdobja Evropskega parlamenta. Dr. Brglez, izvolite.
Najlepša hvala. Zadeva je takšna - in marsikaj se da spremljati pravzaprav iz medijev, ampak tisto, kar se mogoče ne vidi v celoti, to mislim predvsem povedati.  Torej, po predlogu, drugem predlogu Evropskega sveta, ki so ga nekako uspeli izoblikovati v začetku tega tedna, so se zadeve v Evropskem parlamentu začele odvijati. Tisto, kar je jasno iz celotnega predloga - da se ga interpretirati na razne načine -, prvi osnovni je, da je usmerjen proti V4, proti populizmu, na takšen ali drugačen način, torej v bistvu kot neko zadrževanje tega populizma. Zgleda, da so v koaliciji ta trenutek prenovljena Evropa SND, torej Socialisti in Demokrati in pa Evropska ljudska stranka, ta trenutek ta zadeva zgleda tako. Delno se je pravzaprav že korigiralo ta predlog v tistem trenutku, ko je prišel v Evropski parlament, na točki, ko je bilo treba voliti predsednika parlamenta, in se je pokazalo vsaj simbolno nasprotovanje tudi takšnemu predlogu. Zakaj? Zaradi tega, ker ne upošteva v celoti avtonomije Evropskega parlamenta, ne upošteva volje, ki je bila izražena na evropskih volitvah, tudi geografske razporejenosti ne upošteva do določene mere, razporejenost velikih in malih, če pogledate glavne, te službe so samo veliki še ostali v celotni zgodbi ali pa vsaj srednje veliki. Tako ta opozicija glede na velikost koalicije v parlamentu obsega 99 do 119 poslancev, ki so razporejeni na vseh treh - govorim o objektivnih dejstvih, ker je zelo težko pravzaprav določiti.   (nadaljevanje) In tista večina, ki je potrebna, torej absolutna večina vseh poslancev, za novo predsednico parlamenta oziroma novo predsednico Evropske komisije, o tem se bo razpravljalo 17. 7. 2019 ob 12.00, pa ne razpravljalo, razprava bo že prej, ampak takrat se bo glasovalo. In bi tudi poročanje o tem bilo za ta parlament že prepozno, tudi zaradi tega sem se odločil, da že danes govorim, ker potem naslednjič se kvečjemu lahko vidimo jeseni oziroma septembra. Zmanjka še vedno 31 poslancev. Tudi v tem drugem krogu, ko je bil predsednik izvoljen, je dejansko toliko jih še zmanjkalo. Do takrat absolutne večine, ki je pa pogodbeno določena, in to je 376 poslancev, ker pač predsednik parlamenta v Evropskem parlamentu nima pravice glasovanja. To je ta prvi krog, ki se bo zdaj zgodil. Šele zdaj se bo začelo govoriti tudi o vsebini, to je pa drugi očitek, ki se temu procesu v Evropskem svetu lahko napoti, da pri tokratnem razrezu vsebina ni igrala določene vloge. Je pa res, da so pa stranke nastopale z določeno vsebino na samih evropskih volitvah. Še zlasti ne tisti pozitivni del vsebine, pozitivni del vsebine pa govori o tem, da so bili na stran potisnjeni popolnoma Zeleni in deloma Socialdemokrati; to je iz celotnega procesa bolj ali manj jasno. Torej, to se bo zgodilo še pred parlamentarnimi, tudi evropskimi počitnicami, ki so v avgustu. Po njih pa konec septembra oziroma oktobra pravzaprav zaslišanja komisarjev, ker takrat so pa na potezi države, in končno potrditev celotnega paketa, ki se jo pričakuje nekje v prvi polovici oktobra tega leta. Tako je to neka časovnica. Dogajanje v parlamentu je dinamično, ker hkrati je treba oblikovati tudi odbore, odbori pa nekako govorijo tudi o, dajmo reči, teži posameznih poslanskih skupin znotraj Evropske unije. Zdaj je pač stanje tako, da imajo tri skupaj, imajo absolutno večino, torej tiste tri, kot sem vam prej povedal. Žal, glede na to, kar je bilo govorjeno o tem, da bi morala nek razvojni potencial komisija in tudi Evropski parlament zagovarjati, v tej kombinaciji manjkajo Zeleni, in pa koncept vodilnih kandidatov je bil pravzaprav uničen s skupnim delom V4 in Macrona, to je pa bolj ali manj jasno, preprosto, ti so bili proti. Žrtvovan pa je bil s tem tudi še preostali vodilni kandidat, tudi Socialistov in Demokratov, Timmermans, ki je zgleda kot sprejemljiva druga opcija za vse, vključno z Zelenimi. Torej, če bi bil Timmermans tam, bi bili Zeleni v koaliciji. Tako pa ni jasno pravzaprav, kje v tem trenutku so, in bo odvisno od tega, kako bo kandidatka za predsednico komisije oblikovala tudi program in ali bo ta program znotraj rdečih črt posameznih političnih skupin, vključno z mojo, ki ji pripadam, in od tega bo odvisno, kako bo zadeva peljana naprej. Druga stvar, ki jo lahko rečeš, da v bistvu ob teh političnih interesih pa zmagajo nacionalni interesi običajno, vsaj večjih, nad njimi. In na ta način se tudi demokracija, znotrajstrankarska ali pa znotrajparlamentarna v Evropskem parlamentu pelje.  Še en vidik je mogoče važen, ki je včasih malce premalo izpostavljen. Zelo rad se Evropski parlament postavlja kontra Evropskemu svetu, ampak to ni ključno. Ključno je, da nadzira Evropsko komisijo. Običajno se premalo usmerja ravno na ta vidik, ker tam ima pristojnosti, in to komisijo tako imenuje kot razrešuje in jo lahko razreši tudi kontra volji držav, izraženi na Evropskem svetu. Torej ta neka razmerja obstajajo, možnosti so, da se ta kompromis deloma spremeni, kot se je že malce začel spreminjati. Zdaj, ali bo do tega prišlo ali ne in kakšno vlogo bo pa znotraj tega Slovenija odigrala, je pa ta trenutek prehitro in preuranjeno odgovoriti. Moramo izpeljati tudi svoje procese in poiskati najverjetneje ustrezna mesta, strokovna in vsa ostala znotraj kabinetov posameznih komisarjev, ne samo tistega, ki ga bomo, ali komisarke, ki jo bomo sami imenovali. To je to kar bi v tem trenutku lahko povedal na nevtralen način brez pretiranega izpostavljanja svoje politične opcije.  Hvala.
Hvala lepa dr. Brglez.  Želi besedo mogoče kdo od kolegov? (Ne.)  Potem se vam še enkrat prav lepo zahvaljujem. Kot ste že sam omenil, vas pričakujemo septembra. Hvala.  S tem končujem 4. točko dnevnega reda in 49. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Želim vam lep dan!