Spoštovane kolegice, dragi kolegi!

Pričenjam s 17. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: opravičil se je dr. Matej T. Vatovec, opravičil se je gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in gospod Ferenc Horváth.

Imam pa nekaj pooblastil in sicer gospod Blaž Pavlin nadomešča gospoda Jožefa Horvata, gospoda Aljaža Kovačiča nadomešča gospa Jerca Korče in namesto Lidije Divjak Mirnik je z nami gospod Brane Golubović.

Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

26. 2. 2019 smo prejeli tudi opravičilo udeležbe s strani predstavnikov kabineta predsednika Vlade. Pozdravljam vse prisotne, prvega med njimi, spoštovanega ministra za zunanjo politiko, dr. Miroslava Cerarja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Naj vas najprej obvestim, da ste 19. 2. prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 1a. z naslovom Informacija o stališču Republike Slovenije do razmer v Bolivarski Republiki Venezueli. Ker pa je Odbor za zunanjo politiko 21. 2., torej 2 dni kasneje, prejel zahtevo poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odbora s točko dnevnega reda Sprememba stališča Republike Slovenije glede intervencionizma v Bolivarski Republiki Venezueli in glede na vsebinsko povezanost ocenjujem, da je predlog za širitev 17. seje s 1a. točko brezpredmeten, potemtakem moj predlog umikam. Torej, da se točki ne bi podvajali je prišlo do dogovora, da bomo najverjetneje to sejo izpeljali 12. marca ob 14. uri in o tem boste trudi še naknadno obveščeni.

Danes 27. februarja 2019 pa ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda s točko 7a., to je Dopolnjen predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020. Pri te točki se bo odbor samo opredelil do amandmaja poslanske skupine k dopolnjenem predlogu deklaracije. Razširitev dnevnega rade je določena na podlagi 154d. člena Poslovnika Državnega zbora. Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in s širitvijo.

Torej, kolegice, kolegi, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO ministru za zunanje zadeve dr. Miroslavu Cerarju. In kot prvi se je prijavil dr. Milan Brglez.

Izvolite dr. Brglez, imate besedo.

Najlepša hvala.

Jaz imam dve vprašanji za gospod zunanjega ministra.

Prvo: iz poročila za javnost po 13. redni seji Vlade Republike Slovenije, ki je potekala 20. decembra lani izhaja, da je Vlada sprejela pravno neobvezujočo delovno definicijo antisemitizma mednarodne zveze za spomin na holokavst. T definicija je bistveno širša od definicije antisemitizma, kako rjo lahko izpeljemo iz mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Strokovnjaki s področja mednarodnega prava in predstavniki civilne družbe še posebej opozarjajo, da je omenjena definicija tako pomensko odprta in dvoumna, da dopušča enačenje politične kritike države Izrael z antisemitizmom. Na ta način definicija ne prispeva k svobodi izražanja, hkrati pa tudi ne k samemu boju proti antisemitizmu. Ministra za zunanje zadeve prosim za komentar ter za ozadje odločitve za sprejetje te definicije, posebej zato, ker je recimo ne sprejema niti agencija Evropske unije za temeljne pravice. To je prvo vprašanje.

Drugo: Neposredne, zelo otipljive prednosti članstva v Evropski uniji se kažejo tudi na področju konzularne zaščite. Ob tem, da ima Slovenija omejeno število svojih predstavništev po svetu, je izrednega pomena dejstvo, da se naši državljani v tretjih državah, kjer Slovenija nima svojega veleposlaništva ali konzulata, obrnejo na predstavništvo katerekoli članice. Evidenten primer za to so recimo afriške države. Nepisano pravilo ali v primeru izdaje vizumu, celo napoten Ministrstva za zunanje zadeve je, da se slovenski oziroma tuji državljani obrnejo na konkretno veleposlaništvo. Glede na povratne informacije, ki jih dobivamo od ljudi, me zanima, po katerih kriterijih je opravljena izbira predstavništev s katerimi poteka tesnejše sodelovanje v konzularnih zadevah v tretjih država in ali ministrstvo zbira informacije o izkušnjah državljanov v teh postopkih?

Hvala.

Naslednji dobi besedo mag. Branko Grims.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zadeva, ki jo bom predstavil je nekoliko nenavadna, ampak glede na vlado kakršno imamo … Od zamejskih Slovencev iz Italije sem dobil informacijo, da projekt s katerih se je želelo zaščititi na obmejnem, se pravi kot čezmejno sodelovanje, območju enkratno krajino in pa arhitekturo Brd, s tem, da bi postala del Unescove kulturne dediščine, je obstal. Namreč od leta 2017, ko se je ta projekt začel, ki mu je tudi takratni zunanji minister gospod Erjavec obljubil vso podporo, je potreboval menda soglasje slovenske vlade po teh podatkih, zato da bi lahko dokončno vlogo tudi vložili v roku, ki je predviden s pravili. Ti roki se iztečejo danes.

Oni trdijo, da od slovenske vlade niso dobili ne soglasja, ne ničesar in zaradi tega naj bi ta projekt vpisa, se pravi, dela slovenskih Brd in pa italijanske strani, klavrno propadel.

Želel bi komentar in obrazložitev, kako je kaj takega mogoče. Se pa gre, tukaj na te skici se vidi za to območje od Soče pa potem na italijanski strani celoten del Brd, tisti, ki je resnično nekaj posebnega, tako z vidika naravne dediščine, kot tudi seveda z vidika arhitekture in pa zgodovine.

Hvala lepa.

Kolegice, kolegi, nimam prijavljenih, želi še kdo mogoče postaviti v tem krogu vprašanje gospodu ministru? V kolikor ne, potem, spoštovani minister, dajem besedo vam.

Izvolite.

Hvala lepa.

Najprej naj odgovorim na vprašanje dr. Brgleza. Torej, tudi sam sem seveda seznanjen s tem, da je bila sprejeta tudi z naše strani odločitev, da se pri pravni definiciji antisemitizma podpre tista, ki je bila omenjena, torej nekoliko širša, za katero pa torej, dr. Brglez, pravite, da je preveč pomensko odprta oziroma naj ne bi prispevala k samemu boju zoper antisemitizem v zadostni meri. Zdaj, tukaj moram priznati, da gre za tako zelo specifično strokovno vprašanje, da bom seveda moral tudi sam zahtevati pisno pojasnilo, kjer bodo specifični argumenti navedeni, zakaj je bila ta definicija s strani stroke, ki je seveda vodila ta proces s strani MZZ, priporočena in nato tudi na koncu sprejeta. Kajti gre za tako zelo ozko strokovno področje, kjer ne bi želel tu improvizirati. Tako da bomo podali pisno pojasnilo. Dejstvo pa je, da, seveda, Slovenija – in tukaj so sodelovali strokovnjaki – vztraja in bo vztrajala na tej svoji politiki, torej – v boju zoper antisemitizem. Tukaj je naša pozicija zelo jasna. In ne glede na to, da se lahko strokovnjaki ne razumejo v vsem v celoti ali pa nimajo enotnega mnenja o posameznih definicijah, je dejstvo, da to prav v ničemer ne bo spremenilo naših političnih in drugih izhodišč in dejanj. Kar je pa tukaj najpomembneje. Bom pa tudi sam se takoj zavzel, da dobite pisna pojasnila, ker seveda tukaj je treba strokovno zadeve le nekoliko obširneje pojasniti.

Kar zadeva konzularno zaščito naših državljanov v tretjih državah, kjer nimamo lastnih DKP, se pravi diplomatskih person konzularnih predstavništev, pa poteka ta zaščita, kot ste sami dejali, preko tujih veleposlaništev. Naj povem to, da nas vodi pri tem sodelovanju z, bi rekel, veleposlaništvi s strani članic Evropske unije in tudi sicer, eno samo načelo. Zagotoviti našim državljanom v tujini čim bolj kakovostno in seveda tudi čim hitrejšo in dobro konzularno zaščito. Zato seveda jasno, da ne gre samo za to, da izbiramo tukaj kot partnerje predstavništva naših prijateljic držav iz Evropske unije, ampak gre tudi za to, da se trudimo, da to sodelovanje poteka tako, da je pač našim državljanom preko teh veleposlaništev zagotovljeno – tudi ob našem sodelovanju, kjer je to mogoče – da dobijo te svoje storitve, ki jih potrebujejo, čim hitreje in čim bolje. Zdaj, seveda – kriteriji so glavni ti. Treba je, da je konzularna zaščita hitra, učinkovita, da gre vse v korist torej in favorum varstva naših državljanov. Seveda pa je zadeva včasih zahtevna, kajti če nimaš svojega diplomatsko konzularnega predstavništva v neki državi – vemo, da Slovenija zaradi omejenih zmožnosti prav v vseh državah sveta seveda ne more in ne bo imela verjetno še dolgo ne svojih predstavnikov, torej diplomatsko-konzularnih, je zato tako pomembno, da smo članica Evropske unije – in to kredibilna članica z dobrimi odnosi z državami članicami, ki nam potem tukaj dejansko pomagajo.

Zdaj, seveda, moram tudi povedati, da zbiramo na ministrstvu odzive državljanov, ki izražajo določene pripombe ali pobude. To je zelo pomembno. In zato to vašo pobudo štejem – mislim, to vprašanje – štejem za koristno tudi v tej smeri, kajti stalno moramo biti pripravljeni in izvajati izboljšave. In te izboljšave izvajamo, čim dobimo neke relevantne informacije o naših državljanih, ki bodisi niso zadovoljni s kakšno od storitev ali pa imajo kakšne druge pripombe. Tako da lahko zagotovim, da ministrstvo te zadeve zbira. Tudi če bo kakšna prišla od kod drugod – recimo iz Državnega zbora, kakšna pobuda za izboljšanje stanja – jo bomo nemudoma obravnavali, da bomo, recimo, zadeve izboljšali. Tako recimo lahko povem en primer, recimo, v državi Senegal, smo ugotovili, da avstrijsko veleposlaništvo ni bilo dovolj oziroma na pravi način aktivno za naše državljane tam in smo prenesli, bi rekel, to pooblastilo z avstrijskega veleposlaništva na francoskega. Ker imamo tam zagotovljeno boljše sodelovanje. Tako da žal tudi znotraj članic Evropske unije včasih zadeve ne potekajo v celoti optimalno, zato se trudimo sproti spremljati stanje in ga izboljševati. In tu zagotavljam, da bomo s tem nadaljevali.

Kar zadeva vprašanje gospoda Grimsa. Tudi zelo pomembna zadeva, se strinjam. Ta kandidatura, ki ste jo omenili, za zaščito znotraj Unesca, ni bila pripravljena v skladu s kriteriji Unesca. V tej fazi ni bila tako dobro pripravljena, da bi šla lahko skozi vladno proceduro, ampak seveda zadrega ni nastala na naši strani, ampak na strani sosedov. In zato seveda je zadeva pač v stanju, kakršnem je. Tako da naj omenim še to, da tukaj pristojno ministrstvo ni po vsebini Ministrstvo za zunanje zadeve, ampak Ministrstvo za kulturo. Tako da vprašanje boste morali nasloviti posebej še na to ministrstvo. Vsekakor pa menim, da je prav, da si Slovenija prizadeva za zaščito Brd, za zaščito te kulturne krajine in, seveda, da naredimo vse, da tudi na ta način s takimi skupnimi, bi rekel, akcijami oziroma iniciativami, pobudami, krepimo sodelovanje s sosednjo državo pa tudi maloobmejno in siceršnje sodelovanje med občinami obeh držav. Tako da obžalujem, da pobuda ni bila korektno pripravljena na drugi strani, kot sem obveščen o tem, si pa želim, da bi Ministrstvo za kulturo uspelo kljub temu najti pot, da pride do realizacije takšne pobude, ki je dejansko po mojem zelo koristna in edina prava stvar, če jo uspemo seveda plasirati in dobiti zanjo podporo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Imam dve dopolnilni vprašanji. In sicer s strani obeh že omenjenih. Torej, najprej dobi besedo dr. Milan Brglez, za njim pa mag. Branko Grims.

Izvolite, dr. Brglez.

Ja, najlepša hvala.

Razumem, da bo pripravljeno pisno – pisna komunikacija v bistvu natančnejša o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo in zakaj se je zgodilo. Je pa mogoče bilo iz same zastavitve vprašanja – mogoče je tudi ostalim članom odbora, širši javnosti - mogoče malo nejasno, zakaj to sprašujem. Gre za to, da se znotraj boja proti rasizmu oziroma rasni diskriminaciji z razširjeno definicijo enega – torej antisemitizma – vzpostavlja hierarhija. To pa ne gre. To pa nikakor ne gre. To je en del zgodbe, ki je zelo, zelo pomemben. Drugi del zgodbe je seveda pa konsistentnost naših stališč. Namreč če je vključena kritika države Izraela kot antisemitizem, potem izgubimo eno karto, na katero smo lahko konstantno igrali. Mi nismo antisemitska država. Nikoli nas tudi Izrael ni kot takšnega razumel. Neodvisno od tega, kakšno je naše stališče o tem Bližnjevzhodnem konfliktu do po eni strani Palestine, de facto priznanja in na drugi strani v bistvu države Izrael. In gre v bistvu za te zadeve. Ker potem, po taki definiciji, so izključene stvari, kot je, recimo, da lahko rečeš – da lahko celo rečeš – da, recimo, do Gaze izvaja Izrael politiko, ki je zelo podobna, če ni že le - ali pa ne meji - na apartheid. Ker dejansko to vidimo. Vsaka mednarodno pravna kritika, ki izhaja iz tega, je prav tako lahko izključena. In v tem je pravzaprav problem. Recimo, zadnja takšna zadeva, ki se je spomnimo iz lanskega leta, je razglasitev države zgolj za judovsko. Kjer vemo, da to ne prispeva k reševanju samega konflikta, in vemo, da tam živijo tudi nejudovski prebivalci. Tako da – vse te zadeve – na nek tak čuden način postavljajo to stvar. Je pa to del širše kampanje, v bistvu, spreminjanja pojmovanja v mednarodni skupnosti, na katero bi pač bilo potrebno biti do določene mere pazljiv. Na vso srečo to ni pravno zavezujoča. Ampak marsikje je to privedlo do tega, da se je dejansko kritiko, ki je bila legitimna, utišalo z argumentom, ki je bil zunanjepolitičen. To pojasnjujem zgolj zaradi tega, ker je vse te aspekte treba v odgovoru po možnosti nekako nasloviti, kaj je zdaj s temi stvarmi? Torej, dopolnjujem ga zaradi tega, da bo komunikacija, po tem, ko bo pisna, celovitejša.

Hvala.

Mag. Branko Grims.

Izvolite.

Ja, s projektom zaščite Brd oziroma prenosa tega okolja v Unescovo kulturno dediščino sem, se seznanil dobri dve leti nazaj, ko sem bil na obisku v Italiji pri zamejskih Slovencih. Tam je bilo zelo veliko navdušenja nad tem projektom. Prvič so to tradicionalno slovenska območja, tudi na italijanski strani, drugič so tukaj videli priložnost za razvoj turizma za večjo prepoznavnost v svetu in tretjič tudi za krepitev sodelovanja z matično domovino Slovenijo.

Zdaj prvotna vloga, tako kot ste povedali, dejansko ni bila povsem skladna s pravili, ki tukaj veljajo, zato so pripravili dopolnitev in o tem sem govoril. Potem so to dopolnitev menda poslali slovenski vladi, vendar danes, ko se izteče rok za to vlogo, do današnjega dne menda ni bilo odgovora.

Jaz razumem, da je vlada imela veliko prioritet, enkrat ne vem, maketo drugega tira, drugič notranje obračunavanje Šarca s koalicijskimi partnerji, ki smo mu priče, ampak ena taka zadeva, kot je zaščita oziroma prenos Brd v Unescovo dediščino z vsemi možnostmi, ki jih to odpira in jih daje temu področju in Slovencem, ki tam živijo, bi zagotovo zaslužil vsaj en ustrezen odgovor in to v roku, ki je bil dan. Bom pa postavil tudi pisno vprašanje vladi na to temo.