Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

13. nujna seja

Odbor za zdravstvo

1. 7. 2019
podatki objavljeni: 1. 7. 2019

Transkript

Dobro jutro vsem skupaj! Prosim, da se zapre vrata, da bomo začeli 13. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Prosim za tišino, sicer bom sejo prekinil za pol ure, da se pogovorite, in bomo potem nadaljevali. Predlagatelj, tišina, prosim! Hvala.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Alenka Jeraj, Marijan Pojbič. Imamo pa tudi nekaj nadomestil, in sicer: Matjaž Han namesto Sama Bevka in Karla Urh namesto Andreje Zabret.     Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 19. 6. 2019 ste prejeli predlog dnevnega reda z eno točko: Predlog zakona o spremembah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, skrajšani postopek. Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do začetka obravnave predloga zakona. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH IN POVEVEZANIH IZDELKOV, SKRAJŠANI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcev in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.   Kolegij predsednika Državnega zbora je na 37. seji, 14. 6. 2019, odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.   Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, je na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne služba z dne 26. 6. 2019, mnenje Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 24. 6. 2019, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 27. 6. 2019. Dodatno gradivo so še: dopis WHO z dne 19. 6. 2019, dopis Strokovnega sveta državnega programa obvladovanja raka z dne 20. 6. 2019, dopis Zveze slovenskih društev za boj proti raku z dne 21. 6. 2019, dopis Onkološkega inštituta z dne 21. 6. 2019. Dodatno sta še 28. 6. 2019 prišla poziv, naslovljen na predsednika Vlade, gospoda Marjana Šarca, s strani Pobude za otroštvo brez tobaka in Zveze za nadzor tobačnih industrije, Washington, D.C., v vednost predsedujočemu odboru, predsedniku Državnega sveta in predsedniku Državnega zbora, ter dopis, naslovljen na mene kot predsedujočemu odboru na isti dan, 28. 6. 2019, s strani Evropske zveze za javno zdravje.   Vabljeni k točki dnevnega reda so: predlagatelj predloga zakona, skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcem, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza društev nekadilcev Slovenije, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj, Mladinska zveza Brez izgovorov, Nacionalna mreža nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, Mreža nevladnih organizacij Varujemo naše zdravje. Dodatno vabljeni: Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, KPK, Izris, Zveza društev za boj proti raku, Onkološki inštitut, Državni program obvladovanja raka, Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva Za nas.     Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo - glasovanje o amandmajih ni, kolikor vem - o členih predloga zakona.        Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Ne vidim nasprotovanja.     Prehajamo na obravnavo. Ali želi besedo predlagatelj predloga zakona za dopolnilno obrazložitev? Prosim.     JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Spoštovani vsi prisotni! Spoštovani gospod minister, civilna iniciativa! Bom zelo kratek, kajti o tem so se v preteklosti odvile že številne razprave.  Zagotovo so kajenje, tobak in tobačni izdelki izjemno škodljivi. Moj oziroma naš namen v tej celotni zgodbi pa je naslednji: na kakšen način, s katerimi elementi in zgodbami ima država možnost, da preprečuje in zmanjšuje uporabo tobačnih izdelkov, zlasti med mladimi. Moje osebno razmišljanje je - pa se bom tekom razprave morda pustil prepričati drugače -, da je prva stvar osveščanje zlasti med mladimi, ne pa restrikcija - o tem sem govoril že na Državnem svetu in drugih forumih -, in v kolikšni meri gre morda pri tej zgodbi za poseg v poslovno pobudo. Jaz si želim imeti državljane oziroma da je čim več državljanov, ki sami ločijo, kaj je prav in kaj ni prav, zrna od plev, in da pri tem sami sebi ne škodujejo. Se pravi, koliko lahko naredimo z restrikcijo, s prepovedovanjem, koliko pa lahko z osveščanjem. Ta diskusija, ki se je zdaj odvila v javni razpravi, je bila po mojem mnenju učinkovita, slišali smo lahko številna mnenja. V celoti zgodbi se pogovarjamo izključno o tem, ne pa o tem, ali tobak škoduje ali ne - tobak absolutno škoduje. In če ocenjujete vsi, da toliko škoduje, da ga prepovemo v tej državi, potem bo lahko tudi to nekoč na mizi, ampak potem moramo to predlagati.   Tako, spoštovani predsedujoči, to je v bistvu to, pa dajem priložnost nevladnim organizacijam, ki imajo tudi veliko več znanja pa vsega, da lahko tem spregovorijo.
Hvala.   Besedo dajem državnemu sekretarju dr. Tomažu Pliberšku, da poda stališče Ministrstva za zdravje.     DR. TOMAŽ PLIBERŠEK: Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.   Lepo pozdravljeni! Lepo pozdravljam tudi spoštovane poslanke in poslance, državnega svetnika ter vse ostale prisotne!  V parlamentarni postopek je bil vložen Predlog zakona o spremembah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Predlog določa odlog uvedbe enotne embalaže za tobačne izdelke in uvedbo Tobačnega sklada.   V Sloveniji imamo sodoben zakon, ki celovito ureja področje nadzora nad tobakom; zakon je bil leta 2017 v Državnem zboru sprejet soglasno. Enotna embalaža bo nadgradila že uveljavljene ukrepe, kot so popolna prepoved oglaševanja, velika slikovna zdravstvena opozorila in dovoljenje za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov. Pripomogla bo k zmanjšanju zdravstvenih bremen, nastalih zaradi uporabe tobačnih izdelkov. Predlagani odlog uveljavitve enotne embalaže bi pomenil zmanjševanje učinkovitosti celotnega nabora ukrepov, ki so že uveljavljeni in po zadnjih podatkih že kažejo zmanjšanje razširjenosti kajenja pri mladostnikih ter mladih odraslih. Embalaža je zaradi vse večjih omejitev oglaševanja tobačnih izdelkov postala pomemben del marketinške strategije tobačne industrije in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem ter potrošnikom. Z uvedbo enotne embalaže zmanjšujemo privlačnost tobačnih izdelkov, predvsem med mladostniki in ženskami, izboljšujemo učinkovitost zdravstvenih opozoril na embalaži ter omejujemo možnost za zavajanje potrošnikov z uporabo različnih oznak, barv in materialov pri izdelavi embalaže tobačnih izdelkov. Kot rečeno, znano je namreč, da kaditi začnejo predvsem otroci in mladoletniki, pa tudi mladi odrasli. Po 25. letu starosti praktično ni več poskusov začetka kajenja, zato so otroci, mladostniki in mladi odrasli ključna skupina za zmanjševanje kajenja v prihodnosti.   Ocena stroškov, povezanih s kajenjem, kaže, da stroški zdravljenja bolezni, pripisljivih aktivnemu in pasivnemu kajenju, stroški izgube produktivnosti in stroški zaradi prezgodnje umrljivosti rezultirajo v izgubi         kar približno 5 % BDP oziroma približno 2 milijard evrov; ta znesek kar trikrat presega prilive iz naslova tobačnih trošarin. V Sloveniji namreč zaradi navedenih posledic kajenja vsak dan umre deset ljudi. Ob tem cena tobačnih izdelkov, ki je ključni dejavnik pri odločitvi tujcev za nakup tobačnih izdelkov pri nas, ostaja nižja kot v sosednjih državah. Enotna embalaža v državah, ki so jo že uvedle, Avstralija, Francija, Velika Britanija in Irska, že kaže ugodne rezultate na področju razširjenosti kajenja med otroki in mladostniki. Prav tako v navedenih državah po uvedbi tega ukrepa ne beležijo povečanja nelegalne trgovine s tobačnimi izdelki. V vseh do sedaj razrešenih sporih so sodišča uvedbo enotne embalaže ocenila za zakonit in sorazmeren ukrep, namenjen varovanju javnega zdravja prebivalstva. Sodbe so bile izrečene s strani Sodišča Evropske unije, Višjega sodišča v Londonu, Francoskega ustavnega sveta, Avstralskega vrhovnega sodišča, norveških sodišč, Mednarodnega centra za reševanje sporov iz investicij, ki je specializirana institucija Svetovne banke ni Svetovne trgovinske organizacije.   Skladno s stališči Ministrstva za finance predlog zakona tudi v delu, ki določa uvedbo Tobačnega sklada, ni ustrezen. Namen predlaganega proračunskega sklada je v predlogu zakona opredeljen neprimerno, saj so sredstva določena za uresničevanje nalog koordinacijske skupine, ki pa je namenjena zgolj spremljanju vplivov uporabe in zmanjšanja posledic uporabe tobačnih in povezanih izdelkov na zdravje prebivalcev, in ne izvajanju ukrepov. Sredstva za preventivne aktivnosti s ciljem krepitve zdravja in preprečevanja dejavnikov tveganja za najpogostejše kronične nenalezljive bolezni so v proračunu že zagotovljena, za področje preprečevanja uporabe in zmanjšanje posledic uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v okvirni višini 800 tisoč evrov.   Na podlagi navedenega je Ministrstvo za zdravje skupaj z Ministrstvom za finance pripravilo predlog mnenja Vlade, v katerem Vlada Republike Slovenije predlogu zakona nasprotuje. Vlada Republike Slovenije meni, da je treba nadaljevati z izvajanjem že sprejetih ukrepov, ki bodo skupaj z uveljavitvijo enotne embalaže v prihodnjih letih pokazali še ugodnejše rezultate. Predlogu zakona nasprotujejo vse zdravniške organizacije, strokovne institucije na področju zdravljenja raka in nevladne organizacije na teh področjih. Tudi Svetovna zdravstvenega organizacija nas je pozvala k zavrnitvi predloga za odlog enotne embalaže in k uveljavitvi tega ukrepa. Celovit pristop, s katerim bomo zmanjšali škodo zaradi kajenja ter ne nazadnje prispevali tudi k povečanju blaginje in kakovosti življenja posameznika, je dokazano najbolj učinkovit.   Slovenija je na dobri poti, da zmanjša razširjenost kajenja med mladimi, zato vas pozivam, da predloga zakona ne podprete in s tem glasujete za zdrave in neodvisne zdajšnje in prihodnje generacije.   Hvala lepa.
Hvala, dr. Pliberšek.  Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Janji Sosič, da poda mnenje ZPS.     JANJA SOSIČ: Hvala za besedo.   O predlogu zakona smo podali pisno mnenje, v katerem smo imeli pripombo glede 1. člena, in sicer, da po našem mnenju ne sledi obrazložitvi ter da v skladu s tem členom s proračunskim skladom ne bodo financirani ukrepi iz 5. člena zakona.   Glede samega podaljšanja določb, ki se nanašajo na enotno embalažo, nismo imeli pripomb, smo pa pojasnili nekatere navedbe iz predloga zakona. Podobno smo svoje stališče pojasnili že takrat na seji odbora, ko se je sprejemal zakon. Po našem mnenju se s temi določbami sicer posega v lastninsko pravico in je zaradi tega potreben test sorazmernosti in preveriti, ali je takšen poseg dopusten. In takrat ob presoji teh določb smo bili na podlagi vseh razpoložljivih podatkov mnenja, da bi bil ta test lahko izpolnjen in da ne bi šlo za nedopusten poseg. In ker je bila Vlada kot predlagateljica zakona, ki je pridobila in imela na voljo več informacij, smo zaradi tega navedli, da naj na podlagi vseh dejstev pretehta, ali je takšen ukrep res sorazmeren.   Hvala.
Hvala.  Stališče Državnega sveta bo podal državni svetnik Tomaž Horvat.        TOMAŽ HORVAT: Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani prisotni.  Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 4. izredni seji. Komisija je bila seznanjena z nasprotovanjem predlaganim rešitvam s strani Ministrstva za zdravje, Ministrstva za finance, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter nevladnih organizacij, ki so se udeležile seje komisije: Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Mladinske zveze brez izgovora Slovenija, Nacionalne mreže nevladnih organizacij s področja javnega zdravja 25 x 25 ter Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.  Komisija ugotavlja, da je mnenje stroke, s področja zdravstva in zaščite javnega zdravja ter nevladnih organizacij glede primernosti posameznih, že sprejetih, ukrepov, tudi ob obravnavi tokratnega predloga zakona jasno, vsi mu nasprotujejo. Navedeno mnenje bi zato po mnenju komisije morali upoštevati. Nevladne organizacije in Nacionalni inštitut za javno zdravje vam bodo svoja stališča lahko podrobno predstavili sami, zato se bom v svoji predstavitvi osredotočil zgolj na razpravo članov komisije.  Komisija je v mnenju opozorila, da je tobačna industrija s svojo veliko finančno močjo dolga leta uspela blokirati strokovna mnenja v zvezi s posledicami kajenja in primernimi ukrepi za zmanjšanje uporabe tobaka, česar ne bi smeli več dopuščati. Tobačna industrija je v veliko segmentih preveč močen igralec na slovenskem in svetovnem trgu, da bi lahko z lahkoto in popolnoma zajezili negativne posledice njegovega delovanja. Komisija prav tako meni, da bi bilo treba, kadar se na eni strani na tehnico predstavlja ekonomske koristi države ali določene branžne industrije ter na drugi strani, javno zdravje, absolutno prevladati slednje.  Komisija se strinja z / nerazumljivo/ Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter nevladnih organizacij, ki so se udeležile seje komisije, da se predlagatelj v uvodu v predlogu zakona sklicuje zgolj na določene navedbe, ne pa na znanstveno priznane in neodvisne študije. Komisija pri tem uvedbo enotne embalaže in tobačnih izdelkov prepoznava kot / nerazumljivo/ splošno korist prebivalstva, ki glede na izkušnje iz tujine, lahko bistveno pripomore k doseganju zastavljenih ciljev, glede zmanjšanja kajenja. Komisija tudi po močnih odzivih tobačne industrije sklepa, da bi bil navedeni ukrep dejansko učinkovit.  Glede opozoril predlagateljev glede možnega povečanja nelegalne trgovine zaradi uvedbe enotne embalaže tobačnih izdelkov komisija meni, na podlagi pojasnil finančne uprave, da je oceno posledic navedenega ukrepa na nelegalno trgovino z tobačnimi izdelki nemogoče podati. Komisija se zaveda, da uvajanje enotne embalaže in tobačnih izdelkov predstavlja zgolj enega od možnih načinov vpliva za zmanjšanje kajenja. Kot dodatne ukrepe zato v razmislek predlaga izrazito zvišanje cen tobačnih izdelkov ter občutno zvišanje trošarin na tobačne izdelke, ki bi jih namenili tudi za odpravljanje posledic kajenja. S tem bi na eni strani omejili ponudbo in na drugi povpraševanje, hkrati pa zagotovilo prepotrebna dodatna sredstva za preventivne aktivnosti in pokrivanje stroškov zdravljenja obolelih za posledicami uporabljanja tobaka.  Komisija meni, da bi bilo v prihodnje treba več naporov vlagati v ozaveščanje prebivalstva in preventivne aktivnosti. Pri tem se komisija zavzema, da bi bilo na voljo več sredstev za preventivne aktivnosti, neodvisno od predložene novele zakona pa podpira tudi vzpostavitev posebnega sklada, v katerega se je namensko zbirala sredstva od trošarin na tobačne izdelke. Pri tem komisija meni, da bi se navedena sredstva moralo porabiti izključno v okviru zdravstvenega sistema, ki je najbolj neposredno obremenjen s stroški preprečevanja negativnih posledic uporabe tobačnih izdelkov.  Komisija na podlagi pojasnil Ministrstva za zdravje ugotavlja, da že veljavne določbe Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, na primer opremljanje zavojčkov tobačnih izdelkov s slikami škodljivih posledic kajenja, ter izvajanje preventivnost aktivnosti, že dajejo pozitivne rezultate med mladimi, v starosti od 13 do 17 let, ki so najbolj tvegana skupina. Komisija tudi ugotavlja, da se je pod predlog sprememb zakonodaje podpisala več kot tretjina vseh poslancev Državnega zbora. Potem, ko je bil zakon v prvotni različici leta 2017 sprejet z 61 glasovi za in nobenim proti. Navedeni zakon je takrat soglasno odprla tudi naša komisija, podporo pa mu je izrazil tudi plenum Državnega sveta zaradi zavedanja o škodljivosti uporabe tobaka, tako z vidika velikih stroškov, ki jih slednja povzroča zdravstvenemu sistemu, predvsem pa z vidika številnih negativnih, tudi smrtonosnih posledic za zdravje ljudi.  Po mnenju komisije, bi sprejem novele zakona pomenil velik korak nazaj v prizadevanjih slovenske družbe, da bi se zajezilo uporabo tobačnih izdelkov, ki tako kot druge oblike odvisnosti, vpliva na zdravje državljanov, ne glede na to, ali gre za njegovo aktivno ali pasivno uporabo. Komisija je po zaključeni, bi rekel, dolgi, razpravi odločila, da predlog zakona ne podpira. Hvala za vašo pozornost.
Hvala, kolega državni svetnik.  Preden dam besedo vabljenim, bom prebral kratko opravičilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki se glasi: Spoštovani, komisija je preiskavo o sumu nezakonitega vplivanja na pripravo predloga spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov uvedla na lastno pobudo. Več informacij vam do zaključka postopka obravnave ne moremo posredovati oziroma se o samem postopku izjasnjevati. Zato predsednik Komisije za preprečevanje korupcije opravičuje svojo prisotnost na 13. nujni seji Odbora za zdravstvo. Lep pozdrav, KPK.  Zdaj besedo dobite vabljeni. Prosil bi, če se lahko koncentrirate na 5 do 7 minut. Seveda po načelu, kdo prvi dvigne roko, dobi besedo. Prosim tudi, da se predstavite za magnetogram – ime, priimek akterja, katerega zastopate in seveda, Poslovnik v tej bajti velja za vse, kajne, tudi za vabljene. Včasih se zgodi, da se tudi / nerazumljivo/ med seboj potem začnejo tako in drugače, v tem primeru bom seveda kot predsedujoči moral poseči.  Kdo prvi želi besedo? Izvolite, prosim, najprej se predstavite, seveda.
Sanela Talić
Seveda. Najlepša hvala za besedo. Moje ime je Sanela Talič in prihajam iz nevladne organizacije Inštitut Utrip, kjer opravljamo vlogo vodje preventivnih aktivnosti.  Za začetek bi samo povedala, da vem, da ste predlagatelji novele izredno zaposleni ljudje in da se seveda niste sami osebno imeli časa bolj podrobno posvetiti strokovnim argumentom in ste to delo častno zaupali predstavnikom tobačne industrije, ki so se seveda na vratih pojavili, še preden ste pomislili na njih. Verjetno se niste zavedal, da zna tobačna industrija manipulirat tudi z vami, ne samo z mladimi in več kot očitno iz prebranega v noveli, so zmanipuliral strokovna dejstva in jih zapakiral in posredoval javnosti točno tako, kot oni želijo, vemo pa, kaj je v ozadju teh sporočil.  Najprej bi se usmerila v del, ki govori o preventivi in sicer smo v uvodnih besedah slišali nekaj o ozaveščeni in o tem, kako bi morali svoje aktivnosti bolj usmerjat v to smer. Verjamem, da vsi poznate zgodbo o Adamu in Evi. Adam je, čeprav je vedel, kaj ga čaka, če bo ugriznil v jabolko, to vseeno naredil. Kam bi šla zgodba, če ne bi bilo tega jabolka, ne vemo. Torej, zelo naivno je pričakovat, da se bomo zgolj z oklepanjem ozaveščanja lahko nadejal želenih rezultatov in iz sodobnih spoznanj, s področja preventive, vemo, da ozaveščanje predstavlja mogoče desetino celostnega kompleksnejšega pristopa na področju preventive, če se v predlogu, če citiram, če se poraja vprašanje, kateri ukrepi so cenovno in dejansko najbolj učinkoviti, imam za vas veselo novico – v zadnjih tridesetih letih se je na področju preventivne znanosti nakopičilo ogromno argumentov, spoznanj in rezultatov, ki govorijo o tem, kam bi se splačalo usmerjati naše aktivnosti, predlagam, da pocukate za rokav strokovnjake, ki jih premore ta naša ljuba državica, z različnih področij. Gre za strokovnjake, ki imajo tudi mednarodno veljavo in če samo preverim, kolikokrat ste kontaktiral predstavnike javnih inštitucij, mislim, da je odgovor preprost – okrogla ničla.  Drugo dejstvo, ki ga lahko preberemo ali pa argument, ki ga lahko preberemo v noveli je, da sodobni preventivni programi temeljijo tudi na ukrepih, ki se dotikajo posameznikove odgovornosti, njegovega socialnega in življenjskega opolnomočenja ter vse bolj tudi vzgoje. Tukaj zelo dobro vidimo, kako tobačna industrija odgovornost prelaga na vse nas, ki danes sedimo tu. Če se ne zavedate, tudi vsi mi vzgajamo naše otroke in tudi z vsem tem, kar smo v preteklih dneh v javnosti povedal in zdaj je na nas, da se odločimo, ali bomo vzgajal v eno smer, v smeri splošnih vrednot, za katere mislim da, še vseeno živijo in so močne in da pokažemo otrokom, da se da v sodobnem svetu živeti tudi moralno in etično,         druga smer pa predstavlja vzgojo v smeri, ne vem, promocije lastnih interesov preko vseh sredstev. Sodobni preventivni programi, ki jih omenjate v noveli, že dolgo časa niso več sodobni. Sodobna preventiva ponuja namreč številne ukrepe za katere vemo, da delujejo, grenka realnost preventive pa je, da nikoli ne vemo kateri ukrepi delujejo na kateri del populacije. In tako na primer lahko določen ukrep name vpliva drugače kot recimo na mojo sosedo na desni strani, ampak nismo mi tisti, ki se bomo po principu otroških izštevank šli tega kaj bomo sprejeli in česa ne bomo. Če nas resnično skrbi za zdravje ljudi, bomo strmeli k temu, da sprejmemo čim več teh predlaganih ukrepov in to čim prej.   Druga stvar, ki me je zbodla, zelo prozorno. Ciljate na odgovornost posameznika. To je segment za katerega vemo, da se ga poslužuje alkoholna industrija in zdaj se ga seveda poslužuje tudi tobačna industrija, ki se zelo dobro uči od sestrske korporacije. Dobro, če sem se slučajno zmotila, in da se je, ne vem, pa mogoče alkoholna industrija učila od tobačne, ni bil to moj namen, se boste že zmenili me sabo in podelili zasluge za to. Kdo za vraga na tem svetu se nekega jutra zbudi in reče kot strela z jasnega, danes je pa čudovit dan za to, da začnem uporabljati droge, kaditi, piti ali kakorkoli. Vemo, da tem stvarem ni tako, in da na naše odločitve ključni vpliv igrajo stvari, ki se dogajajo v našem okolju. In zdaj, če želimo malo potrenirati, se lahko tudi vprašate, ali je bila vaša odločitev, da v javnost spravite to novelo, res vaša svobodna odločitev ali je mogoče na to imelo vpliv kaj drugega. Zgolj za neko kratko aktivnost.   Torej, danes v sodobni preventivni znanosti ne ločujemo med modeloma, kot jih imenujete v noveli. Oba modela, se pravi, usmerjanje v ukrepe, državne ukrepe oziroma politiko in njene ukrepe, ter usmerjanje v posameznika, sta v bistvu pristopa, ki hodita z roko v roki in nismo mi tisti, ki bomo zdaj odločali katere ukrepe bi bilo smotrno uporabljati in kater ne. V preventivni znanosti se o tem ne pogovarjamo, strmimo k temu, da jih integrirano in sistematično povezujemo v naše preventivno delovanje.   Naj za konec, naj samo, glede na to, da je čas popravnih izpitov, da si damo priložnost, in da bo tudi to danes popravni izpit za to, da popravite svojo odločitev in želim si, da te naprave, ki jih boste na koncu vzeli v svoje roke, ne bodo prispodoba za zdrave ljudi, predvsem mladih s katerimi se boste na koncu poigračkali. Zaključila bi pa z eno lepo mislijo oziroma citatom Martina Luthra kinga, pa malo ga bom priredila, mislim da je danes pravi čas, da se naredi prava stvar. Jaz še vedno zaupam v pravo odločite.   Hvala.
Hvala gospa Talič. Moram kratek komentar. Veste, politiki smo raznoliki tudi, kot vsi tukaj. Podpiralo je to zgolj 38. Če se določeni politiki ne bi pozanimali o stroki, verjetno tudi lista vabljenih ne bi bila tako dolga.  Izvolite gospod, vi ste se javili. Gospa, izvolite.
Neja Samar Brenčič
Lep pozdrav!   Hvala za vabilo. Neja Samar Brenčič, direktorica zavoda IZRIIS. Nadaljevala bom zgodbo moje kolegice. Vaš argument kjer se sklicujete na osebno odgovornost. Tudi jaz imam tukaj precej za povedati. Osebno odgovornost seveda spodbujamo, vendar vsi mladi nimajo enakih možnosti, da bi se na enak način odločali. Neenakost in večja ranljivost v Sloveniji dejansko obstajata in pozivam vas, v kolikor te izkušnje še nimate, morda si vzamete nekaj časa, morda eno leto, dve leti, deset let ali več, kakor si vzamemo čas tudi mi v nevladnih organizacijah, da iz tedna v teden, iz dneva v dan si vzamete ta čas in preživite čas z dijaki, da se z njimi pogovarjate, da vidite njihove situacije, njihove razmere, da vidite, da v Sloveniji kjer je delež dijakov, poklicnih, tehniških in strokovnih srednješolskih programih 65 %. Se pravi, večji delež dijakov je v teh srednjih šolah         in te so po podatkih, se pravi, po golih podatkih res, in NJZ za Slovenijo, to so naši podatki, so dejansko v ranljivejših skupinah, kar pomeni, da se večkrat pogosteje vsak posameznik ali pa kot celoten generacijo odločajo za škodljiva vedenja. In če boste z njimi čas preživeli, boste videli, zakaj se tako skrajno resno zavzemamo za ukrepe enotne embalaže, saj želimo in zahtevamo čim prej spodbuditi in zagotoviti enakost v zdravju za vse naše mlade. To bi bilo moje sporočilo.   Hvala lepa.
Hvala.   Dalje. Izvolite.
Nina Pirnat
Nina Pirnat, direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spoštovani predsednik Odbora za zdravstvo, spoštovani poslanci, poslanke, številni gostje, ki so tukaj!  Zdravstvena stroka je povsem enotna, da je uporaba tobaka eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih, nenalezljivih bolezni. Zato Nacionalni inštitut za javno zdravje, Onkološki inštitut iz Ljubljane in pa Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, odločno nasprotujemo sprejetju predloga zakona o spremembah zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov, kar smo izjavili in izrazili tudi v skupnem pisanju. Poglejte, nikotin. Zasvoji. Podobno kot heroin ali kokain. Med posamezniki v razvoju zasvojenosti sicer obstajajo precejšnje razlike, vendar mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganja za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Proces se začne s prvo prižgano cigareto. O znakih zasvojenosti lahko najstniki poročajo že po vdihavanju tobačnega dima ene same cigarete, običajno pa takrat, ko na mesec pokadijo nekaj cigaret. Vemo, da je približno dve tretjini prebivalcev v starosti 35 do 44 let, ki so kadarkoli v življenju kadili, prvič kadilo že pred polnoletnostjo. Povprečna starost ob začetku kajenja je med 16. in 17. letom, in kot smo slišali že gospoda državnega sekretarja, po 25. letu praktični nihče več ne začne kaditi in zato so otroci, mladostniki in mladi odrasli ključna ciljna skupina za zmanjševanje kajenja v prihodnosti in prav zato je enotna embalaža z opozorilnimi znaki namenjena kot eden izmed pomembnih preventivnih ukrepov, eden izmed, prav njim, zaradi tega, ker po študijah vpliva na percepcijo, torej na zaznavo. Pomembna so tako velikost kot sami znaki. Dokazano je, da kajenje povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči katerih posledica je slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, nižjo kostno gostoto pri ženskah, zlome kosti in še in še bi lahko naštevala. Zadnji dostopni začasni podatki iz raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018, kažejo, da med prebivalci starimi 15 do 65 let kadi več kot 23 % vseh, torej nekaj manj kot četrtina. Kadi višji delež moških, 26,1% kot žensk, 21,7 % in več kot 80 % le teh kadilcev kadi redno, ostali pa občasno. Podatki o smrtih zaradi kajenja so grozljivi. Za primerjavo, v obdobju 2012 do 2016 je v Sloveniji letno zaradi bolezni, ki jih lahko pripišemo kajenju, umrlo 3 tisoč 16 oseb starih 30 in več let, to pomeni, ca 15 % vseh smrti. In če si to bolj plastično predstavljamo, število smrti zaradi tobaka je letno za ca 800 smrti več kot je seštevek vseh smrti zaradi nezgod, vključno s prometnimi nesrečami, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in Aidsa. Naša zakonodaja iz leta 2017, predstavlja celovit program         ukrepov in odstranitev enega dela celote pomeni zmanjšano učinkovitost zakonodaje. Preventivnih ukrepov našteva seveda več in enotna embalaža je eden izmed pomembnih preventivnih ukrepov, ki se še posebej, kot smo že slišali, nanaša prav na mlade. Osveščanje. Ja. vendar rezultati vseh študij kažejo, da je seveda zdrav osveščen posameznik že pomemben pri neki izbiri, vendar še veliko več naredimo z ustvarjanjem primernega okolja. Če ponazorim. Če bomo vozili po mokri ceste, spolzki, zelo počasi, bomo imeli srečo, da bomo varno vozili, vendar, če se bo pred nami zlila oljna cisterna, bomo ravno tako zleteli s ceste. Vemo, da enotna embalaža sodi med najbolj stroškovno učinkovite ukrepe za zmanjšanje kroničnih, nenalezljivih bolezni in je torej eden izmed ključnih ukrepov nadzora nad tobakom, ki ga v Sloveniji še nismo uveljavili. To pa kažejo podatki držav, ki pa so ta ukrep glede učinkovitosti že uvedle. V Franciji, Združenem Kraljestvu se je delež kadilcev po uvedbi enotne embalaže pomembno znižal. V Franciji beležijo zmanjšanje začetka kajenja med mladostniki. Tudi prvi podatki iz Irske so prav tako spodbudni. Kot še enkrat, ukrep enotne embalaže pomemben del celovitih programov nadzora nad tobakom, novi zakon iz leta 2017 že sedaj kaže pomembne ugodne učinke, saj se je zmanjšala, znatno zmanjšala razširjenost kajenja med mladostniki, med mladimi odrasli z ukrepom enotne embalaže pa ta učinek zakonodaje še stopnjujemo. Tako ustvarimo okolje kjer bo čim manj povabil h kajenju, torej okolje, ki ne bo spodbujalo kajenja, pač pa, kot sem že rekla, zdrave izbire. Iz vsega povedala, razvidno, da predlog triletnega zamika, enotne embalaže nima niti ustrezne podlage niti razlogov, nepotreben zamik pa bo imel škodljive posledice za zdravje prebivalcev Slovenije, ki že danes stroškov za obvladovanje bolezni povezane s kajenjem in / nerazumljivo/ posledic ima za ca 2 milijardi evrov.   Hvala.
Hvala gospa Pirnat.   Dalje. Dama, potem pa gospoda.
Urška Erklavec
Urška Erklavec iz Mladinske zveze brez izgovora.   V Mladinski zvezi brez izgovora že dvanajst let izvajamo različne programe osveščanja mladostnikov, učimo kritičnega razmišljanja, tudi kako gledati na vse ukrepe tobačne industrije in na kakšen način tobačna industrija poskuša jih prepričati, da začnejo s kajenjem in embalaža je sigurno eden izmed takih načinov po tem, ko smo se odločali oziroma sprejeli edino racionalno stvar, da smo tudi prepovedali oglaševanje preko televizije, preko plakatov in tukaj nismo razmišljali, da je to poslovna pobuda, in da moramo tukaj biti previdni, ker je to poslovna pobuda tobačne industrije in smo razmišljali v prid javnega zdravja in tudi tukaj imamo na mizi predlog kjer moramo razmišljati o smeri oziroma v prid javnega zdravja. Zato smo v / nerazumljivo/ razočarani nad to poslansko pobudo, ker je enotna embalaža zelo enostaven in učinkovit ukrep, ki ne predstavlja nobene restrikcije za obstoječe kadilce. In predvsem tukaj vidimo, da je, ker je pri mladih tako pomemben faktor kako vizualno privlačno izgleda kajenje, je ukrep ključen, da zaščitimo mlade, ki jih cilja tobačna industrija in tega se zaveda tudi tobačna industrija, zato tako močno nasprotuje temu predlogu in poleg vseh podanih argumentov s strani predlagateljev je to v bistvu tudi edin resničen in seveda neupravičen argument, zakaj se vlaga te spremembe k zakonu.   Kot omenjeno že predhodno, je ta zakon, ki je bil sprejet v letu 2017, rezultat večletnega boja med interesi javnega zdravja in tobačno industrijo ter njenimi plačanimi interesnimi skupinami in zavedajmo se, da gre v bistvu za eno najbolj naprednih in celostnih zakonodaj na področju tobačne kontrole v svetovnem merilu in zato tudi nam dajo priznanje strokovnjaki         iz celega sveta in tudi največjih javnozdravstvenih institucij, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, na tem / nerazumljivo/ čestitajo, nas gledajo kot zmagovalce, ena prvih, ki smo na dobri poti, da pridemo nekoč do te družbe brez tobaka. Ampak enotna embalaža, eden izmed teh korakov, ki jih moramo sedaj narediti, da lahko pridemo nekoč do tega, da lahko rečemo, da bomo družba brez tobaka. In to svetovno zmago nam želijo trenutno poslanci razvrednotiti s takim predlogom sprememb. V bistvu bi tu nagovorila, da to ni kraj, ko lahko se pogovarjamo o osebnem razmišljanju poslancev, ampak moramo govoriti kaj je tu pač tudi kaj meni stroka. In vsi poslanci, ki so podpisali predlog zakona so bili izvoljeni s strani ljudstva, zato je mogoče naše kot, zato ker smo mladi, malo naivno razmišljanje, ampak naše mnenje, da so dolžni tudi zagovarjati naše interese in našo skupno dobrobit in nas zaščiti pred korporacijami, ki imajo že tako ali tako same po sebi dovolj moči, kot vidimo tudi v tem primeru. In zato danes vsi, ki podpirate to zavlačevanje z uvedbo enotne embalaže delujete v interesu tobačne industrije, katere dobiček je na letni ravni sedemkrat večji od slovenskega BDP. In poslanci tu očitno zanemarjajo našo pravico do zdravja, v kolikor tako glasujejo in si, po našem mnenju, ne zaslužijo mesta v parlamentu. Hvala.
Hvala. Naprej.
Dušan Keber
Moje ime je Dušan Keber in govorim v imenu Združenja za ohranitev javnega zdravstva.   Začel bi s tem, da bi rekel, da me veseli vsaj to, da očitno ni treba dokazovati, da je Zemlja ploščata, da se danes očitno vsi strinjamo, da je kajenje škodljivo. Da pa seveda pobudniki za spremembo zakona, ki mu nasprotujemo, se ne oglašajo s svojimi argumenti, kar otežuje razpravo, ker ne moremo ugovarjati njihovim argumentom in se lahko kvečjemu naslanjamo na nekatere izjave oziroma razprave v preteklosti.  Danes smo pravzaprav o razlogih za potrebo, da se ta zakon spremeni, slišali zelo malo. Če grem po vrsti, ukrep naj bi bil represiven. Ne vem, če sem to dobro razumel, če je bilo siljeno na to. Najbrž se vsi strinjamo, da ta ukrep ni represiven. Je izrazito preventiven. En drug pogost argument posamični ukrepi so nezadostni, ne dajejo učinkov. To je natanko tisto, kar smo pred 15 leti poslušali, ko smo začeli s prvo zakonodajo na področju omejevanja kajenja in alkohola. Takrat je bilo slišati posamičen ukrep nezadosten, treba je sistemsko in tako naprej. Rekel bi, da nič v zdravstvu ali pa v zdravju najbrž ne deluje kot posledica enega samega ukrepa. Da je vsota ukrepov pravzaprav vedno nujna, da tudi ne vemo, kako v kakšni državi posamezni od teh ukrepov deluje in da je seveda tu in tam potrebno tudi poskusiti, ampak rušiti posamičen ukrep zato, ker morda ne bo zadosten, seveda pomeni, da na koncu ostaneš brez vsakega ukrepa. To pomeni, ta argument je nesprejemljiv. Naslednje, kar se je slišalo v preteklosti, saj s tem pravzaprav žagamo lastno vejo dohodkov. Jaz mislim, da je treba reči jasno, ja, želimo škoditi tobačni industriji. Želijo, da tobačna industrija propade nekoč. Najbrž je iluzorno razmišljati, da je to mogoče narediti čez noč. Ampak to pomeni, da se zavedamo, da bo država morala imeti in da mora sprejeti manjše dohodke iz davkov na tobak in upam tudi na alkohol. Tretja stvar, da naj bi ta ukrep morda še pospešil ilegalno trgovino. Jaz se strinjam s tistimi, ki prav temu posamičnemu ukrepi enotne embalaže celo pripisujejo možnost večje transparentnosti, da bo prav ta enotna embalaža hitreje pokazala na izvore in vire ilegalne trgovine s cigaretami, ki verjetno, če je to tako pomembno ne bodo označene na enoten način. Poleg tega bi rekel to, često pravimo moč, finančna moč         tobačne industrije je imela vpliv in ima vpliv, jaz upam, da se zavedamo, da to na ta ali oni način pomeni korupcijo. Samo s korupcijo se lahko uveljavi moč nekoga, ki nima pravih argumentov. In zato si seveda želimo, tukaj ne moremo nastopati drugače kot neke vrste lobisti, ampak lobisti vseh državljanov, ne lobisti tobačne industrije ali drugih parcialnih interesov. Želimo si, da bi vsaj del poslancev, ki pa mogoče je podpisal to pobudo za spremembo zakona njihov pri tem ali so argumenti dovolj močni ali je mogoče brez posledic ukiniti en sam ukrep iz tega zakona, pozivamo jih torej, da se premislijo. Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Prosim.
Branko Zakotnik
Lepo pozdravljeni. Jaz sem Branko Zakotnik, koordinator državnega programa za obvladovanje raka. Sedaj teče deseto leto.   Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz bi želel enkrat nekaj kratko v uvodu povedati nekaj dejstev. Ne bom ponavljal argumentov, ki so bili do sedaj navedeni. Predvsem bi rad na enem primeru, slovenskem primeru, vam povedal kaj pomeni nek odlok nekega ukrepa za neko bolezen. Jaz mislim, da je ta problem zelo eklatanten. Skratka, mi imamo tri strateške cilje v državnem programu. Prvi strateški cilj je seveda najtežje, zmanjšanje obolevnosti za rakom, ker populacija zapadna se stara in je ta ukrep zelo težko doseči. Pa kljub temu, v teh desetih letih z aktivnostmi, ki jih izvajamo v Sloveniji, tako na področju tobaka kot na področju drugih rakov uspevamo zares uspešno, jaz lahko rečem nemogoče, 40 let se ukvarjam z zdravljenjem raka in vem kako je to težko zmanjšati incidenco. In sigurno tobak je tista stvar, ki bo vplivala na zmanjšanje obolevnosti. In govorim o preživetju, ampak to je bistvena stvar. Ravno tobačni raki so tisti, ki so izredno slabo ozdravljvi. To je drugo dejstvo. Torej, ta prvi ukrep, ki ga seveda je sprejela Vlada Republike Slovenije nasprotuje tej pobudi odloka tega zakona. Jaz bi rad na tem primeru povedal, kaj pomeni odlok nekega ukrepa v zdravstvu. Vsi poslanci, razen mlajših seveda, se morda spomnite ene tovarne na Primorskem, ki je izdelovala plošče iz azbesta, govorim o Anhovem. Poglejte, jaz sem bil takrat še mlad zdravnik. Dejansko se še nisem toliko s tem mogel ukvarjati, ampak jaz mislim, da je Slovenija, takrat je bilo verjetno res, kot je gospod poslanec rekel, na nekem osebnem mnenju ta odločitev temeljila. Vse v Italiji, v okolici so vse te tovarne zaprli. Ne, v Sloveniji so nadaljevali s to tovarno, verjetno je bil to ekonomski razlog, verjetno. Povejte mi, ali je danes Primorska zaostala, ki ne proizvaja teh plošč? Jaz vam pa povem, incidenca azbestoze, mezotelioma gre v nebesa. Republika Slovenija plačuje vsem tem bolnikom, upravičeno, prosim ne me narobe razumeti, upravičeno plačuje vse te redne, pač kot jim plačuje. In to je enostavno enak primer. Odlok vi boste odložili, in to bo tako. Samo toliko vam polagam na dušo en praktičen primer, ko boste pritiskali te tipke imejte ta primer v Sloveniji v mislih. Jaz ne vem kaj bi bil profit, če bi to odločili. Ne razumem tega, ampak jaz sem pač zdravnik, jaz se s temi bolniki ukvarjam direktno, pri meni umirajo, jaz sem internist onkolog. Tako, da vas jaz pozivam, da res razmislite o tem predlogu in ga prosim ne podprete, ker ga strokovni svet državnega programa za obvladovanje raka ne podpira. Ste pa dobili seveda ta dopis tega in jaz se vam zahvaljujem za vašo pozornost.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Dalje, izvolite.
Luka Šolmajer
Lepo pozdravljeni! Sem Luka Šolmajer iz Društva nekadilcev in zdravega življenja in sodelujem z drugimi nevladnimi organizacijami,         tudi z Evropsko zvezi za preventivo kajenja. In bi malo povzel. Zelo malo smo slišali nekih logičnih argumentov zakaj bi to bilo potrebno za tri leta odložiti in zelo verjetno bi se zgodilo čez tri leta isto, bi spet za tri leta hotel nekdo odložiti in tako v nedogled. O čem se pogovarjamo sedaj tukaj? O cigaretah, o ovojnini za cigarete. Kaj je sploh cigareta? Cigareta je v bistvu izdelek, pripomoček za dovajanje nikotina. In nikotin zasvoji tako kot trda droga, kot heroin in kokain, smo slišali. In ravno zato, ker tako močno zasvoji in to ni slučajno, ima take velike posledice. Moramo vedeti, da se ve kako industrija proizvaja cigarete. Samo dve tretjini, kar je tobačni zmesi, je tobaka. Ena tretjina so nad 600 kemikalij. Tobačno kašo spirajo z amoniakom samo zato z namenom, da bi bil izdelek čim bolj zasvojljiv. Se pravi, to ni izdelek kot drugi. V bistvu v enem stavku kaj je cigareta lahko rečemo, cigareta je najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeške civilizacije. To je na podlagi podatkov. To ni kar tako iz zraka vzeto. In tobačna industrija se strašno trudi, da bi videli ta izdelek kot nekaj normalnega. Ampak to so homogeni izdelki in vsi so enako škodljivi. Zato tudi je edino pravilno, da izgledajo enako. Pazite, mi imamo neko celo zgodovino zavajanj te industrije. Od leta 1954 oni od leta 53 sami vedo, da povzroča raka, pa so kljub temu tri, štiri desetletja zanikali to javno. Celo samim kadilcem so objavili izjavo, kjer so trdili, ne, ne verjamemo, mi bomo to raziskali, počakajte, da vidimo, če bo znanost to res ugotovila. Pri čemer so oni takrat že pred časom vedeli, da povzroča raka. Sami so delali poizkuse na miših in so to dokazali. Javno pa seveda govorijo nekaj čisto drugega. Se pravi, omenjene so bile vse vrste bolezni, kar povzroča kajenje. Približno 20 vrst raka, pljučne bolezni, recimo KOPB, to je izredno kruta bolezen, ki povzroča več kot… V Sloveniji imamo več kot sto tisoč kroničnih bolnikov s KOPB, pa tudi infarkti, kapi, da ne naštevam. Ampak kaj je bistveno, oni so, ko se je prišlo to v javnost, ta škodljivost cigaret, so začeli dodajati filtre. Filtri ne delajo ničesar. Filtri so prevara. Naslednja prevara so bile različne vrednosti nikotina in katrana, ko so bile še na škatlici, še pred časom v Sloveniji. V resnici so delali luknjice v filtre z lasarjem, da bi bile te vrednosti različne. In ljudje danes v trgovini rečejo, dajete mi lahke, dajte mi naravne, dajte mi zlate. V resnici so vse identične. To je sedaj v bistvu zgodovinska seja Odbora za zdravstvo. Mi lahko sedaj, če boste pravilno glasovali, enkrat za vselej končano oglaševanje na škatlicah. Ne bo več oglasnih elementov, ne bo več tega zavajanja, da so kakšne manj škodljive od drugih. Se pravi, to je zgodovinska seja, ampak samo malo občutka kakšen vpliv je tukaj. Recimo, da bo zaradi tega, če bi to odložili za tri leta, da bo v teh treh letih vsako leto tisoč mladostnikov več začelo kaditi. To je kar realna številka. Tisoč jih bo več kadilo. In ker jih polovica kasneje zaradi posledic kajenja umre, se pravi govorimo o 500 mladih življenjih, ki jih ne poznamo. V treh letih je to tisoč 500. Če je možno, da nekako sedajle tukaj v tem trenutku se zaveste teže te odločitve, vas pozivam, da se odločite za zdravje in življenje. Hvala lepa.
Hvala. Dalje.
Robert Volčanšek
Lep pozdrav! Sem Robert Volčanšek, predstavnik civilne družbe, sicer pa sin očeta, ki je pred tremi leti tragično umrl zaradi posledic kajenja, brat sestre, ki je zasvojena z nikotinom, ne more nehati, čeprav ji propada telo pred očem vseh, ki jo gledamo in oče dveh otrok, ki v osnovni šoli v petem razredu berejo zgodbice z naslovom Ni bil požar in ta zgodbica govori o tem, kako naj desetletnik         , ki v osnovni šoli v petem razredu berejo zgodbice z naslovom Ni bil požar in ta zgodbica govori o tem, kako naj desetletnik začne kaditi. Se pravi, v berilih naših imamo na dveh A4 straneh napisana zelo taka subiliminalna, subtilna sporočila, ki zelo natančno govorijo otroku na ta otroški, zabaven način, kako naj najde cigareto, se skrije, kako naj jo skadi ne glede na to kar se mu bo zgodilo. Kar je pa največja perverzija od vsega je pa na koncu te zgodbe, na to me je moj lasten sin opozoril, ko je prvič to zgodbo prebral, se pravi aktivnosti po branju, naj se dva sošolca posnameta na kamero in zaigrata prizor, kako eden sošolec drugega prosi za ogenj. To imamo mi v našem berilu, prosim lepo. Lani je to bral moj starejši sin. Letos, kljub temu, da sem opozoril mnoge in na šoli in širše, je bral moj mlajši sin. Najprej so brali potiho celo berilo, potem so brali še na glas vsak en stavek. Se pravi, tukaj gre dejansko za pranje možgan. In mi kot državljani, starši tega ne moremo preprečiti, očitno, na nek tak način. Se pravi, je zelo zelo zelo pomembno to, kar danes tukaj razpravljamo, da na vse možne načine omejimo doseg teh marketinških sporočil, ki na škatlicah definitivno so. To niso zlati izdelki, to niso metuljčki, to niso modri, plavi, rdeči. To je pač škatljica, ki vsebuje 6 tisoč strupov, ki povzroči 6 milijonov smrti na leto po celem svetu. In 3 tisoč 600 samo v Sloveniji in deset vsak dan. Ko bomo mi to sejo končali bo verjetno par ljudi umrlo zaradi tega, že med tem časom zaradi teh posledic. Kar me zelo žalosti v tem trenutku, da teh oseb, ki so ta zakon predlagali, kljub temu, da so člani tega odbora dejansko ni sploh v tej dvorani. Gospod Möderndorfer je 9.05 zapustil ta prostor. Ura je sedaj 9.57. To pomeni 52 minut njega ni v tej dvorani. Mi vemo, da je on tisti, ki je večini ostalih kolegov predal informacije, ki jih je dobil od zunaj. Se pravi, kje je ta gospod? Če hočemo mi z njim razpravljati, kako lahko z njim razpravljamo? Sprašujem vse, ki pač, ne vem, to sejo vodijo, s so jo sklicali tudi. Mi smo prišli sem razpravljati s predlagatelji zakona. Kje je gospod Vrtovec? Gospod Vrtovec je zapustil dvorano 9.45. 12 minut nazaj. Gospod Pavšič 9.35 zapustil dvorano. Ura je 9.57. /oglašanje iz dvorane./ Čestitke, pardon, se opravičujem. …/ izključen mikrofon/
Se opravičujem, če hočete magnetogram… Knjige lahko talate tudi pozneje, drugače vam bom vzel besedo. Izvolite. Mimogrede pa naloga predsedujočega ni, da lovi poslance po bajti. Je pač naša diskrecijska pravica in svoboda. Veste, ampak jaz pa največkrat potem slišim, da smo vsi poslanci enaki. Želite nadaljevati?     ROBERT VOLČANŠEK: Vsekakor, če smem.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Izvolite.
Robert Volčanšek
Jaz sem 9.30 šel na hodnik, ker sem hotel gospod Möderndorferja povabiti nazaj na sejo, ker bi rad pač njemu par vprašanj postavil. Mene so napotili v pisarno številko 67, da ima on tam in našel sem ga, da sedi na kavču v poslanski pisarni SMC. Povabil sem ga nazaj v sejno dvorano, da pač ga pričakujemo, ker bomo imeli polemiko z njim. Je rekel, da on se bo odločil kadarkoli bo on hotel priti nazaj. Samo toliko v vednost in v magnetogram.    PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Poglejte, v bistvu ni polemike…     ROBERT VOLČANŠEK: Sedaj bi pa zaključno smisel, če smem…    PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Ni polemike med vabljenimi in poslanci, tako pač enostavno je. Več neke polemike je v Državnem svetu. Obstaja pa tudi ena možnost, ki jo državljanke in državljani ne izkoristimo. 5 tisoč podpisov in zakon. Tudi kot neka oblika pritiska, zgolj v vednost. To sem pogosto civilnodružbenim akterjem razlagal še preden sem bil poslanec, pa tudi sedaj. Seveda pa to zahteva nekaj napora.   Izvolite zaključite prosim.     ROBERT VOLČANŠEK: Hvala. Mislim, da smo mi leta 2018 imeli volitve in smo takrat - dva milijona ljudi -        glasovali in smo te poslance izvolili, da nas zastopajo tu. Se pravi, smo pričakovali, da bodo zastopali naše interese.   Zdaj bi pa samo zaključil. Leta 1992 so posneli film Basic Instinct, verjetno ga vsi poznate, Sharon Stone, Michael Douglas, Prvinski nagon je film. Ta film je bil močno sponzoriran s strani tobačne industrije, v njem je bilo nešteto tobačnih, kadilskih prizorov. Joe Eszterhas, ki je bil režiser tega filma, je sam kasneje priznal, da mu je pač tobačna industrija plačala in tako naprej, vplivala na njega. On je dobil leta 2002 raka na grlu. Ko je dobil raka na grlu, je napisal dopis, pismo, opravičilo vsem, ki jih je zasvojil s svojimi filmi. In je dal eno pomembno izjavo, ki je v bistvu ključna, se mi zdi, danes. On je rekel: »Cigaret v rokah filmskega zvezdnika je prst na sprožilcu pištole v dvanajstletnika. Ta sprožilec se bo sprožil, ko bo dvanajstletnik odrastel.« Danes smo pred identično situacijo, se pravi, vsi, ki glasujete, prst na glasovalnih napravah je sprožilec v dvanajstletnika, ki se bo sprožil čez »n« let, ko bo ta odrastel. Na srečo - na srečo, poudarjam - imamo danes dva gumba.   Hvala.
Hvala.   Dalje, izvolite.     ZLATA ŠTIBLAR KISIĆ: Hvala lepa za besedo.  Zelo zanimivo je bilo slišati par stvari tega, da je v berilih takšno besedilo, žal, nisem vedela. In če je, sem enako zgrožena kot najbrž vsi ostali, ki tega niste vedeli. Ampak jaz se pravzaprav ne bi ukvarjala…
Ali se lahko predstavite, prosim.     ZLATA ŠTIBLAR KISIĆ: Se opravičujem. Zlata ŠtiblAr Kisić, generalna direktorica Onkološkega inštituta v Ljubljani.   Kar mene prepriča, so predvsem številke in dejstva ter statistika. Moje osebno mnenje je - in takšno je tudi stališče našega inštituta -, da je res vprašanje zdravega razuma, zakaj odlašati z ukrepom za tri leta. To je bilo seveda že izpostavljeno, izpostavljam pa še z druge plati. Skratka, če je Avstralija, ki je prva na svetu uvedla ukrep pred šestimi leti, že ugotovila in je statistično dokazano, da se je delež kadilcev statistično drastično znižal, zakaj potem izgubljati ta dragocen čas še za dodatna tri leta. Glejte, v teh treh letih mi lahko naredimo že velik korak. Ne smete spregledati nekega zelo pomembnega dejstva - seveda zopet govorim o številkah -, na leto zboli okrog 15 tisoč novih primerov, se pravi, 15 tisoč novih bolnikov za rakom, in od tega je skoraj polovica pogojenih in povezanih s kajenjem. Zdaj se pa malo vprašajmo, kaj to pomeni - to je 7 tisoč 500 kadilskih oziroma rakov, ki so povezani s kajenjem. Mislim, da se vsi dobro zavedamo, kakšen finančni delež, kakšno breme je to za našo državo. Vi veste - in hvala bogu, na srečo imamo vsa zdravila za boj proti raku, za zdravljenje naših rakavih bolnikov zagotovljena. Ampak ali jih bomo imeli lahko tudi v bodoče? Morate se zavedati, da vsak ciklus kemoterapije stane nekaj tisoč evrov. Za enkrat, poudarjam, smo dobra država, ker skrbimo za vse te naše bolnike, ampak ali nam res zdrav razum ne pove, da moramo narediti vse v smeri, da preprečimo čim več obolevnosti za rakom. Vi veste, da smo uvedli, da imamo cel kup presejalnih preventivnih programov, Dora, Zora, Svit, to so vsi preventivni programi, ki zmanjšujejo, ki kažejo že na občutno, drastično zmanjšanje raka na teh posameznih področjih, kjer so uvedeni. In ta ukrep, ki ga predvideva ta nov zakon, bi samo zavlačeval in dejansko vzel tisti dragoceni čas, ki bi ga mi v teh treh letih lahko že s pridom izkoristili in morda že pokazali uspehe zmanjšanja obolevnosti za rakom.   Toliko z moje strani. Samo v razmislek vsem poslancem, razmislite, ko pritisnete na tipko, kaj s tem odločate in kaj kakšne posledice bo to imelo za vse nas, Slovence. Hvala lepa.
Hvala.Izvolite.        MIHAELA LOVŠE: (Lovše Mihaela, vsebinska mreža nevladnih organizacij na področju zdravja z naslovom NVO varujejo naše zdravje.) Lep pozdrav vsem!  Predloga zakona ne podpira, deluje na preventivi kroničnih nenalezljivih bolezni, in vemo, da agenda 2030 narekuje v okviru trajnostnega razvoja zmanjšanje kroničnih nenalezljivih bolezni do leta 2030 za eno tretjino. Trajnostni razvoj in napredek je seveda naš najpomembnejši kratkoročni cilj. Uporaba tobaka je največji za zdravje ogrožujoči dejavnik, ki se mu pa lahko izognemo. »Svet brez tobaka je tudi konkretna podoba trajnostnega razvoja in je enakega pomena kot zagotavljanje in ohranjanje čiste pitne vode,« tako je rekel evropski komisar za zdravje pred kratkim. In tudi ni izgovorov pri zaščiti otrok in njihovih pravic do zdravja. Nujen je tudi celostni pristop k boju proti tobaku, proti rabi tobaka, od spopadanja s posledicami v okolju, recimo, en cigaretni ogorek oziroma filter onesnaži 500 litrov vode.   Želela bi še povedati, da vsebinska mreža vključuje sto nevladnih organizacij, deluje na področju dokazano učinkovitih ukrepov za zmanjšanje rabe tobaka. Torej, prizadevamo si k celoviti politiki nadzora nad tobakom. To pa vključuje enotno embalažo. 2015 je ta vsebinska mreža nevladnih organizacij na področju zdravja tudi usmerila predlog zakona, predlog spremembe tobačnega zakona Ministrstvu za zdravje v okviru Resolucije o normativni dejavnosti. Ta pa narekuje - in zato vas vprašam -, da pri pripravi predpisov, predlogov zakonov ta narekuje Vladi, da bo sledila izvedbi posvetovanj z javnostjo, to določa Poslovnik vlade, 9. člen. Nevladne organizacije, strokovnjaki iz nevladnih organizacij niso ali pa nismo bili pozvani. Torej, sodelovanje javnosti določa zakon.   Za konec bi še omenila, kaj še sodi k dokazano učinkovitim ukrepom: dvig trošarin na tobak, sledljivost, se pravi, protokol, upoštevanje protokola o nedovoljeni trgovini. Kolikor vemo, je v maju začela Slovenija slediti ali pa je udejanjila ta del. Glede cene vemo, da so uspešne države tudi dvignile trošarine na tobak, in da gre eno z drugim, enotna embalaža in dvig cene, s tema dvema momentoma močno omejimo prevalenco pri mladih.   Hvala lepa.
Hvala.   Dalje, gospod, izvolite.    FRANC ZALAR: Hvala za besedo in za vabilo. (Franc Zalar, mreža nevladnih organizacij 25 x 25.)  Za nas ni sporno, kakšna je vloga tobaka, zato absolutno nasprotujemo vsakemu ukrepu, ki bi kakorkoli omilil dosedanja družbena prizadevanja za zmanjšanje škodljivih posledic kajenja. Še več, mi menimo, da je treba zelo temeljito razmisliti o uvedbi še dodatnih, novih, pripraviti, zato ker je tak pač končni cilj, družba brez tobaka, to je vsem jasno. Rad bi pravzaprav samo dve stvari povedal. Prvič, gradivo, ki smo ga prebrali, je pretresljivo podobno gradivu, ki ga je pripravila tobačna industrija; to je za nas velik problem. Drugič, tobačna industrija je seveda zelo prefinjena. Rad bi vas spomnil, da je pred nekaj leti v celi Evropi bila akcija Ex kadilci so zmagovalci, evropska akcija, tudi pri nas. Ni problem v tem, da je Evropa rekla, da Franc Zalar ne more biti nikoli zmagovalec, ker ni nikoli kadil.        Problem je v tem, da je ta Evropa rekla mojemu otroku, pa še drugim, seveda, da naj začne kaditi, da bo mogoče nekoč zmagovalec. Opozarjam samo na zelo perfidne metode, kjer, bi rekel, na to, oprostite izrazu, finto zelo hitro padejo tudi drugje, ne samo pri nas. Naše mnenje in naš predlog je, da se čim prej predlog zakona umakne z dnevnega reda, pa kakorkoli že, vemo, kakšne so metode, ker bo s tem jasno povedano sporočilo vsem Slovenkam in Slovencem, našim prebivalkam in prebivalcem, da najvišji organi oblasti tudi jasno vedo, kakšna je vloga kajenja. To sporočilo je zelo pomembno, bolj kot posamezni člen tega zakona.   Vsekakor pa smo razmišljali tudi o problemu morale podpisnikov, predvsem tistih, ki so člani tega odbora, ampak to je stvar vsakega posameznika, pa naj se vpraša, kaj to pomeni.   Hvala lepa za besedo.
Hvala.  Dalje.     MIHA LOVŠIN: Pozdravljeni! (Lovšin Miha, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.)   Meni se zdi dokaj žalostno, da moramo na Odboru za zdravstvo razpravljati o stvareh, ki se tičejo javnega zdravja na način, kot se ga tiče ta predlog zakona. Namreč, prepričanih seveda ni treba prepričevati, tistim drugim pa zamerim, da si niso vzeli časa, če so si ga želeli vzeti, pa si ga očitno niso, pa vsaj malo pobrskali po spletu ali po kakšnih resnih institucijah, saj je gradiv na razpolago ogromno in tudi primerov prakse iz drugih držav, ki so te ukrepe že uvedle, praktično jih je neskončno. Dovolijo si ugibati o neki fiktivni škodi, in to celo pretvoriti v številke, ko govorijo o prihodkih. To niso prihodki v javno blagajno, pri zmanjšanju prodaje cigaret, v bistvu gre za škodo, ki se na drugi strani povzroča. Se pravi, če nekdo reče, da je 30 milijonov manj prihodkov v državno blagajno, je takoj štirikrat več odhodkov na škodi, ki se povzroča iz tega naslova. Tako da če bi jih javno zdravje res zanimalo, bi se zadeve lotili čisto drugače. Jasno, nekje so ti predlogi nastali, saj jih spremljamo že praktično neskončno let. Argumentacija je zelo podobna, nihče nas ni kontaktiral. Zelo mi je žal, da srečujemo pri predlagateljih ljudi, ki se z javnim zdravjem niti poglobljeno niti čisto zares niso nikdar ukvarjali. Nekateri so se ukvarjali z okoljem, očitno s figo v žepu, za tiste mi je strašno žal, ne bom jih našteval, saj smo se nekako borili tudi za vpis pravice do vode v ustavo skupaj z nekaterimi teh podpisnikov, res žalostno. Se pravi, boj proti industriji na tem področju in tudi ostalih, zdaj se bo pokazalo še toliko bolj, kdo se bori proti državljanom, da tako rečem, v imenu vemo koga. Vsekakor pa je žalostno, da se moramo v hramu demokracije na nekako kvazi demokratičen način odločati o nedemokratičnih praksah, kot je vsiljevanje tobačnih izdelkov otrokom. Jaz bi rekel tako, da mogoče bi bilo smiselno tudi počakati na poročilo komisije, KPK. Predlagam, da kdo to izpostavi, če je mogoče, pa se potem razprava nadaljuje, ko bodo stvari morebiti kristalno jasne, nam so že, ampak naj bodo še uradno.   Še nekaj. Argumentacija oziroma ta predlog je dokaj shizofreno zastavljen, seveda pod pretvezo boja za preventivne ukrepe in preventivo in tobačni sklad, kar se mi borimo že ne vem koliko let, da seveda gredo sredstva na pravi naslov, da plačuje tisti, ki škodo povzroča. Seveda je povzročiteljev škode več, kot je država zmožna prebaviti, če lahko tako rečem. Žalostno, da moramo na tak način razpravljati. Vidimo, recimo, v predlogu samem se zavzemajo za preventivo in hkrati se borijo proti preventivi. Lahko bi vedeli, da je enotna embalaža ključen preventivni ukrep - embalaža je preventivni ukrep, prosim, zapomnite si to. Eden ključnih, seveda v povezavi z vsemi ostalimi, ki smo jih praktično že sprejeli, se pravi, samo še pika na i ali pa kar rušenje, kot smo že videli pri nekaterih drugih zakonodajah, pa približno podobni ljudje se pojavljajo, to je neverjetno, pa ni naključje, seveda.   Rekel bi še to - sami si verjetno očitate tudi, ali ste si vzeli čas ali ga nimate, ne vem -, videli ste, da tudi Finančna uprava Republike Slovenije priznava, da je nemogoče opredeliti povezavo med zmanjšanjem ali povečanjem prodaje iz naslova enotne embalaže, vi ste pa pripravljeni to povedati v številkah; to je neverjetno, neverjetna sposobnost. Jaz bi vprašal, ali lahko tudi ocenite v številkah, koliko je vredno zdravje enega človeka, ali je vredno truditi se za enega samega, da ne začne kaditi         oziroma, da ne rečem, da neha kadit, zaradi tega, ker so uvedli ukrepe enotne embalaže? Kako si dovolite govorit v številkah, napram inštitucijam, ki se s temi številkami ukvarjajo? To bi bilo bolj ali manj vse. Hvala.    PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala.  Še kdo od vabljenih? Izvolite.
Milan Krek, Nacionalni inštitut za javno zdravje. Človek, ki se od leta 1990 naprej bori na tej strani, proti drogam in nikotin je definitivno droga.  Najprej bi vas pohvalil, gospod Trček in za to vodenje in hkrati tudi vse poslance, ki niste podpisali tega predloga in mislim, da vas je treba pohvalit, ker ste se odločili za zdravje. Druga stvar, ki bi rad to izpostavil je, da gre definitivno pri tobaku za svetovno epidemijo, ki letno pobere 7 milijonov smrti na svetu, veliko in pri nas 3 tisoč 600 in če pogledamo te številke, kaj to pomeni, to pomeni, da od leta 1999 samo za rak sapnika, sapnic in pljuč - to se pravi, en majčken delež, ne tisto, kar je gospa Štiblarjeva prej povedala – nam je umrlo 24 tisoč 500 ljudi. Ali z drugo besedo, umrla nam je občina v višini Ptuja, Brežic, Krško, Bistrica ali pa Škofja Loka. Torej, za eno občino, slovensko, smo izgubili ljudi.  Če pa pogledamo stvari še iz drugega zornega kota, kar je povedala gospa Štiblarjeva, smo v zadnjih tridesetih letih dobili 210 tisoč ljudi z rakom in seveda, večina teh je tudi umrla. Torej, to je pa že kar ena velika številka za slovenski narod, ki ima teh ubogih 2 milijona prebivalcev. Treba je še to povedat, da od 427 tisoč kadilcev, ki jih ocenjujemo v tem trenutku, jih bo predčasno umrlo okoli 213 tisoč in ko govorimo o predčasni umrljivosti, to niso ljudje, ki so stari 80, 90 let, vsaj okrog 60 procentov je še delovno sposobnih, torej, glede na to da, ko spremljam gospoda poslanca Vrtovca, ki ima zelo mnogokrat poudarek na produktivnosti in tako dalje, s tem seveda zelo prizadenemo produktivnost naroda, ko izgubimo tako korpus ljudi, ki grejo ali v bolniško in kasneje v invalidskem in predčasno 15 do 16 let umrejo prej, kakor bi sicer.  Jaz sem zelo prebral tale predlog in bom šel kar po točkah predloga. Trošarina – trošarina ni in ne sme biti v funkciji bogatenja države, ampak je v funkciji zaščite zdravja prebivalstva in jasno je, da bomo, bolj ko bomo uspešni, manjša bo trošarina in trošarine nekoč morda ne bo več. Potem ustanovitev posebnega sklada za preventivo – je pravzaprav v tem kontekstu tega zakona, en tak zelo, predlog z dvojno moralo, ob tem ko ti najprej rečeš, toliko več jih bom, računam, da jih bo umrlo, bom pa še majčkeno dal pa še za preventivo, kajne. To, jasno, da so ti skladi dobri, ampak ne v takem kontekstu - ta kontekst je popolnoma, bom rekel, sprevržen in nima svojega namena, pozitivnega seveda. O direktivi se govori noter, v tem predlogu, da je direktiva določila in tako dalje in tako dalje.  Veste, Slovenci bi morali biti pa malo bolj pogumni in ne zmeraj samo gledat črko in vejico in piko direktive, ampak naredit včasih tudi kaj več, kar, direktiva. Jaz sem dolgo let v evropskih, teh, vodah in seveda, direktiva je nekaj, kar je konsenz vseh držav, ampak to pa ne pomeni, da mi ne moremo biti boljši, da mi ne moremo dati določenih stvari zraven, ki bodo ohranjale zdravje v Sloveniji in zmanjševale škodo. Jasno, da če enotna embalaža ne bi bila pomembna, ja, kaj bi, kdo bi se pa sploh sekiral, ali bi sploh mi sedeli tu, če ne bi bilo pomembno? – jasno, da ne bi kajne. Ker pa je pomembno, pa sedimo tukaj in tudi tobačna industrija zelo, zelo lobira.  Morda naj vam samo preberem iz spletne strani tobačne industrije, za kaj se oni borijo. Dobesedno preberem: osredotočamo se na maksimiziranje priložnosti za naše blagovne znamke in zagotavljanje dolgoročne profitabilnosti za naše delničarje. Ali veste, te velike »kompanije« pridejo v Slovenijo, prodajajo, dobiček odnesejo, škoda ostane nam. Mi pa se pogovarjamo potem na istem odboru, kje bomo dobili denar za zdravljenje in verjetno tudi gospa Štiblarjeva bi povedala, kako so draga ta zdravila in da je zelo težko priti do denarja za ta zdravila.  Dejstvo je, da do petindvajsetega leta ljudje začnejo kadit, potem pa ne več. So razlogi za to, ne bom zdaj razlagal tukaj zakaj. Zato je kakršenkoli ukrep na tem področju pravzaprav ukrep, da bi mladostnikom pomagal, da bi se odločal drugače, kot so se do zdaj. Naslednja, uvedba, enotne embalaže definitivno rešuje življenja. To je treba vedet. Če danes vi kot poslanci sprejmete, da prenesemo za 3 leta naprej, pomeni, da ste sprejeli tudi odgovornost za toliko in toliko smrti. Seveda se te smrti ne da ekonomsko ovrednotit, ker je vsaka smrt zelo huda, a ne nazadnje, če gledate, poglejte si po svojih družinah, pa boste videli, da skoraj vsaka družina ima kakšno rakavo obolenje in da je to zelo velik tudi udarec za vsako družino in za cel narod, tako rekoč.  Torej, vaše izgovarjanje in izguba javnofinančnih dohodkov je – milo rečeno – bizarna. Sami dobro veste in če niste do sedaj, to veste danes, koliko smrti je za temi prihodki v proračunu, da je veliko več škode zaradi kajenja, kot prihodkov v proračunu in prosim vas, nehajte že enkrat trgovat s smrtjo ljudi, njihovimi obolenje in slabo kvaliteto življenja zaradi kajenja. To je najmanj neetično, če ne govorim še o ostalih zadevah.  Omenjate v materialu, da bomo otok v svetu. Veste, jaz sem zelo rad otok v svetu, če sem otok med naprednimi državami in tukaj smo otok med naprednimi državami. Smo otok, skupaj z Norveško, z Avstralijo, z državami, ki so zelo napredne. Moje mnenje je, da poslanci morajo varovat javno zdravje, da je to vaša osnovna naloga in bom, moram povedat zadnjo izkušnjo iz nesreče v Hrastovljah - jaz sem bil 3 dni na tisti vročini, v tej nesreči v Hrastovljah, ampak nisem 3 dni slišal niti enega, tudi direktorja železnic, da bi rekel, da je prednost železnica, da je prednost gospodarstvo. Vsi smo bili tam zato, da je prvo zdravje ljudi. Ali veste in tudi tukaj bi moralo bit to tako, ker to je tisto, kar je poslanstvo tistih, ki smo na položajih in ki moramo delat za ljudi.  Tudi se govori o ustavni, zaščitene pravice, take in drugačne, ampak veste kaj? Mi imamo z Ustavo zaščitene pravice do zdravega okolja in zdaj, ali bomo tehtal, ali je z Ustavo določena pravica do zdravega okolja večja ali pa manjša od z Ustavo določene pravice do nekega marketinškega pristopa in tako naprej? Ja, jaz mislim, da je prva ja bolj pomembna, kakor pa druga. Tudi, navajate nekatere strokovnjake, noter, ki so dali taka in drugačna mnenja, ampak, mi smo brali v časopisu o teh strokovnjakih, so bili podkupljeni od tobačne industrije, torej, teh strokovnjakov ne navajajte, ker so kontaminirani.  In še to, za konec, govorite, da so, ni empiričnih podatkov        in tako naprej. Članek, ki vam ga tudi lahko dam, oziroma šel sem na tisto spletno stran, ki ste jo vi napisali, predlagatelji, in tam sem našel tole, da so Avstralci povečali delež nekadilcev, da so Avstralci zmanjšali število občasnih in dnevnih uporabnikov tobaka. Torej, ali rabimo še kaj več dokazov? Kakšne dokaze še rabimo? Avstralci odločno rešujejo zdravje ljudi. Verjetno imajo tudi oni problem s tobačno industrijo in tako naprej, ampak odločili so se za pozitivno pot, za ljudi in za zdravje. In pričakujem, da se boste tudi vi. Da se boste tisti, ki ste bili podpisniki, morda pa premislili po današnji seji in rekli, no, morda je pa le naša naloga ščititi zdravje tega prebivalstva, ki nas je izvolilo.   Hvala lepa.
Hvala.   Še kdo od vabljenih? Izvolite.     JAN PELOZA: Lepo pozdravljeni! Moje ime je Jan Peloza, predstavnik Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.   Ker je bilo že dosti povedanega in določene pike niso bile povezane, se mi zdi zgolj na začetku pomembno še eno stvari izpostaviti, potem pa malo bolj pozitivno noto naprej. Kolega Zalar je omenil, da je Komisija za preprečevanje korupcije pred kratkim poslala spisek lobističnih stikov, v katerem je bilo tudi dodano informativno gradivo, ki ga je ena od večjih tobačnih korporacij predala skupini poslancev oziroma poslancu. O tem je včeraj prvi poročal zdravstveniportal.si, nato še RTV Slovenija. Velja poudariti, da je notri ne samo identično kopirano, kar je tobačna industrija predala, ampak še več, uporabljeni - se pravi, v predlogu, tisto, kar ni bilo kopirano - so bili klasični podatki s strani tobačne industrije, ki jih že zadnjih 15 let poslušamo po celem svetu. Med drugim spletna stran tobaccotacticts.org izpostavlja točno iste argumente kot tudi iste organizacije, ki podpirajo ta zakon. Ampak mogoče, kar je najbolj sporno od vsega, je to, da celo eden od predlagateljev zakona v kamero RTV Slovenija prizna, da si je v tem času dobil z lobisti tobačne industrije, pa ne zato, ker je transparentno, to je vrhunsko, da pove, da se je nekaj zgodilo. Slovenija je več kot 10 let podpisnica Okvirne konvencije o tobačni kontroli, kjer v členu 5.3 jasno piše, da se tobačna industrija ne sme srečevati s predstavniki ljudstva - pika! To piše.   Gremo naprej na bolj pozitivno noto. Zahvalil bi se za tako široko vabilo na sejo vladajoči koaliciji, predvsem pa partnerju Levici, da da tako veliko na sam dialog s civilno družbo. Iz medijev in dvostranskih pogovorov tudi z nekaterimi poslanci smo razumeli, da je kar veliko poslancev odstopilo od prvotnega predloga. Lahko rečemo, da so umaknili svoj podpis, oziroma še več, pohvaliti jih je treba, da so nekateri celo javno upali priznati, da so naredili napako; mislim, da so vsekakor naredili častno stvar.   Rad bi odgovoril samo gospodu Vrtovcu, zgolj informativno. V vašem kratkem nagovoru, ki ga nisem vajen, moram iskreno povedati, še posebej, ko gre za tak drastičen ukrep, ste omenili, da če smo že toliko proti poslovni pobudi oziroma kakorkoli ste jo imenovali, da naj pač prepovemo cigarete. Za industrijo je to vrhunska poteza, kajti industrija že več desetletij omenja v svojih lobističnih stikih, tudi v javnosti in preko svojih posrednikov, naj to storijo, ker če smo res taki borci proti kajenju, da naj se to stori. Vam razložim tudi, zakaj - ne samo zato, ker država trikrat manj denarja dobi in posledično industrija dosti, dosti več, predvsem zato, ker že zdaj tobačna industrija načrtno krši zakon. Svojim posrednikom in front skupinam jasno pove, da naj kršijo zakon, da jim bo pokrila stroške, se pravi, deluje mafijsko tobačna industrija, ob prepovedi bo pa popolnoma mafijsko delovala, ker bo pač prepovedano in bo lahko s to zadevo še toliko bolj služila in tržila.   Vse je bilo naslovljeno s strani kolegov, kot sem že rekel, in iskreno sem se bal, moram povedati, tega sem se res bal, da bo Ministrstvo za finance, ki je med drugim najbolj kontriralo pred dvema letoma zakonu, reklo, da je pač to, kar je napisano v zakonu, resnično. To pomeni, da se bo zmanjšal prihodek         v državo, da je tu neka KPMG študija, ki to dokazuje, ki je, »by the way«, na podatkih tobačne industrije narejena. Ampak moram priznati, da sem zelo, zelo pozitivno presenečen, da je Ministrstvo za finance oziroma Furs v tem primeru s pokončno držo pokazal, da ko je neka bedarija na papirju, enostavno ne more lagati, da je neka stvar resnična. In roko na srce, tudi ta argument, ki je bil vsaj na začetku mogoče v medijih predstavljen kot nasprotovanje, se pravi, zdravje proti ekonomskemu interesu, tudi ekonomski interes oziroma interes v tem primeru v državi oziroma finančnih, fiskalnih prihodkov - jih ni. Torej, to je definitivno, če uporabim spet besedo kolega, zgodovinsko.   Ker sem rekel, da bom pozitiven, bi na koncu eno stvar predlaga. In sicer, glede na to, da smo naredili morda napako, da smo začeli na napačni nogi na začetku letošnjega leta in se nismo srečali, predlagam, da danes naredimo oziroma naredite vsi častno stvar, ne samo tega, da zavrnete predlog zakona, ampak jutri zjutraj, ob osmih zjutraj sem pripravljen vse svoje sestanke, pa za naslednja dva meseca, če bo treba, odpovedati in se z vami usesti in pripraviti take predloge ukrepov, ki bodo pomagali državi, za katero ste bili pač izvoljeni, oziroma državljanom, da ne bo na koncu država na izgubi, seveda na področju tobačnega zakona. Z veseljem se usedemo, prepričan sem, da se vsi kolegi nevladniki tu strinjajo, da se usedemo in napišemo za vse vaše bojazni, ki se bodo zgodile s tem, da zamaknemo za tri leta enotno embalažo, obstajajo ustrezni ukrepi, ki so jih nekatere države že uvedle. Kar pomeni, da ne samo 25 milijonov, ki jih bomo izgubili, da jih dobimo nazaj, milijarde evrov dobimo brez težav z uvedbo učinkovitih ukrepov. Tako predlagam, res, to ni noben sarkazem, čisto iskreno, dajmo se dobit, napisat nekaj, in tako kot ste bili zmagovalci pred dvema letoma, ko ste enotno podprli na odboru, na komisiji, na Vladi, v parlamentu zakon, dajmo to storit ponovno - enotno danes zavrniti in jutri začeti skupaj pripravljat zadeve, ki bodo Sloveniji, tudi potem, ko bodo fosilna goriva usahnila in ne bomo dobili trošarin iz naftnega centa ali pa iz nafte nasploh, bomo pa dobivali iz drugih izdelkov. In tu, ja, je tobačna industrija, ki zdaj namesto nas, države, dobiva denar, ki bi ga brez težav lahko pobrali po cesti.  Najlepša hvala.
Hvala.  Vidim, da je nabor vabljenih izčrpan. Ali je mogoče še kdo? (Ne.)   Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Ali želi predlagatelj besedo? (Ne.) Prvi se je prijavil Željko Cigler, za njim Miha Kordiš, potem sledi Jani Möderndorfer. Kolega Željko, izvoli.     ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Spoštovani, lepo pozdravljeni! Štirinajst zanimivih uvodnikov je danes bilo in razprav. Jaz pa bi na začetku prebral zadevo, ker ko sem se pripravljal na današnjo sejo, moram reči, da je prispevek med pismi bralcev v Sobotni prilogi Dela na mene pustil zelo močan vtis. Čutim potrebo oziroma moram prebrati tudi vam: »Poslanski kriminal nad mladimi. Ali se bo ta kriminal zares zgodil, bo pokazal čas, in to kmalu. Takrat, ko se bodo morali slovenski poslanci odločiti za ali proti predlogu odložitve Zakona o omejevanju in uporabi tobačnih in povezanih izdelkov v povezavi z enotno embalažo za tri leta. Enotna embalaža ima pozitiven učinek pri odvračanju mladih od prvega kajenja, pa če to poslanci hočejo, hočemo ali nočejo, nočemo slišati. Obsojam - ni bilo izrečeno nekoč samo v zgodovini, ampak ta hip to govorimo tudi slovenski primarni pediatri -, obsojamo morebitno napačno odločitev naših poslancev in poslank, ki bi lahko sprejeli v parlamentu, saj bi s tem pokazali svojo popolno brezbrižnost, nevernost, podkupljivost, brezsrčnost, morda pa vse to obenem.« Podpisala je primarij Jasna Čuk Rupnik za sekcijo primarne pediatrije.         Dejansko glasujem proti ukrepu, proti temu, da se ta zakon sprejme, zaradi tega, ker, kot je bilo toliko v uvodu povedanega, jaz s svojim glasom - nisem dobil tega mandata na volitvah, ne morem ljudi obsojati na smrt, zlasti po številkah, ki so nam danes bile predstavljene, in gotovo je to še kar nekaj časa naša prihodnost. Kot je bilo prejle za azbest rečeno, bi bilo to tako, ker sem iz Celja, ker Cinkarna Celje zagotavlja tisoč delovnih mest in tudi visoke dobičke, proti 30 milijonom vsako leto, bi rekli, glejte, dajmo še en dimnik s Cinkarno, ampak glejte, še več delovnih mest bo. Ampak dobički grejo, veste, rak pa ostane v Celju.   In dejansko tisto, kar bi predlagal predsedniku, ko zaključim svojo tole kratko razpravo, bi samo to rekel, vprašal bi predlagateljice in predlagatelje, ali umikajo svoj predlog. Rad bi pa povedal tudi to, da sem zelo zadovoljen s to razpravo danes in všeč mi je, da se vedno bolj v parlamentu Republike Slovenije pojavlja ta sistem dela, da na odborih Državnega zbora prisostvuje zainteresirana strokovna javnost, aktivni državljani, zlasti pa nevladne organizacije. Namreč, to bi rabili tudi takrat, ko bomo v kratkem začeli govoriti o sistemskih zakonih na področju zdravstvenega sistema Slovenije, zdravstvenega sistema, ki mora ostati univerzalna pravica za vse državljanke in državljane oziroma ljudi v Republiki Sloveniji in se financira iz javnih sredstev. Rekel bom še tole, poglejte, verjetno je večina podpisanih tudi tistih, ki so pred kratkim, ko je Levica predlagala spremembo 53.c člena, sedmega odstavka, ki dovoljuje tiho privatizacijo v zdravstvu, glasovali proti temu predlogu Levice. Tako to privatizacijo in napad na javen, univerzalno dostopen zdravstveni ali šolski sistem je treba dejansko v naši državi izpostaviti. In tudi to, ko se je izpostavljalo v tem tekstu pravico intelektualne lastnine, pravico do intelektualne lastnine, da se imena korporacij, naslovi cigaret ohranijo na škatlah, jaz bi to tudi dodal. In kako so te zadeve padale na Evropskem sodišču, na različnih najvišjih sodiščih razvitih držav, jaz bom pa rekel zraven, jaz bi dodal temu tudi pravico imetnikov privatne lastnine, tudi tu se morajo stvari zmanjšati, do dobička, in to na račun zmanjševanja javnega zdravja oziroma povzročanja škode javnemu zdravstvenemu sistemu. Govorim o odločbi, ki jo je slovensko Ustavno sodišče sprejelo, kjer se je odločilo, da se namenska sredstva, zbrana skozi zdravstveno zavarovanje, obvezno in dopolnilno, lahko pri zasebnikih, če so večji prihodki od odhodkov, uporabi za nezdravstvene namene. Osebno ocenjujem, da je danes treba to zadevo - glasovati o njej in jo zavrniti; ne dvomim o tem, da bo glasovanje danes tako. In ko je bil prej predlog podan, da počakajmo na razsodbo protikorupcijske komisije Slovenije, bom jaz takole rekel - pri javnih naročilih, vseh, ki se morajo oddajati, subjekti javnega prava jih morajo oddajati, so protikorupcijske klavzule. In če se ugotovi korupcija, to pa bo ugotovila verjetno, upam vsaj, naša protikorupcijska komisija, bi bilo glasovanje za zakon danes - teh 39 poslank in poslancev -, bi ta zakon postal ničen. Zato mislim, da moramo glasovati in pokazati svojo odgovornost do državljank in državljanov in do zdravja državljank in državljanov Republike Slovenije.   Hvala.    PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala.   Samo v vednost, zakon je v obravnavi. Lahko se glasuje o tem, da ni primeren, kar tako se ga pa seveda ne more umakniti; navsezadnje smo ustavna parlamentarna demokracija, ki ima veliko ustavo in tako imenovano malo ustavo.   Kolega Kordiš, izvoli.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.   Najbolj jedrnat opis tega zakona, ki se ga spomnim, je, da je to brezsramno lobističen zakon. Koalicijska vrsta poslancev skupaj z NSi se je odločila predlagati zamik uvedbe enotne         embalaže, a za tem ne stoji niti en sam racionalen argument. Lahko smo poslušali zdajle uro in pol četico vabljenih, praktično nihče, res nihče tega zakona ne podpira, zaradi tega, ker je evidentno, da ga je v zaledju napisala tobačna industrija. Razen kakšen Japan Tobacco ali pa Philip Morris, nihče tega zakona ne podpira, zaradi tega, ker vsi, ki kaj vejo na to temo, vedo, kakšni so lobistični prijemi tobačne industrije, in vejo, kakšni so učinki kajenja na javno zdravje. In me preseneča potemtakem, da imamo v argumentaciji za to izčrtavanje oziroma prelaganje uvedbe enotne embalaže samo neko alkimijo tobačnih lobijev. Praktično nobena točka iz tega nabora alkimijskih sestavin, ki naj zamik uvedbe enotne embalaže podprejo, ne zdrži. Začne se z nekimi govorancami o tem, kako je Slovenija enotni otok pri uvedbi enotne embalaže, pa to ni res. To pač ni res, se ne da drugače povedati - imamo šest držav na svetu, ki so enotno embalažo že vpeljale. Pa imamo še nekaj ducatov drugih držav, ki so tudi na poti k temu, da vpeljejo enotno embalažo oziroma so se na deklarativni ravni zavezale k ukrepom proti kajenju. Utemeljitev predlagateljev nadaljuje z odsotnostjo analiz, kar spet ni res. Analize so, celo lastna Vlada te analize navaja. Poleg tega ugodne rezultate nakazuje tudi prva empirija tam, kjer se je enotna embalaža že vpeljala. Podobno kot dve leti nazaj, ko smo prvikrat tobačni zakon obravnavali, smo tudi tokrat soočeni s strašenjem pred tem, kako nas bodo tobačne korporacije iztožile in nas obrale do zadnjih »gat«. Francoski ustavni svet, London, Norveška, Avstralija, praktično povsod, kjer so se tobačne korporacije poskušale spoprijeti z enotno embalažo oziroma z nekim javnim interesom, so izgubile. Povsod so ugotovili, da gre za sorazmeren ukrep, ki povzdiguje javni interes, torej javno zdravje, nad zasebno lastnino, in to so ugotovili primerno. Še eden iz nabora argumentov, zakaj naj bi posegali v tobačni zakon, je prodaja na črno, kot da se bo ne vem kako razmahnil črni trg s cigareti, pa spet imamo podatke iz prakse, ki pravijo, da to ni tako, vsaj ne, da bi bilo kjerkoli kakorkoli opazno. Da gre za kapitulacijo pred tobačnim lobijem, ilustrirata naslednja dva citata. Prvi je od gospoda kolega poslanca Zorčiča iz SMC, ki je bil zadnjič na TV in je neposredno povedal: »Nima smisla slepomišiti, oni so nam pripravili podatke.« Govori o tem, da je ta zakonska pobuda narejena na informacijah, lobističnih paketkih, če želite, tobačne industrije. Drugi citat je od kolega Janija Möderndorferja, ki se je podpisal in podprl tobačni zakon, ko smo ga sprejemali leta 2017, danes gre pa s tem lobističnim amandmajem nad ta isti zakon. Tako je kolega Möderndorfer takrat govoril: »Glede sporne uvedbe enotne embalaže menim, da je privlačna embalaža zelo učinkovit način privabljanja novih, predvsem mlajših kupcev. Zaradi tega je potrebno uvesti enotno embalažo, ki bo ljudem neprivlačna in bo tako pripomogla k zmanjšanju kajenja, predvsem pa zaščitila nove generacije pred marketinškimi prijemi tobačne industrije. V zadnjih nekaj desetletjih namreč ljudje postajamo vse bolj ozaveščeni o škodljivosti tobačnih izdelkov, zaradi česar tobačna industrija vse svoje napore vlaga v to, da ostane na trgu in pritegne ljudi, da bi še naprej uživali omenjene izdelke.« (Konec citata.) Torej, vse svoje napore tobačna industrija vlaga v to, da ostane na trgu, kar se očitno v tej formulaciji skriva.         Pa niso samo marketinški prijemi, ampak so tudi lobistični prijemi, pred katerimi je koalicijska poslanska vrsta, ki se je sopodpisala pod ta predlog, očitno kapitulirala. Pa jih očitno ni čisto nič sram. Okej, Nova Slovenija je v tej svoji predlagateljski poziciji današnje spremembe konsistentna, zaradi tega, ker ni bila najbolj zadovoljna že s prvo edicijo tega tobačnega zakona leta 2017. Potem imamo dalje koalicijsko vrsto, stare politike, če želite, SMC, Stranke Alenke Bratušek, SD, Desusa, nekateri od njih so poskušali s kakšnimi lobističnimi amandmaji ponovno že 2017. Se je pa »na frišno« na tem nečastnem seznamu znašal Lista Marjana Šarca, ki naj bi se šla novo politiko, danes se gre očitno staro lobistično politiko. In za te poslance, ki se trkajo po prsih, kako naj bi bili nova politika, nova rešitev za to državo, imam samo eno vprašanje - ali vas je kaj sram?     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Jani.     JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Hvala lepa.   Seveda si danes ne domišljam, daleč od tega, da bom kogarkoli prepričal, še posebej - mislim, da je nekdo omenil -, da ne rabite prepričati ali pa prepričevati prepričane, daleč od tega. Saj v končni fazi sploh odbor ni namenjen za to, da bi jaz koga tu prepričeval. Če pa in če s kom, seveda, pa bom vedno polemiziral s poslankami in poslanci. Zato najprej na začetku odgovor Robertu Volčanšku, ki je tu na ves glas citiral, kako je bil pri meni v poslanski pisarni in me pozival, da naj pridem v dvorano. Verjamem, da niste vešči in da seveda ne razumete, kako potekajo tu odbori. Kadarkoli, tudi če govorimo o premogu ali pa če govorimo o čemerkoli, lahko spremljamo v 21. stoletju razpravo tudi izven te dvorane. Da bi pa bil prisoten zato, ker bi z vami polemiziral, pa ne, ker niti nimava možnosti midva polemizirati. Toliko samo v odgovor.   Sem si pa zagotovo brez problema zapisal vse tisto, kar je pomembno in kar je prav in kar bom tudi komentiral, glede na to, da je bilo v sami razpravi v eni uri in pol podano. Ne zato, ker bi se želel na nek način z vami konfrontirati in vam dokazovati, kaj je prav in kaj ne, daleč od tega. Sam osebno - čeprav je gospod Peloza rekel, da je to marketinški trik - bi bil najbolj vesel, če bi bil prepovedan nikotin. Pa bom tudi povedal, zakaj - zaradi tega, ker če je taka strastna želja po tem, da je pri nas konoplja oziroma trava v smislu rekreativne uporabe prepovedana, ne vem, zakaj potem ni prepovedan še nikotin, zakaj je samo konoplja, trava kot taka. Zakaj so droge, če je to najhujša epidemija, s čimer se strinjam, prepovedana - zato ker vemo, vsi skupaj tudi za to mizo, da ta učinek lahko prinese še več negativnih učinkov. To pa je, prvič, ker ne bomo imeli ne resursov ne ljudi ne denarja za to, da bi to lahko sploh nadzirali, preprečevali in to kugo izgnali s tega planeta. Po drugi strani pa je za to potrebnih niz nekih učinkov in ukrepov sprejeti, zato da bi lahko to tudi zmanjšali. Temu je sledil zakon, ki je bil sprejet leta 2017. In pravilno ugotavlja kolega Kordiš, celo citira moj nastop v parlamentu, kako sem pravzaprav podprl in kaj sem govoril takrat o tistem zakonu. Daleč od tega, da bi to kakorkoli zanikal, še več, lahko ponovim, da bi še enkrat naredi isto, če bi bili pogoji seveda isti, kot so bili takrat. Kaj se je bistvenega spremenilo od 2017 pa do danes, da sem jaz lahko eden izmed podpisnikov oziroma da zagovarjam prestavitev tega ukrepa. Spremenilo se je to - kar seveda nekateri vehementno danes ponavljajo, mislim, že vsaj štirikrat ali petkrat, da Slovenija ni noben otok. Seveda je,        samo tega nočete na glas priznat, otok je postala Slovenija tisti trenutek, ko je Madžarska seveda odtegnila in se odločila, da bo prav tako prestavila to uvedbo enotne embalaže. Prestavila jo je verjetno zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, jaz ne bom špekuliral zakaj. Ali je tu sodelovala tobačna industrija? Ali so bili kakšni drugi razlogi? Ne vem. Dejstvo pa je – in to so fakti, ki jih nihče ne bo mogel zanikat, da dejansko v resnici tako majhna Slovenija kot je, seveda na tem prostoru, prihaja z nekim ukrepom, ki bo seveda lahko imel lahko tudi drugačne posledice, kot si jih želimo.  Zdaj, seveda, danes je izgleda bogokletno karkoli razpravljat o nikotinu, če ne misliš tako, kot razmišlja večina na tej strani. Sam si osebno predstavljam pa da poslanci in poslanke imamo pravico bodisi razpravljat, bodisi predlagat določene ukrepe, me pa seveda to spominja na razpravo, ki je bila zelo podobna, ob točenju alkohola na športnih prireditvah. Zelo podobno sem poslušal tukaj zgodbe, kaj vse se bo zgodil, še več, da bom imel na vesti, smrti mladih, ki bodo šli iz športnega dogodka opiti in si bom jaz lahko pripisal to bodisi smrt, bodisi telesno poškodbo, bodisi ne vem kaj še vse.  Seveda, danes je minilo kar nekaj let že od tega. Nobenih izgredov zaradi alkohola ne beležimo na športnih dogodkih in nobenega prekomernega pitja, zaradi tega, ker seveda takrat nobeden ni hotel slišat naslednje; prvič, da je alkohol na športnih prireditvah skorajda enkrat dražji od tistega, kar ga lahko dobiš v trgovini in drugo, da seveda tisti, ki so največji razgrajači in to so navijači, nimajo dostopa do alkohola na športnih prireditvah. In, seveda takrat je bil vsesplošno pogrom in ne vem kaj še vse. Daleč od tega, da bi tukaj kdorkoli in nor bi bil, če bi zanikal, da bi rekel, da, seveda, nikotin oziroma cigareti niso škodljivi in to še najbolj mladim, ki začnejo v svoji mladosti posegat po tej omami in ne nazadnje, ne samo omami, ampak tudi odvisnosti, ki ji podležejo in s tem seveda, posledično, prinesejo ogromno škode, v prvi vrsti najprej sebi, potem pa seveda tudi vsem ostalim, bodisi v njihovi bližini, ne nazadnje tudi njihovim sorodnikom, ki se ukvarjajo bodisi zaradi posledic od kajenja in vsega ostalega.  Danes je bilo očitek, da je FURS povedal, pa noben ni povedal, kaj je povedal, kajne, razen to, da je FURS povedal, da ne more ali ne zna izračunat učinkov, ki bi lahko prinesle, glede na trošarino. Tega pač nihče na glas ne pove. Je pa zanimivo to da, FURS zna zelo natančno izračunat trošarine, če se seveda z avtobusi ali pa avtomobili premaknejo zaradi cest, bodisi nekam, na neko drugo pot ali če postane samo tranzitna zgodba v tej državi. To zna zelo natančno predvidevat in izračunat - vse, bom rekel, teoretične izračune ti naredijo, tega pa ne znajo, znajo pa zelo dobro izračunat, kakšno trošarino bo pobrala od cigaret, če se jih bo prodalo toliko in toliko oziroma, kaj to pomeni, ko se seveda trošarina dvigne.  Jaz verjamem, da večina vas tukaj ni bila, seveda, na razpravi, ko smo se pogovarjal v Državnem zboru, samo o dvigu trošarine, ki je danes med najvišjimi možnimi stopnjami tistih ki jih še obvladujejo. Sam osebno moram reči, da za mene učinkovit ukrep, kar se tiče, je, zagotovo dvig cene - ampak to ne na dvig cene, ki ga imamo danes, ampak dvig cene takšnega, ki ga poznamo v razvitih evropskih državah, kjer seveda presegamo čez 5, 6, 7 evrov na zavojček cigaret. Ne pa tako kot imamo to danes, kjer imamo povprečno ceno med, v bistvu, zelo nizkimi in seveda ne dosegamo tistega učinka, ki bi ga lahko. Še več, v vsaj dveh državah, sosednjih, kar je seveda primerljiv dokaz, seveda lahko dosežemo to, da imamo tako imenovani, pasivni trg, črni trg, kjer pravzaprav ljudje raje kupujejo cigarete drugje in jih vozijo z dovoljeno količino, dnevno v, seveda, državo.  Na ta račun, seveda, se število kadilcev prav nič ne zmanjša, se pa, seveda zmanjša, bom rekel, tisto, kar bi država lahko pobrala. Zanimivo, ob vsej diskusiji seveda je to, da smo prepričani, kako bomo s tem ukrepom dosegli neke neverjetne rezultate, čeprav, nekateri izmed vas priznate in seveda na glas poveste, da posamezni ukrepi – med njimi je tudi ta enotna embalaža – ne znate v bistvu povedat, na katero ciljno skupino bo najbolj učinkovala.  Seveda omenjate mlade in jaz verjamem, da so mladi tisti, katere jih pravzaprav tobačna industrija najbolj zanima. Absolutno v to verjamem, zaradi tega, ker verjamem, da stare kozle tobačna industrija ne bo več prepričala, ker so že odvisniki, da nehajo kadit. Daleč od tega, še več, nehali bodo takrat, ko bodo nastopile prve zdravstvene težave oziroma, nekateri, ki izračunajo, da se jim to finančno pa mogoče res bolj splača opustit, že zaradi tega, da bojo lažje prišli skozi mesec oziroma si lahko za to kakšno drugo dobrino privoščil, ki je bistveno bolj koristna za njih same, kot ne.  Mi imamo na splošno problem v naši državi, da pač enih stvari preprosto ali nočemo ali pa ne znamo izračunat. Pod pritiskom javnosti pa seveda marsikdaj podležemo kakšni zgodbi, pa ne govorim zdaj danes o tem, da bi nevladniki bili nadležni, daleč od tega – nevladni sektor, je prav, da opravlja svojo funkcijo in opozarja in seveda tudi vztraja na določenih, bom rekel, prepričanjih, za katere seveda stojijo tudi določeni podatki. Tega jim nihče, sam osebno, niti ne oporekam. Moram pa reči, da sem razočaran predvsem nad dejstvi, ko nekateri rečejo - glejte, mislim, da je bila to ena prvih razprav - od nas se pričakuje, da delamo preventivno, v resnici in to očita tobačna industrija - pa me popravite, če sem narobe povedal, mislim, da je kolegica oziroma gospa, ki sedi na koncu mize - od nas se pa pričakuje, da se bomo ukvarjal z posledicami, zdravljenja, ukrepi, preventivo, kaj ti jaz vem, kaj še vse / oglašanje iz dvorane/  V čem je problem? Lahko predsednik?
Ja, nadaljujte. Sem naprej povedal, ko se zaključi razprava vabljenih, je razprava poslank in poslancev, je vaša razprava zaključena.  Vedno bolj pa ugotavljam, da bom res moral vodstvu DZ položit na srce, naj pripravi neko brošurico za goste, kako poteka razprava. Izvoli Jani.
Hvala lepa, predsednik.  Namreč, problem je, jaz sam trdim naslednje, če je država posegla po ukrepu, ki bi dejansko lahko upravičil za to, da nimamo več stroškov z posledicami zdravljenja in škode, ki nastane zaradi določenega produkta ali substance, ki je dovoljena v državi, če je to dovolila, potem, žal, mora na drugi strani seveda uravnotežit tudi, kako ljudi pripravit in osvestit na to, da do tega sploh ne pride. Žal jaz enostavno druge zgodbe ne vidim. To pa ne pomeni, da seveda ne posežemo po tistemu drastičnemu učinku, ki se mu reče prepoved. Zakaj, za določene proizvode, smo to znali v tej državi naredit, za določene pa preprosto ne znamo?  Dam še en primer, ki zloglasno govori, kako dvolična družba smo. V tej državi smo alkohol, žgane pijače, prepovedali oglaševanje - nikakor pa tega nismo prepovedal za vino in pivo. Še več, za vino smo razglasili, da je to celo hrana, ja, in temu primerno seveda tudi spodbujamo, bom rekel, ne nazadnje proizvodnjo, zato, da bomo imeli, tako se reče temu, zdrav način pitja, ker to koristi ne vem komu in tako naprej. In delamo in smo ena redkih držav, ki je to seveda razglasila v Evropi - razen Francije, ne poznam države, ki bi vino razglasila za hrano oziroma ga na ta način tudi spodbujala.  Druga stvar, ki se mi zdi zelo problematična je, mi mislimo, da bomo z enotno embalažo vse naredili? Ne. Kaj pa Facebook, kaj pa internet, kaj pa oglaševanje po vseh, bom rekel, po nesrečnem spletišču? In, seveda, kar je najbolj grozno, je pa seveda to, da tam niti davka država ne more pobrat. Nič ne more naredit in v bistvu določene skupine,         ki v bistvu na nek perfiden način reklamirajo in spodbujajo mlade za to, da posegajo ne samo po nikotinu, še po čem drugem. In tu, jasno, država še nič ni naredila. Še več, imeli smo pred kratkim razpravo o tem, kaj bomo naredili preko internetnega obdavčevanja oziroma nadzora nad tem, pa smo zadevo prestavili do te mere, da bomo zdaj videli, kaj bo naredila skupina v Evropi oziroma kako se bo Evropa odločila, da bomo skupno nastopali na tem trgu. Zdaj…    PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Ali lahko prosim, da se malo na točko dnevnega reda koncentrirate. Hvala.     JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Saj se, predsednik, se, predsednik, vendar stvar, bi temu rekli, učinkuje ena na drugo.   Zdaj pa, če grem po vrsti na tisto, kar so še bili glavni očitki. Rešiti posamičen argument je nesmiselno, ker s tem v bistvu odpadejo lahko vsi posamezni ukrepi. Gospod Keber je omenil, da vedno učinkuje lahko en ukrep koherentno na druge ukrepe, se pravi, skupaj delujejo učinkovito, zato je nesmiselno enega odstraniti. Še več, pred kratkim sem slišal eno zadevo, ne vem, kdo mi je, to priznam, ne vem, kdo mi je to rekel - je rekel: »Ti, Jani, zakaj pa ne pustite, da ta ukrep najprej začne veljati, pa bomo potem čez leta ugotovili, ali to res učinkuje ali ne, pa ga bomo potem kasneje spreminjali, če res nič ne učinkuje.« Veste, tako približno je bilo s tem alkoholom na športnih dogodkih, ko je na koncu dokazano obveljal samo zaradi enega razloga - zato, ker preprosto tja to ne sodi, to je bil edini argument, ker sodi v gostilne, sodi v družino, sodi na cesto, sodi na kamor hočete, ampak na športni dogodek pa ne. In ta argument se je zdel meni tako za lase privlečen, zato sem jaz dane prepričan, da ta ukrep, dokler ga ne bodo sprejele sosednje države, vsaj ena od sosednjih držav, ne bo imel učinka, bo imel pa škodo za Republiko Slovenijo po finančnem učinku, pa če je vam to prav ali pa ne, pozitivnega ukrepa pa ne bo imel. V to pač jaz preprosto ne verjamem, zaradi tega, ker tudi sami ne nazadnje pravite in trdite, da pač ne veste točno, kakšen bo učinek.   Naslednja stvar, ki bi jo rad še omenil, je to, kolega Cigler, kar si omenil okoli Ustavnega sodišča, to je brez zveze, si narobe citiral. Res je, prav si ugotovil, Ustavno sodišče je ugotovilo, da si lahko dobiček zasebni zdravniki dajejo v svoj žep, dočim dobiček iz javnega sektorja mora iti pa nazaj v zdravstvo. Nikakor pa ni ugotovilo Ustavno sodišče, da sredstva, ki se zbirajo iz ZZZS, za zasebnike lahko gredo v žep. To pa ne, to sploh ni bila ta logika, tako boš moral bolje prebrati sklep Ustavnega sodišča.   Potem naprej, kar se mi zdi še pomembno. Danes je bilo rečeno - mislim, da je bil gospod Peloza, bilo je še nekaj drugih, ki ste samo omenili, ampak gospod Peloza je zelo natančno to definiral - namreč, češ, poslanci niti ne zanikajo, da so jih obiskali lobisti. Zdaj vam tu povem, vsakega lobista sprejmem, vsakega, s kateregakoli področja. Nevladne organizacije, če se najavijo, jih sprejmemo. In seveda tisto, kar je po zakonu, tudi prijavim, in če mi predajo določeno dokumentacijo, jo tudi predam KPK. Bom jaz to upošteval ali ne bom upošteval, je pa seveda bistvena razlika, za ceno tistega, kar danes nekateri zelo na pamet tu razlagate. KPK se je odločil in to po zakonu sam lahko naredi kadarkoli za katerikoli predmet in ugotovi s poročilom, kar ugotovi, to je njihov problem. Sam osebno pa lahko vam že danes povem, jaz nimam kančka slabe vesti, kar se tobačne industrije tiče, kančka slabe vesti. Lobiranje oziroma korupcija in koruptivno dejanje pomeni tudi neke določene posledice. Kar pomeni, da bi jaz moral imeti nek blazen interes, da se to zgodi, bodisi         finančnega bodisi materialnega, bodisi ne vem kakšnega, ki mi ga boste morali še najprej ugotoviti, ga nimam. Ne centa ne kulija nisem prejel od tobačne industrije za to, da bi lahko karkoli mi danes kdo očital. Če bi bilo lobiranje nezakonito, potem tudi ne bi tega lobiranja bilo. Danes lobiranje je zakonito, je predpisano. Bojim pa se nečesa drugega - da če se bodo taki pritiski nadaljevali, bo marsikdo - jaz osebno ne, ker nimam slabe vesti -, bodo nehali prijavljati lobistične obiske. S tem bo šele postala netransparentna zgodba. In tudi podatki, s katerimi je včeraj na televiziji operirala televizija, je operirala z uradnimi podatki na podlagi prijave, ne na podlagi skrivnostne ugotovitve, ker smo dobili pod mizo neke dokumente in ne vem kaj še vse. Daleč od tega, če teh prijav ne bi bilo, včerajšnjega prispevka ne bi bilo. In tudi nimamo česa skrivati. Zato sem že takoj prvi dan, ko me je nekdo vprašal od novinarjev »ali vas je obiskal«, sem povedal ime in priimek, kdo me je obiskal, kaj sem z njim govoril in kolikokrat. So mi pa omenjali nekega drugega gospoda, ki ga pa nisem niti videl, žal, ne vem, pa če bi si to nekateri srčno radi želeli, da bi še njega omenil - ne morem ga, ker ga nisem videl ne srečal. Ampak nekateri seveda ste prepričani in vztrajate na tem, da boste vi parameter, kaj je zakonit lobistični obisk in kaj ni. Predlagam vam, da zberete 5 tisoč podpisov in zelo jasno predlagate zakon, kjer prepoveste vse lobistične stike in jih ukinete. Potem pa boste videli, da poslanci ne bodo več uradno imeli lobističnih stikov.   Naslednja zadeva. Nekdo je rekel - tega si nisem zapisal, ampak, aha, saj že vem, kdo je rekel, ja - »poslanci ste odgovorni za smrt kadilcev«. Lepo vas prosim! Še to! Potem smo odgovorni za smrt tistih, ki travo kadijo, potem smo odgovorni za vse tiste, ki pijejo alkohol, ker sploh ni nobene trošarine na vino. A to je zdaj nov način komuniciranja, da smo mi odgovorni za vsako stvar! Smo odgovorni za vsako prometno nesrečo, ker ni pravilno postavljen prometni znak! Ker se je ugotovilo, da je ne vem kaj še vse! To se mi zdi res izpod nivoja. In to vedo predvsem tisti, ki se zelo veliko ukvarjajo z odvisnostjo in vejo, kako prihaja do te odvisnosti. Je družba odgovorna, ker ni uspela dosledno izvajati določenih ukrepov, ki so mogoče koristni - da, je odgovorna! In to je treba tudi naglas povedati. Ampak ne pa posamezniki, ker dobro veste, kakšni kompromisi in kakšna tehtanja so včasih s strani Vlade, včasih s predlagateljeve strani, odvisno, zato da sploh pride do kakšnega ukrepa. Dam primer: steroidi. Kdo se danes ukvarja s steroidi, pa so prepovedani! Pa jih preko interneta dobim takole, če jih hočem. Kdo vrši nadzor? Mislim, to se mi zdi res poceni zgodba, na ta način očitati, kdo je odgovoren za smrt in kdo ne. Smo predlagali marsikatere stvari, pa niso bile sprejete.   Nekdo je omenil: »Problem prihodkov ne sme biti problem, ker so večji problem odhodki,« mislim, da ste bili to vi, ja, »ki jih imamo zaradi posledic kajenja…« in tako naprej. Se strinjam, če tako banalno gledamo, zagotovo. Pa vendar se odhodki zato financirajo iz javne blagajne. In če je kajenje dovoljeno in dokler je dovoljeno, želim čim večji kos pogače pobrati od tega, od tistih, ki to delajo in kupujejo. In če je to nezakonito in če je to slabo, potem mislim, da je nekaj hudo narobe v tej družbi. In zato seveda, jasno, ne gre tako enostavno, poenostavljati stvari, »vas skrbijo samo prihodki«. Ne, ne skrbijo me prihodki. Jaz bom postavil eno drugo vprašanje, s tem predlogom zakona - pa bi zdaj šel lahko naštet vse prepovedi, ki veljajo v tem zakonu -, povejte mi, kateri predlog se ukinja. Niti enega predloga se ne ukinja! Niti enega predloga se ne ukinja! In tega smo se poslanci zelo jasno zavedali,         ko smo se pogovarjali in smo dali podpis za te ukrepe. In z enim preprostim razlogom zaradi tega, ker še danes za vsemi temi predlogi stoji in nimam nobenih težav s temi predlogi, je pa res, da je kampanja zdaj in če smo pozorno poslušali en uro in pol nihče ni omenil nobenega ukrepa, ste omenjali vse smrti, vse posledice, vse škodljive stvari, oprostite, to mi vse vemo, mi to vse vemo. Bilo je predstavljen samo ukrep iz znanega razloga za katerega sem povedal kaj je bil argument, zanimivo je, da v drugih državah verjetno razmišljajo, mogoče zmotno, tukaj pa ne. Jaz trdim enotna embalaža ima svoj učinek, zelo dober učinek takrat kadar je to tudi skupina akcija in to povsod velja, dokler se jaz v pol ure lahko zapeljem praktično na vsako mejo in doživim in vidim, da tega ni, ta učinek nima tistega učinka katerega smo si želeli ob samem sprejetju zakona, žal. Verjamem pa, da nekateri boste vztrajali do konca, itak sem pa povedal na začetku, da moj namen ni vas prepričevati, prav pa je, da če se v slovenski javnosti nekaj na glas pove, da se pove tudi razmišljanja, ki so nastajala ob tem za drugačen ukrep. Zdaj na koncu bom zaključil s tem. Strinjam se s posamezniki, ki pravijo vsak ima v družini bodisi nekoga, ki kadi bodisi nekoga, ki je zbolel za rakom zaradi posledic tega, če ne v ožji družini pa vsaj v širši družini zagotovo in ne nazadnje sam sem osebno tudi videl tragedije in jih spremljal kako so se končale in zaključile. Ampak na glas bom povedal to kar sem povedal tudi enkrat enemu novinarju, ki pa je brezkompromisno vsaj dve laži napisal v svojo revijo in za katerimi nisem stal, pa jih je kasneje v svojem tekstu, ko je ponovil čez en teden tekst še enkrat ponovil, bom povedal zelo jasno nisem kadilec in ne pijem alkohola za razliko od marsikoga, ki to počne tudi za to mizo in tudi na drugi strani in ne podpiram ne ene ne druge zgodbe, žal, ampak ne podpiram pa tudi neumnih posegov in tako bo ostalo in ne nazadnje dokler imam pravico na glas povedati to si bom to besedo tudi vzel. Moj en glas ne pomeni nič, popolnoma nič in ne bo spremenil nič, tako kot ne posamezni glas na marsikateri drugi strani. To, da nekateri niti slišati nočejo, da bi se lahko z argumenti pogovarjali, nekateri počepnejo in se ustrašijo zaradi tega, ker se bojijo za svojo osebno zgodbo, no to imam problem, bom direktno povedal kje mislim. Danes smo slišali predstavnika Levice, da je proti kajenju, ampak zanimivo proti travi pa ne, za mene je to svojevrsten paradoks. Hvala.
Miha Kordiš je želel repliko. Tri minute maksimalno. Izvolite.
Hvala, predsedujoči. Zdaj to neskončno dolgo razpravo je bilo kar mučno boleče poslušati. V pretežnem delu se je gibala od faceebooka do piva na fuzbalu in steroidov, še najmanj je o samem tobačnem zakonu govorila, pa seveda je jo je spremljalo obvezno Janijevo kriljenje z rokami in povzdigovanje tonov. Rad bi se odzval na dve stvari. Prvič, fascinira me sofizem, ki naj skrije to sramotno kapitulacijo pred tobačnimi velekapitalisti. Prva v vrsti teh sofizmov je bržčas Schrodingerjeva enotna embalaža. Zdaj advokati tega, da se enotna embalaža prestavi v prihodnost pravijo nekako tako ne vemo, če enotna embalaža sploh ima kakšen         učinek pri temu, da je podton zelo jasen, torej enotna embalaža nima učinka, potem pa hkrati jamrajo, praktično kot zdravo za gotovo, da bodo posledice za gospodarstvo, in da bo prišlo do proračunskega izpada. To tako kot tisti Šrodingerjevi begunci, ki prihajajo sem zato, da hkrati vlečejo slovensko socialo, med tem, ko isto hkrati kradejo slovenska delovna mesta. Enako tukaj. Enotna embalaža po eni strani nima učinka, hkrati pa ima negativne posledice za gospodarstvo. Razumi, če moreš.   Prijavil sem se pa v resnici k repliki za naslednje, saj je kolega Möderndorfer izzval, odzval na to, da sem ga citiral iz leta 2017, ko se je tobačni zakon sprejemal in je navajal nekatere dejavnike, ki so se od leta 2017 do danes spremenili, ampak v resnici ti dejavniki se niso spremenili, mislim vsi ti argumenti oziroma vse te navedbe, ki so bile podane, so bile znane že leta 2017, so del klasičnega diapazona tobačnega lobija, tako da jih preprosto teh trdite ne morem vzeti z veliko mero resnosti. Imam pa veliko bolj prepričljiv podatek, ki bi razložil zakaj je SMC v izvedbeno za 180 % obrnil ploščo in to je ta, da je gospod Gregor Krajc, ki je do februarja letos vodil kabinet Mira Cerarja, od februarja naprej prešel v svojo novo službo pri Phillips Moris International in SMC je bila kupljena.
Hvala.   Kolega Vojko Starović. Izvoli. Postopkovno. Izvoli. Na kaj se nanaša postopkovno? …ne more se na njega, postopkovno se nanaša na Poslovnik. Ste izkušen poslanec in politik… / oglašanje iz ozadja/
Predsednik, glede na to, da so se uporabljala imena in se na nek način tudi diskreditirala posameznike, jaz nisem imen uporabljal. Potem bo treba seveda navajati malo bolj konkretne argumente, ker drugače enostavno ne bo možno razpravljati. Omenjen je bil Gregor Krajc. Prvič, Gregor Krajc, da dela v tej industriji nisem vedel dokler se ni pojavila ta tematika. Drugič. Nisem se srečal z Bojanom Kranjcem od kar ga ni več v kabinetu, se pravi, pri ministru. In tretjič, povedal sem v svoji razpravi, da sem se srečal samo z enim, ne nazadnje tudi javno sem povedal ime in priimek in zato se mi zdi skrajno ne fer, da se seveda diskreditira kar na pamet. Predsednik, drugič pozovite ljudi, da prihajajo z argumenti in z dejstvi, ker drugače enostavno jaz ne vidim potem korektnega vodenja same seje.
Kaj je postopkovni predlog?
Bom povedal. Predsednik, opozorite razpravljavce, da pride z argumenti, ne da samo govori na pamet in blati z imeni in priimki posameznike, ki niso involvirani v razpravi.
Ni zaprta seja, prvič. Drugič, vsak poslanec ima znotraj regul svobodo, da ubeseduje kako ubeseduje, da krili z rokami, kako krili z rokami, tukaj sta si Kordiš in Jani dokaj podobna, pa Pojbič tudi. Nismo tako daleč, nadaljujemo z razpravo. Gospod Vojko Starović.
Predsedujoči, hvala za besedo.   Mislim, da je obravnava tega zakona, zoper pravim, spremembi zakona. Gre za obravnavo, je pokazala vrsto argumentov in vrsto stvari, ki pravi za in proti. Mi kot stranka Alenke Bratušek smo prispevali podpis k predlogu tega zakona, predvsem zaradi, ker smo videli to pozitivno, da se ustanovi proračunski sklad za nedoločen čas za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov. To je en, 1. člen.   K 2. členu smo imeli pomisleke in so nas prepričevali, dajmo ga notri, lahko bomo še to spremenili, zaradi tega ker dejansko so lahko nepredvidene in nezaželene ter škodljive posledice. Vsak zakon, ki ga uvedemo, zakon ne pomeni na eni strani nekaj in podereš lahko na drugi veliko stvari, zato se morajo zakoni in spremembe zakonov zelo previdno in tudi odprto razpravljati o njih in danes smo slišali in iz ene strani in iz druge strani argumente.         Mene, moram povedati, so prepričali v začetku naša stranka kot liberalna, socialno-liberalna sicer, ampak kot liberalna smo proti restrikcijam kot takim. Smo zelo previdni glede restrikcij, ker vsak ima neko težnjo. Vsak zakon, ki pride pred nas, poslance, oziroma pred ta parlament, ima neke interese zadaj, ima neke interese in mi naj bi to pokrili. Vsak si želi zakon, ki njegove interese pokrije, tako kot bi rekli, prepovedan je nikotin, bi, recimo, teklo proti tobaku - in jaz sem bolj ali manj na strani teh, moram povedati / smeh/ -, bi bilo to v redu, vendar je kup stvari še na drugi strani, ki podirajo druge vrednote, recimo, svobodno gospodarsko iniciativo, kar imamo ustavno vrednoto, in tako naprej. Zato je prav, da je taka razprava, da so povabljeni vsi in da imamo to razpravo. Sam povem, da je mene v tej razpravi prepričalo, in tudi vmes, ker sem se malo bolj poglobil - malo morate razumeti tudi nas, mi vsak dan dobimo tak pok papirjev in ne moreš takoj -, takrat smo pač to naredili. Mene je ta argumentacija prepričala, da ni treba tega datuma spreminjati, in jaz bom glasoval proti spremembi datuma.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala, kolega.   Kolega Jože Lenart, izvoli.    JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, predsednik.   Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje!   Da ne bo nesporazuma, sem podpisnik novele, ki je danes na dnevnem redu.   Na podlagi seznanitve z vsemi strokovnimi analizami in mnenja Vlade, Ministrstva za zdravje, ter na podlagi svojih osebnih spoznanj, na podlagi lastnih analiz, ki sem jih opravljal, ki temeljijo predvsem na višjih učinkih na področju zdravja, za vsak procent, ki ga dosežemo z zmanjševanjem kajenja. Tu ne mislim samo finančno, ampak tudi v cilju razbremenitve zdravstva in s tem dolgoročne vzdržnosti, kar je eden od naših največjih ciljev, sodobne družbe, in pa na socialnem pomenu, tu pa gre za prihranek družinskega proračuna iz naslova kajenja, ki ga bo družina lahko usmerila v drugo potrošnjo, recimo, v zdravo prehrano, izobraževanje in še marsikaj. Z zmanjšanjem potrošnje in proizvodnje tobačnih izdelkov ne ogrožamo gospodarstva oziroma tobačne dejavnosti; kdor bo prenehal kaditi, bo trošil drugje. Tobačna industrija ima pa dovolj časa za prilagajanje in se seveda tega zaveda, saj poteka svetovni proces, ne samo zdravstvenih organizacij, da se preprečuje kajenje v prid izboljšanju zdravja. In vesel bi bil, da bi tobačna industrija izpad prihodkov zaradi ukrepov za zmanjšanje kajenja nadomestila z novimi dejavnostmi, s ciljem izboljšanja zdravja, kjer pa je seveda veliko možnosti.   Torej, na podlagi temeljite seznanitve z vsemi argumenti za in proti z vso legitimnostjo danes ne morem podpreti spremembe Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov za podaljšanje roka za uveljavitev enotne embalaže. Podpiram pa predlog Vlade, da gre naproti tobačni industriji za prehodno obdobje nekaj mesecev za odprodajo zalog, da gospodarstvu na tem področju potem s tega vidika ne delamo dodatne škode.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala.  Kolega Kaloh, izvoli.     MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsednik, hvala za besedo.   Najprej malo o argumentih predlagatelja vizavi lobističnega gradiva. Zapisali so: »Na račun uvedbe enotne embalaže je mogoče okvirno oceniti, da bo slovensko gospodarstvo najverjetneje izgubilo 25 milijonov evrov trošarinskega prispevka, se pravi, od prodaje tobačnih izdelkov v tranzitu, turizmu in obmejnih prodajalnah,« nato so potem dodali, da bo še proračunska izguba 50 milijonov evrov zaradi črnega trga. Nekaj smo že slišali o Fursu, nismo slišali eksplicitne navedbe Fursa. Kar se tiče ocene učinkov uvedbe enotne embalaže na nelegalno trgovino s tobačnimi izdelki, seveda, jih ni mogoče sploh podati, in so eksplicitno zapisali: »Furs dvomi, da bi lahko enotna embalaža predstavljala pomemben dejavnik pri zmanjšanju ali povečanju navedenih aktivnosti.« Po drugi strani smo pa slovenske zdravstvene strokovnjake slišali, da stroški zdravljenja bolezni, pripisljivih aktivnemu in pasivnemu kajenju, stroški izgube produktivnosti, stroški zaradi prezgodnje umrljivosti         pa znašajo okoli 2 milijardi evrov na leto. Zdaj postaviti to na tehtnico, je jasno, da ta argument predlagatelja, beri lobistov, ne pije vode.   Nekaj smo tudi govorili o Ustavnem sodišču. Jaz bi vas rad kot pravnik opozoril na odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2001. Slovenska ustava določa pravico do zdravega okolja, na drugi strani pa poleg drugih pravic določa tudi pravico do svobode izražanja, kamor definitivno spada reklamiranje tobačnih izdelkov, pa vendar so ustavni sodniki leta 2001 soglasno razsodili - pazite dikcijo - »pravico do svobode izražanja, oglaševanja tobačnih izdelkov je dopustno in primerno omejiti, če je cilj takšnega omejevanja zaščita zdravja ljudi.« Se pravi, Ustavno sodišče je tu bilo že pred 17 leti več kot jasno.   Naj poudarim, da nobeden od 25 poslancev Slovenske demokratske stranke ni podpisal predloga te tobačne novele. Pa še nek osebni uvid bi rad podal. Kajenje tobačnih izdelkov je seveda družbeno zelo - tu ne rabimo zdaj parlamentirati do neskončnosti -, je na neki življenjski premici srednje in dolgoročno seveda škodljivo, celo smrtonosno početje. Oba moja dedka sta umrla za rakom, eden za rakom na pljučih, drugi za rakom v grlu. Jaz ne bom preveč moraliziral, ker sem svoj čas tudi sam kadil, odkar pa sem dobil hčerkico, pa sem cigarete zalučal v kanto, iz preprostega razloga, da bo moj otrok imel čim dlje časa očeta in da sem ji zgled.   Toliko. Hvala.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala, kolega Kaloh.  Kolega Pavšič, izvoli.     ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči.  Lepo pozdravljeni vsi skupaj!  Izhajamo seveda vsi iz istega aksioma, to je, da je kajenje smrtonosno. V procesu obravnave tega predloga zakona smo tudi v LMŠ sprejeli tako zagovornike tega zakona kot tudi nasprotnike; zelo pozorno smo vam prisluhnili, tudi podali roko. In kar sem danes najbolj konstruktivnega slišal, je bil ravno gospod Peloza, ko je rekel: »Dajmo jutri začet uvajat nove ukrepe, se pogovarjat, uvajat. Dajmo naslovit težavo celostno.« Seveda, vsi nihamo pri predlogu tega zakona. Na eni strani - to je tisto, kar smo v LMŠ oziroma kar sem tudi sam zahteval - je povečanje sredstev za preventivo, ki ne bodo odvisna od politike oziroma proračuna, na drugi strani pa začasen premik enega ukrepa, ne ukinitev, tu moramo biti tudi jasni - začasen premik enega ukrepa, ki sproža polemike, hočete ali nočete, na eni ali pa na drugi strani, je učinkovit, ni učinkovit. Po mojem mnenju, če prepreči enemu kadilcu oziroma če prepreči, da samo eden postane nekadilec, je učinkovit. Ampak ne moremo tega gledati tako banalno in tako enostavno. Od leta 2017, ko smo uvedli zelo učinkovit, zelo celovit zakon, ki je imel ogromno učinkov in je dober, vsebuje cel nabor ukrepov, pa sem šel malo pogledat po spletnih straneh oziroma na internetu, pa tudi kar sem spremljal medije - in kaj sem opazil? Na preventivi, sploh na komuniciranju preventive je bilo narejenega bore malo, kljub temu, da je na leto 800 tisoč evrov za to zagotovljenih. Pa za to ne krivim nevladnih organizacij, za katere mislim, da so izjemno učinkovite pri tem, smo tudi videli, zakaj - takoj, ko se je odprl nov zakon, se je odprla polemika. In ta polemika je dobra, to je že prva posledica predloga tega zakona, pozitivna posledica, da se o tem govori in da se nekaj v tej smeri tudi naredi. Ampak me pa zanima - pa zdaj tudi javno zahtevam podatke od Ministrstva za zdravje, da mi od uvedbe zakona pa do danes navede vse programe preventive v smislu preprečevanja kajenja, jih ovrednoti oziroma zelo natančno pove, kaj se je naredilo na tem področju, da ne bomo na pamet govorili; ampak to ministrstvo, ker nevladniki so svoje zelo dobro naredili. Jaz sem šel zdaj         samo pogledati gor na Nacionalni inštitut za javno zdravje, dve ali pa tri objave na leto in to ob dnevu proti tobaku, ob dnevu brez cigareta. To zame ni preventiva. In če imamo na eni strani začasen odlok enotne embalaže, na drugi pa več sredstev, seveda ki jih moramo pa pametno uporabiti pa imeti kakšne rezultate potem, se kot politik z lahkoto odločim za to drugo. Zato bom jaz predlog podprl, seveda z amandmajem, ki upošteva mnenje ZPS, da se v 1. členu doda naslov spremenjenega 6. Člena, ravno v smislu zagotavljanja sredstev, da se v drugem odstavku spremenjenega 6. člena na koncu odstavka pred piko doda besedilo »in financiranje ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov uporabe tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov iz 5. člena tega zakona«.   En odlok je bil, uvedbe enotne embalaže, je bil že sprejet, s podobno argumentacijo , da bi izvedli evalvacijo ukrepov. Jaz mislim, da je 90 % ukrepov v tem zakonu bilo zelo dobrih in so vplivali na zmanjšanje števila kadilcev, nekaj jih bo sigurno potrebno nadgraditi in nekatere uvesti dodatno. Zato vas javno vabim, se oglasite pri nas, pa bomo šli skozi in poiskali kaj vse se da in lahko naredi. S tem, da je treba razmišljati tudi mnogo širše. Cigareti ubijajo, ampak v tej državi, na tem svetu ubija še mnogo drugih stvari, po mojem bosti bolj učinkovito kot cigareti. Za cigarete vsaj vemo, da škodujejo, povsod piše gor, kajenje ubija. Tudi kolega Möderndorfer je že povedal, alkohol, droge, sladkor, z maščobami smo zdajle začeli, potem pa imamo tukaj še promet, zrak, vodo in še celo do. Nekateri hodijo v službo zato, da jih služba ubija in to je tisto kar ni prav. Tudi te zadeve je treba nasloviti.   V Sloveniji tobačne industrije ni več, zato govoriti, da bomo uničili s tem ukrepov ali pa s prelaganjem tega ukrepa slovensko tobačno industrijo, je brezveze. Je že šla. In v redu, da je šla, tako da ne rabimo skrbeti za to. Imamo pa zelo močne druge proizvodnje, ravno iz tistih področij, ki sem jih prej omenil, torej prehranska, pijača, imamo ogromno izzivov in to, da smo danes odprli to debato in jo naslovili, in da vsakič jasno povemo, kajenje ubija, je skrajno pozitivno. Če bo pa ista zelena škatlica oziroma zamik tega za nekaj let imel na drugi strani tak učinek, da se bo več denarja namenilo za učinkovite preventivne akcije, potem ga jaz lahko podprem, v nasprotnem primeru pa vsekakor ne. In še enkrat. Vsi nihamo, ampak ta ukrep je začasen. Vemo sicer, da se da tudi to kasneje še spreminjati, ampak to je zadnjič, da jaz osebno podpiram sicer uravnotežen, ampak da podpiram zamik kateregakoli ukrepa za omejevanje uporabe alkohola. Vsekakor pa, gospod Beloza, / nerazumljivo/ tako kot sem rekel, velja za celotno koalicijo, ki ste se združili. Z veseljem so vas sprejeli in prisluhnili in vam bomo tudi v bodoče, ampak za pametne načrtovane in argumentirane ukrepe.   Hvala.
Hvala.   Ti si bil verjetno lapsus, mislim tobak ne alkohol. Kolega Simonovič ima besedo, potem se je javil še enkrat k besedi kolega Kordiš.
Hvala lepa,         predsednik, za besedo, en lep pozdrav vsem.  Najprej bi želel povedat, da nikakor ne morem soglašati z razpravljavci s strani Levice, da nas, daje neke etikete drugim poslankam in poslancem, iz druge stranke. Dragi kolegi iz Levice, vam moram povedat, da ni vedno samo tisto, kar vi menite, pravilno in edina rešitev.  Naslednje, kar bi želel povedat - predsednik, bom skušal bit kratek – meni ni potrebno umikat podpisa, ker ga sam nisem prispeval. Toliko, da razjasnimo zadeve. Gotovo pa je zakon, novela zakona ima pa nekaj pozitivnega, kajne – uvedba sklada - in kot sem razumel, naj bi se tukaj ta sredstva predlagala za preventivo. To je gotovo pozitiven ukrep. Sam pa nisem prepričan, da je ukrep, sama enotna embalaža, zadosten, da bo res število kadilcev, da se bo bistveno zmanjšalo. Pa vendar, moram povedat, v vsem dodatnem gradivu, kar smo prejeli in predvsem jasnim stališčem stroke, pa tudi vseh vas, gotovo je, da, če bomo za enega kadilca zmanjšali število kadilcev, smo dobro naredili, tako da jaz, seveda, predloga zakona ne bom podprl.  Hvala lepa, predsednik.
Hvala. Kordiš, izvoli.
Hvala.  Moram se odzvat na določene navedbe, določene argumentacije, ki naj bi govorile v pride temu, da se premakne, zamakne uvedba enotne embalaže. Na delu imamo različne retorične strategije – nekatere neposredno branijo ta poskus kapitulacije pred tobačnim lobijem, druge to poskušajo skrit za strategijami relativizacije.  Na primer z retoriko - kaj vse ubija. Ubija Nato, pa vas očitno to ne moti, glede na to, da glasujete proti Zakonu o obrambi, ki bi omejil pošiljanje vojske v tujino. Omejuje revščina, pa ste en teden nazaj zrezal dodatek za delovno aktivnost, ki znižuje socialno podporo za 19 tisoč upravičencev. Navsezadnje, ubija tudi brezdomstvo, pa blokirate prenos nepremičnin iz slabe banke na javni stanovanjski sklad, ki bi omogočil izgradnjo novih dodatnih neprofitnih stanovanj. Potem pa, uporabljate vse te probleme, ki jih kot vladajoča politika ne rešujete ali pa jih še aktivno poglabljate, kot argument, zakaj naj bi popustili tudi pri tobačnemu lobiju in tudi pri uvedbi enotne embalaže. Mislim, to je zelo sramotna relativizacija. Saj jaz sem kadilec, ampak nisem pa hinavec.
Hvala.  Še želja po razpravi? Ja, kolega Cigler / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Jaz bi želel samo povedat, da vseskozi spremljam in poslušam argumente, ki so danes bili dani in tisti, ki govorijo – pa zdaj ne bom imen omenil, ker potem bom dobil repliko, ki bo trajala 45 minut – niso poslušal, da ko govorimo o tem, ko damo na tehtnico, ali odložiti še uvedbo enotne embalaže in pogleda in kaj je na drugi strani, na drugi strani smo pa slišal, da kajenje, prvič; obsoja tiste, ki kadijo, pasivno ali aktivno, na smrt, hkrati se je pa preslišalo drugo zadevo, ki je pa zelo pomembna, ko govorimo, kadar razpravljamo o novih programih ali pa financiranju starih, da nam »sfali« denarja, da samo kajenje povzroča posledično zelo visoke stroške v samem zdravstvenem sistemu, ki nekajkrat presežejo javnofinančne prihodke iz tega naslova.  Mislim, argumenti        so bili zelo jasni, tako da, če sem jih jaz razumel, mislim Jani, da jih tudi ti razumeš potem, no. Hvala.
Hvala.  Zadnji se bom k besedi priglasil sam, ker vidim, da ni več dvignjenih rok. Zdaj, za začetek bi rad, da izvedemo eno miselno operacijo. Ohranimo samo to, da vemo, da se pogovarjamo o tematiki, ki je škodljiva, pa damo na stran vsebino, pa se pogovarjamo o formi, kako je do tega zakona prišlo.  Zdaj, glede tega lahko rečem, da me je sram, da bi najrajši nosil vrečko na glavi. Zakaj? Imamo nek globalni oligopol, ki mu zaradi škodljivosti hočemo nataknit neke bolj ustrezne uzance, kar nas navsezadnje zavezuje tudi Ustava. Ali veste, vsi tako radi govorite podjetništvo, podjetništvo. Super, kul, pa dajmo že enkrat začet nazaj brat Ustavo. 74. člen se res začne, »…gospodarska pobuda je svobodna…«, ampak druga alineja, drugi stavek, »…gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo…«. Lahko bi bral 72. člen Ustave o zdravem življenjskem okolju ali pa če hočete, 56. člen Ustave o pravicah otrok.  Zdaj, zakaj me je sram? Zdaj, če nekako karikiram, ne vem, govori se da, baje nekateri v politiki, v »biznisu«, smrkajo kokain. Pa bo mogoče prišel lokalni »dealer«, pa bo rekel, glej, če pa policija bo delala naprej tako, kot dela, bo slabša kvaliteta kokaina, bo to vplival na proračun in tako naprej. Stavek dokončajte sami. Ta način, kako se je to zgodilo, dejansko izkazuje ustavno parlamentarno Republiko Slovenijo, kot nekaj, kar se v slengu imenuje »bantostan« ali banana republika. Meni je prav žal, ampak temu je tako. In zdaj bi lepo prosil tiste kolegice in kolege, ki ste to podpisali, da v bodoče, dokler bom predsedoval temu odboru, se ne mečete na trepalnice, kako vam gre za javno zdravstvo in zdravje, ker ne bom nadaljeval, kaj to pomeni.  Zdaj, koliko, 10, 14 dni nazaj, sem se v Rimu pogovarjal o tej tematiki. Veste, ko je bila podobna zakonodaja v obravnavi v Evropskem parlamentu, ko se tri četrt časa in parlament in Evropska komisija ukvarja z lobisti, eno četrtino časa z državljani, to je »hard core« podatek, to ni FURS, ne ocena, kajne, je sam Philip Morris 100 lobistov porinil v stavbo. Dobesedno, tako kot mravljice so šle, kajne, je tudi nek realen podatek. Zdaj, če ta ukrep ne bi pil vode, se verjetno tudi to ne bi dogajalo. Nehajmo se slepit.  Zdaj, jaz seveda do obisti zagovarjam tudi Janijevo pravico, da argumentira njegovo opozicijo ali kogarkoli, ne bom se pa z njo strinjal. Navsezadnje, ali veste, visa vie, k civilnim družbenikom, ki ste nas tu pozival, jaz nikoli ne bi »ratal« poslanec, če ne bi v tistem 82. členu Ustave pisal, da nisem vezan na nobena navodila, ker to je neka varovalka - to ni samo varovalka proti tovrstnim lobistom, to je navsezadnje tudi, ali veste, proti linču ljudstva, če hoče visa vie nekomu.   Zdaj, produktivnost proračun - veste, da sem človek, ki največkrat omenja besedo »penezi«, denar, v tem Državnemu zboru, obstaja tudi odhodkovna stran proračunov – ali če hočete – javnih blagajn in zdi se mi, da je danes bilo zelo dobro povedano, pa kot družboslovni metodolog, vam bom rekel, da je tudi tisto trikrat več napačni multiplikator. Ali veste, saj, ali se da v »peneze« prevesti, ne vem, neko trpljenje, ko nekdo umira za rakom, bolezni, ki pridejo iz tega, bi rekel, posredni multiplikator je vsaj, petkrat ni tako, si upam preko palca trdit.   Zdaj, argumentacija, ali veste, ker je nekaj drugo tudi nevarno in smrtonosno, je izgovor, da se s tem ne ukvarjamo. Ali veste, ko bomo šli po ulici, pa bomo videli, da je, ne vem,         odprta kanalizacija, pa bomo rekli, joj, poglej tisti kolesar pa tudi nas ogroža, pa bomo kot v risanki »šetali« naprej, pa bomo padli notri in si noge polomili. Mislim, to je res argumentacija, da se že otroci v nižjih skupinah VVZ ne bi hoteli z vami igrati.   Kar zadeva otokov ali ne otokov, metafore otokov, ena meni ljubših pesmi se konča: je, južni otok je. Včasih pač ni nič napačnega, če si otok. Veste, iz istega SMC izhaja nek gospod s katerim malo preveč zapenjamo, ker za ministra preveč sproščeno govori, ekoterorist, če ga tako poimenujem v slengu. Mi na veliko govorimo, kako bomo zelena oaza petzvezdičnega turizma. Sočasno s takim zakonom dobro jutro. Meni tudi tu nekako logika pade.   Stari kozli, je nekdo omenjal, med nami je tudi kakšen poslanec, ki je bil kadilec, pa je hčerka rekla naj neha kaditi, pa je nehal kaditi. Ime mu je Marko, priimka ne bom omenjal.   Restrikcija versus preventiva, preventivni ukrepi so praviloma pisani tako, da zaradi tega in tega, ker je nekaj škodljivo se to in to omejuje, če že ne prepoveduje. Sedaj bom rekel, tudi tu argumentacija tako malo spet ne pije logično neke vode in zgodbe.   Strinjam se z gospodom Krekom, kako brati in prebrati direktive. Jaz se že peto leto bolj ob tistih petkih na trepalnice mečem na Odboru za zadeve EU, pa so zelo srečni ko me ni. Ta petek me spet ne bo, ker se moram z zdravstvom ukvarjati na Jesenicah, ampak pridemo spet do tega kakšen otok bomo, če se tako izrazim ali v katero otočje bomo spadali, če to metaforo vlečem naprej. Nekem nizko / nerazumljivo/ je ta petek uvodničar razmislil o oholosti in pohlevnosti pri nas. Mi smo tako, jaz bi to kar združil, neodgovorno, protiustavno oholo pohlevna družba. In malo me nekako žalosti, da se v bistvu je v tej zgodbi LMŠ zelo hitro zvrnil v to. Sedaj bom rekel, nek šepet ulice mi je rekel dobesedno tako, citiram, »Ah saj več, saj farmacevtom odgovarja, da imajo ljudje pljučnega raka, ker kost benefit.« Ampak tej zgodbi nekako nočem verjeti, jo nočem kupiti. Jaz bi se rajši namesto te zakonodaje tukaj, zaradi katere me je osebno sram, rad pogovarjal o tisoč in enem izzivu problemov, ki ga ima slovensko javno zdravstvo. Rad bi se na tem odboru, ali kakšnem drugem odboru pogovarjal o pretiranem oglaševanju, kot osnaževalcu okolja in prostora.   Čisto na koncu, vizavi kolegu Simonoviču, etiketiranje, ne etiketiranje, veste, nova politika se je te slabe navade navadila od stare politike. Dajte nam tu biti za vzor. Jaz se, prejšnji mandat sem bil pitbul Levice, ta mandat se nekako trudim, da tega ne bi počel.   Kar zadeva sodelovanja s civilno družbo vedno dobrodošli. Tu v Levici nikoli nimamo težav. Navsezadnje, saj smo v bistvu zaradi tega, ker odkrito lahko rečem, ker je stara socialdemokracija zavozila na tretji poti v bistvu iz civilne družbe in iz nekega revolta protesta tudi nastali. Ja, se strinjam, da več ljudi več ve. Se strinjam, podobno velja tudi za migracijsko problematiko. Ko sem na zaprtih sejah težil, da v bistvu NGO imajo več znanja od tega kot politika v ožjem smislu, zdi se mi, da politiki moramo ratati dosti dosti manj, kako bom rekel vsevedi, kot se ponavadi radi, Krleža bi rekel žabokrečimo.   Jaz seveda predloga takega zakona ne morem podpreti. Ne bi ga podprl tudi verjetno, če bi šel v pozitivno smer na način, kako je         dejansko speljan. Zdaj, vse te razprave pa upam, da državljanke in državljani počasi dojemajo, da podobno, jaz imam pet otrok, pa je vsak zgodba za sebe, tudi politiki nismo isti, kaj šele identični, ker zdi se mi, to je meni najhujša žalitev, da je samo politik. Veste, tisto da mi rečejo, pojdi v Kumrovec, imama ti je k…, ubil te bom, pa tudi, ali me kdo etiketira gor ali dol, to je dosti lažje prenesem kot to, da smo vsi isti. Eni dobesedno padamo v nezavest od izčrpanosti, podobno kot jadralci v razredu FIN, drugi pač pa se pustijo kupiti komerkoli. Glasoval bom seveda proti. Hvala.   Želi predlagatelj še besedo? Ne želi. Zdaj, ko sem pravilno razumel kolega Pavšiča, je bil to predlog amandmaja odbora. Prosim, če se resorno ministrstvo opredeli do predloga amandmaja.
Tomaž Pliberšek
Hvala predsedujoči.   Torej Vlada verjame, da je celovit nabor ukrepov omejevanje uporabe tobačnih in povezanih izdelkov celostno in učinkovito nastavljen. Temu pritrjuje tudi stroka in nevladne organizacije kakor tudi svetovna zdravstvena organizacija, ki nas je pozvala k zavrnitvi predloga odloka, odloga, se opravičujem. Uveljavitev enotne embalaže cilja predvsem na ciljne skupine, ki smo jih navedli, torej po 25. letu starosti praktično ni več poizkusov o začetku kajenja. Cilja se torej na otroke, mladostnike in mlade odrasle kot ključno skupino za zmanjševanje kajenja v prihodnosti. Zakonodaja predvideva formiranje koordinacijske skupine in pa ukrepe. Enotna embalaža je po mnenju Vlade oziroma po mnenju Vlade bistveno pripomogla k cilju, ki smo si ga zastavili v resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025, skupaj z družbo Zdravje, ki jo je potrdil tudi Državni zbor. Veljavni zakon določa, da Vlada Republike Slovenije sprejme strategijo za zmanjšanje posledic rabe tobaka z ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov tobaka, ki je pripravljen za javno razpravo. verjamemo, da bo ta v naslednjem mesecu v javni razpravi. Sredstva so v državnem proračunu v okviru, v višini 800 tisoč evrov tudi že zagotovljena. Glede na katere programe smo izvedli do sedaj, bomo natančneje opredelili v pisni obliki. Zdaj bom rekel, v tem kratkem času pa mogoče naj nekaj omenim. Torej v okviru primarnega zdravstvenega sistema, v okviru centrov za krepitev zdravja, zdravstveni vzgojni centri, delo zdravstvenih delavcev na šolah, torej preventivni pregledi, sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, programi opuščanja kajenja, zdravstvenih domov in telefon v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, spodbujanju šolskih delavcev, da v okviru učnega načrta tudi ozaveščamo. Vsi so bili predstavljeni na prvi nacionalni konferenci kjer so se predstavili, so tudi na spletni strani, kot rečeno, pa bomo tudi pisno bolj temeljiteje razložili. Torej, Vlada Republike Slovenije ostaja pri začetnem mnenju, da nasprotuje temu predlogu amandmaja.
Hvala gospod državni sekretar.   Je želja po razpravi o amandmaju? (Ne.)   Če ne, prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)  Ugotavljam, da členi niso sprejeti. / aplavz/   Na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi -         prosim malo za tišino še, boste še pet minut zdržali - na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. 12. 2009, ugotavljam, da je obravnava predloga zakona o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov na matičnem delovnem telesu končana.   S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbora bo pripravil poročilo o katerem bodo ugotovitve vključene in ga posredoval predsedniku Državnega zbora.   Predlagam, da je poročevalec na seji Državnega zbora nekdo drug, ker naslednji teden moram iti na sejo v Kopenhagen. Podpredsednik, boste to vi? Kolega Jože Lenart. Kdo temu nasprotuje? (Ne.)   Na glasovanje dajem še naslednji sklep. Odbor za zdravstvo predlaga, da se na redni seji 10. redne seje Državnega zbora uvrsti naslednjo točko dnevnega reda, Predlog zakona o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Jernejem Vrtovcem. Glasujemo.   Kdo je za? (4 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet. Smo sklepčni.   S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 13. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Vsem vabljenim in sodelujočim se zahvaljujem za udeležbo. Civilno-družbenike pa seveda tudi v bodoče bomo pozivali na seje.   Hvala. Lep preostanek dneva!    Seja se je končala 1. julija 2019 ob 11.57.