39. redna seja

Kolegij predsednika Državnega zbora

2. 7. 2019
podatki objavljeni: 2. 7. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi poslanci in seveda lep pozdrav tudi ostalim prisotnim, tudi predstavnikoma Vlade! Začenjam 39. sejo Kolegija ter še enkrat čisto formalno pozdravljam vse prisotne, tudi gospoda Marjana Maučeca kot predstavnika Državnega sveta, lep pozdrav. Obveščam vas, da sem vam danes poslal novo gradivo k 2. točki. Hkrati vas tudi obveščam, da gospod Miha Kordiš zamenjuje dr. Mateja Tašnerja Vatovca kot predstavnika Poslanske skupine Levica.  S tem prehajamo na dnevni red. Pričenjam S PREDLOGOM ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU. Kolegij v okviru te točke razpravlja in glasuje o predlogu Vlade, da Državni zbor Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje, obravnava po nujnem postopku. S tem predajam besedo gospodu Tramtetu, generalnemu sekretarju Vlade. Izvolite.
Stojan Tramte
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj! Veljavni Zakon o nadzoru državne meje določa, da policija sme postaviti, namestiti in uporabljati tehnična ali druga sredstva za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanja nedovoljenega prehajanje državne meje. Za uspešno izvedbo teh nalog in nalog predpisanih s pravnim redom Evropske unije, policisti lahko uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo, pri čemer morajo lastniki policiji omogočiti prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje. Skladno s tem so bili sprejeti določeni ukrepi, med njimi tudi postavitev začasnih tehničnih ovir. S postavitvijo, namestitvijo in uporabo tehničnih in drugih sredstev za opravljanje nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenega prejahanja državne meje na zemljiščih, se posega v ustavno pravico lastnine, zato zakon določa upravičenost do nadomestil lastniku ali osebam, ki uporabljajo zemljišče in omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist. Postopki omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist in določitev odškodnine, so dolgotrajni in zapleteni, kar povzroča nezadovoljstvo lastnikov zemljišč ob državni meji, zahteve po odstranitvi   (nadaljevanje) in nasprotovanju postavljanju novih tehničnih ovir. Prav tako so prebivalci posameznih obmejnih občinah zelo nasprotujejo načinu reševanja migracijske situacije, kar se odraža tudi z organizacijo protestnih shodov. Policija mora za učinkovit nadzor državnem meje sodelovati z lokalnim prebivalstvom. V kolikor se bo negativni odnos do migracij stopnjeval bo obvladovanje varnostnih situacij oteženo, zato je izrednega pomena, da se z lokalnim prebivalstvom vzpostavi normalni dialog. Hitrejše in učinkovitejše vodenje postopkov ustanovitve služnosti v javno korist ter določitev primerne višine odškodnine, zaradi postavljenih začasnih tehničnih ovir na zemljiščih ob državni meji pa k temu prav gotovo bistveno prispeva in dolgoročno vpliva na varnostno situacijo oziroma varnost države. Cilj predloga zakona je torej zagotoviti učinkovitejše in hitrejše vodenje postopkov sporazumevanje za ustanovitev služnosti v javno korist oziroma sklepanje pogodb o ustanovitvi služnosti v javno korist.  Hvala.
Hvala, gospod Tramte.  S tem prehajamo na razpravo. Gospod Miha Kordiš, prijavili ste se.
Hvala za besedo, predsedujoči.  V Levici nasprotujemo temu nujnemu postopku in to vsaj tako ostro kot so ostre tiste žiletke, ki se postavljajo na meji in ki so bile že postavljene v prejšnjem mandatu. Argumenti predlagatelja so absurdni in sicer med njimi bije v oči zahteva po odstranitvi nasprotovanja postavljanju novih tehničnih ovir s strani obstoječega prebivalstva torej kmetov in vseh ostalih, ki imajo zemljišča na meji. Sedaj, zaradi tega, ker ljudi nasprotujejo tem tako imenovanim tehničnim oviram ji Vlada želi pripraviti do dialoga, za besedico dialog se pa seveda skrivajo hitrejše in višje odškodnine oziroma kratko malo nasprotovanje rezilnim žiletkam na meji Vlada želi razrešiti na tak način, da bi ljudje malo podkupovala. Na sploh je sam ukrep postavljanje ograje kot sredstva za upravljanje z migracijami prav tako absurden. Tukaj smo priča že več let neki histeriji popolnoma umetni katere rezultat je 12 utopljenih beguncev na naših mejah, 2 pogrešana v zadnjih dveh letih, 8 milijonov stroškov vojske za izvajanje patrulj, 3,6 milijona evrov stroške vojske s postavljanjem in vzdrževanjem ograje in še dobrih 200 tisoč evrov stroškov za postavljanje in vzdrževanje ograje na strani policije. Se pravi, če to seštejemo skupaj skoraj 12 milijonov evrov brez stroška samega nakupa ograj in rezilnih žic in brez stroškov zunanjih izvajalcev. Ta cifra še dodatno poraste, če bi sem prišteli še vse zaposlene, ki se po novem ukvarjajo še z odškodninami in nadomestili. V Levici nasprotujemo nujnemu postopku.
Hvala, gospod poslanec. Ali želi še kdo razpravljati? Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite.
Hvala.  Mi bomo to podprli. Konec koncev potrebno je ščititi svojo državo svojo domovino. Za enkrat je nismo ščitili, odprli samo na široko vrata vsej sodrgi, ki je drla notri in ki še dere in ki bo še zmeraj bolj drla. Mogoče bi bilo smiselno, da gospod Tramte resno vzame tudi idejo, da je treba Hrvate čim prej sprejeti v Schengen, zato da bodo oni morali graditi sprejemne centre za njih ne pa, da to delamo mi za njih. Mislim tudi, da tukaj v tem primeru gre za panelne ograje ne za žične ovire, kar je nekaj bistveno drugačnega. Tiste žične ovire so bile malo ponesrečene. Je pa tudi vprašanje to, kajti tudi te ovire so postavljene recimo, kadar so ob rekah so postavljena na slovenski strani, na slovenskem bregu reke, kar pomeni, da bodo Hrvatje čez čas rekli cela reka je naša, Slovenci pa imate na drugi strani malo brega. O tem naša Vlada ne razmišlja, ne razmišlja čisto nič. Ministrstvo za zunanje zadeve tako ali tako ničesar ne razume. Cerar je predlagal bedaste patrulje mešane na slovensko italijanski meji, kar pomeni, da bomo mi pomagali Italijanom zavirati, da bi ljudje iz Slovenije prihajali tja čez in Italijani nam bodo to veselo vračali. Poleg tega bodo postavili še žico oziroma ograjno na meji, zato je treba drugače reševati te probleme. Te problemi se pri nas ne rešujejo to, če Cerar tega ne razume.   (nadaljevanje) In namesto da bi dal, recimo, skupne slovensko-italijanske, slovensko-madžarske in slovensko-hrvaške patrulje na mejo s Hrvaško, zapira Slovenijo in iz Slovenije dela žep, v katerem se bodo vsi ti zadrževali. To je grozljiva zadeva, kar je pa seveda posledica pomanjkanja znanja, vedenja pa pameti.
Prosim za kulturo dialoga.
Predsednik, lepo vas prosim, ali smo v parlamentu, ali imam pravico govoriti ali nimam pravice govoriti!
Ljudem govoriti…
Kultura dialoga! Nehajte! Slovenija je tu vprašanje!
Spoštovani poslanec, niste dobili besede… / govorita oba hkrati/
Slovenija, moja domovina, vaša mogoče ne!
Niste dobili besede in ljudem govoriti sodrga… / govorita oba hkrati/
Komunisti ste že tako ali tako vse prodali, zdaj hočete pa še to uničiti! / govorita oba hkrati/
Govoriti ljudem sodrga, je nekulturno… / govorita oba hkrati/
Dajte, nehajte! Predsednik, nehajte! / govorita oba hkrati/
… nespodobno, tudi za poslance v Državnem zboru. Ljudje niso sodrga…
Če je minister bedast, je minister bedast! In jaz imam pravico povedati, da je bedast, in to je prav, da se pove. Cel svet ve, da je bedast, samo vi tega ne veste.
Še enkrat, govoriti ljudem, da so sodrga, ne sodi v Državni zbor.
Kam pa sodi? Kam pa sodi? Kje pa naj povem?
Spoštovani poslanec…
Kje pa naj povem? Pove se v parlamentu!
Ljudem govoriti, da so sodrga, enostavno se ne sme.
Bistvo parlamenta je to, da pove tisto, kar se ve, in tisto, kar je dejstvo. In skrivati resnico je pa vaša naloga in naloga vaše koalicije!
Nimate besede. Vzeli ste si besedo, ko je nimate, tudi to je kršitev, spoštovani poslanec.  Ali želi še kdo govoriti? Gospod Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!  Mi bomo nujni postopek za novelo Zakona o nadzoru državne meje podprli. Dobili smo, kot se reče, s terena, bolj konkretno, s strani našega župana, gospoda Martina Mikoliča - Občina Rogatec je obmejna občina - zelo natančne navedbe problemov, ki jih imajo ljudje. Danes ne bom razpravljal o tem, ali ta zakon ustrezno rešuje te probleme naših ljudi, in mi smo tu zato, da rešujemo probleme naših ljudi. Na probleme je pristojnega ministra spomnil s poslanskim vprašanjem tudi kolega Blaž Pavlin. In tu mora parlament nujno odreagirati in olajšati življenje našim ljudem ob meji. Zato moj glas »za« nujni postopek.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Ali želi še kdo spregovoriti? Če ne, ugotavljam, da je razprava zaključena.  Prehajamo na glasovanje. Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci, predlog sklepa je naslednji: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje se obravnava po nujnem postopku.« Glasujemo. Kdo je za? (Vsi, razen Poslanske skupine Levica.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOGOVOR O PRIPRAVI SKLICA 10. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA, ki se bo začela v torek, 9. julija 2019. Novo gradivo k tej točki ste prejeli danes.  K tej točki sem povabil tudi gospoda Marjana Maučeca, predstavnika Državnega sveta, v zvezi z njihovo zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave.  Danes se bomo dogovorili, ali oziroma da na dnevni red 10. seje Državnega zbora uvrstimo akt o odreditvi navedene parlamentarne preiskave.  Zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave je Državni svet vložil 13. junija 2019. Še istega dne sem zaprosil Zakonodajno-pravno službo, da jo prouči z vidika formalne pravilnosti vložitve zahteve in pristojnosti Državnega zbora za odreditev navedene preiskave. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je bilo 21. junija 2019 skladno z uveljavljeno dolgoletno parlamentarno prakso posredovano Državnemu svetu s prošnjo, da naj ga ustrezno upošteva pri pripravi akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Iz dolgoletne prakse izhaja, da predlagatelj na podlagi prejetega mnenja Zakonodajno-pravne službe tudi dejansko, kot do sedaj vedno, pripravi čistopis zahteve, za sejo Državnega zbora pa se v aktu o odreditvi parlamentarne preiskave skladno z določbo drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi nato v celoti povzame vsebina zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz zahteve, torej iz čistopisa zahteve. Drugi odstavek 3. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi sicer določa, da predsednik Državnega zbora uvedbo parlamentarne preiskave uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je bila zahteva vložena najkasneje 8 dni pred to sejo. Ker pa čistopisa zahteve s strani Državnega sveta še nismo prejeli, v tem trenutku   ni mogoče pripraviti akta, s katerim bi zboru na 10. redni seji odredil parlamentarno preiskavo. Glede na navedeno prosim za odziv predstavnika Državnega sveta? Ali boste naredili čistopis? In beseda je vaša, gospod Marjan Maučec.
Marjan Maučec
Hvala za besedo. Zdaj, kar se tiče te proceduralne zadeve, to boste pač morali rešiti pisno z predsednikom Državnega sveta. Kot slišim, dobil sem tudi v vednost, to vajino korespondenco, mene ni obvestil nihče za nič, jaz nimam druge pristojnosti kot to, da je Državni svet na 19. seji 12. 6. Sprejel pobudo za imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije in jaz ne vidim nobenega zadržka, ker boste pač tiste pristojnosti, ki jih imate kot Državni zbor in člani Državnega zbora, ki je bilo v tej komisiji, pač peljali. Zdaj, verjetno ste dobili tudi korespondenco, ki je nastala prej, kot je bila ta preiskovalna komisija imenovana, glede pooblaščenke in vseh drugih relevantnih zadev. Mi smo v dobri veri 12. 6. to sprejeli, kot / nerazumljivo/ nimam nobenega drugega pooblastila, niti slučajno si ne domišljam, da bi lahko kaj drugo spremenil, kot je pač vam bilo poslano in / nerazumljivo/ vi boste pa odločili, vi ste najvišji politični organ v državi. Ta preiskava, parlamentarna, je politični akt, ker se ne ugotavlja, kot se pomeri, pa tudi nekateri politiki na pamet govorijo, da so to vmešavanja v sodstvo, tožilstvo in, dobro, vsaki, ki je to prebral, se ve to, da se dejansko ugotavlja politično odgovornost in mene boste težko prepričali, da ni politične odgovornosti, da nekdo enaindvajsetkrat vrže stran zadevo. To ni mogoče, ker so vsi končali univerzo in ne morejo tolikokrat zgrešiti. Jaz sem prepričan, da je nekdo to naročil, zdaj kdo je naročil? Jaz ne vem, tudi nimam tega pooblastila, niti imena v svoji predstavitvi, niti v Državnem svetu, niti v Državnem zboru, kot možne kršitve, da ne bom omenjal, da ne bi delal komu krivico, vi pa imate prakso in to že več desetletno, s preiskovalnimi komisijami, nekatere so se končale, nekatere tudi ne in ta je pa, napisana v dobri meri, ker v Sloveniji moramo biti svobodni ljudje in svobodni ljudje smo pa samo lahko, če smo pri zakonu vsi enaki. Potem smo lahko tudi informirani, pa tudi aktivni državljani in, jaz trdim, v tej pobudi, da je tu nekaj narobe – ali so tako nesposobni ali pa jim nekdo diha za vrat, in tudi so se pojavljale že, v javnosti, zadeve od tožilcev do sodnikov, da jih pritiskajo in, jaz bi vas prosil, da pač to, vaše možnosti, v vašem zakonodajnem okvirju, ugotovite pač kar je. Hvala lepa.
Spoštovani državni svetnik, hvala za predstavitev vašega stališča. Me zanima, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ali želi kdo razpravljati? Če ne… gospod Danijel Krivec, izvolite.
Ja, hvala za besedo. Zdaj, niti ne razumem dobro, v čem je zaplet pri tej zadevi, ker Državni svet je pač pristojen, da predlaga to preiskovalno komisijo in zdaj, če prav razumem, gre za nek čistopis, ki je problematičen. Jaz ne vem, ali, predsednik, nas sprašuješ o tem, ali bomo to odredili? Po mojem mnenju tu, glede na Poslovnik in vse, je to potrebno odredit, ker je bila zadeva v Državnem svetu sprejeta praktično brez glasu proti, mislim, da tudi vsebina ni sporna. Zdaj, če je pa problem neke, formalnega papirja oziroma čistopisa, pa mislim, da je še dovolj časa do seje, da se to pripravi, ne more pa bit sporen sam sklic oziroma sama točka dnevnega reda in uveljavitev tega, te parlamentarne preiskovalne komisije. Tako da, kar se mene tiče, bom glasoval za to, da se ta točka uvrsti, če pa je potrebno tehnično kakšen dokument še dodelat, skupaj z državnim svetom, pa je dovolj časa do seje.
To mogoče, kot pojasnilo – nikoli ni bilo sporno, ali se ustanovi komisija, zato ker je Ustava tukaj povsem jasna. Kadar imamo zahtevo Državnega sveta ali zahtevo tretjine poslank in poslancev, se komisija in preiskovalna komisija mora ustanovit. Tudi to kar je bilo vprašanje, dali smo Zakonodajno-pravni službi kar vedno damo v fazi vseh ustanovitev. Tukaj se je način delovanja nekoliko spremenil leta 2013. Do sedaj kolikor mi je poznano, se je zakonodajno mnenje do neke mere vedno upoštevalo, vendar tudi to v resnici ni pogoj za ustanovitev, zato ker smo jo po Ustavi dolžni ustanoviti in tudi jo bomo ustanovili. Zato je bilo samo vprašanje dobronamerno, ker do tega trenutka še nismo dobili ali pripravljate ali pa tudi ne, v vsakem primeru komisija, preiskovalna, mora biti ustanovljena. Tudi vprašanje, ki je bilo postavljeno tako KNOVS kakor informacijski pooblaščenki, je bilo tehnično vprašanje ali gre za znotraj gradiva za kakšno podrobnost, ki jo ne smemo javno objaviti. Dobili smo jasen odgovor, danes tudi KNOVS in zato je tudi gradivo javno objavljeno v celoti. Torej, mi se danes ne pogovarjamo o tem ali preiskovalno komisijo odrediti zato, ker jo moramo po Ustavi. Samo kot obrazložitev.  Gospod Igor Zorčič, izvolite.
Hvala lepa.  Gospod predsednik, jaz se zdaj čisto v detajle ne strinjam z vami. Zdaj, Ustava je po eni strani jasna, po drugi strani je pa jasno tudi to, da čisto vsake preiskovalne komisije pa res ne moremo imeti. Saj mi bi lahko ne nazadnje dobili tudi akt o odreditvi preiskave o tem ali je zemlja ravna ali je krogla, okrogla oziroma, lahko bi dobili akt o odreditvi preiskave o najbolj bizarnih vprašanjih za katera Državni zbor ne more dati nobenega pametnega odgovora, tako da je zelo na mestu to, da ste dali vprašanja akta Zakonodajno-pravni službi, ki pa je izrazila določene pomisleke v zvezi s samo vsebino. Zdaj, iz tega mnenja Zakonodajno-pravne službe, jaz bi zdaj to morda spomnil tudi kolega iz opozicije, včeraj smo obravnavali ZOFVI. Tam se zdi, da je bilo to mnenje Zakonodajno-pravne službe priročno. Upam, da bo tudi tokrat, pri obravnavi tega vprašanja. Iz tega mnenja izhajam, da mora biti preiskava takšna, da je nujno, da so vsi deli zahteve za parlamentarno preiskavo oblikovani natančno in določno, in da opozarjajo, da se lahko parlamentarna preiskava usmeri le zoper tiste nosilce javnih funkcij, ki so politično odgovorni Državnemu zboru. Nadalje izpostavlja Zakonodajno-pravna služba tudi problem, ki izhaja iz te vsebine, problem ali gre za zadevo, ki je javnega pomena ali pa gre za zadevo, ki je zelo strogo osebnega pomena. skratka, če potegnem neko črto čez to mnenje Zakonodajno-pravne službe, izhaja nekako v tem smislu, da je namenjena zadevi, ki je zelo osebne narave, bistveno manj javnega pomena, bistveno manj raziskav je oziroma preiskovanje o zadevi javnega pomena in da je zelo splošna, in da na koncu, če bomo imeli en zelo splošen akt o tem kakšna naj bo preiskava, verjamem da nihče ne go zadovoljen niti s tem kako se bo vodila ta preiskava niti kakšen bo rezultat te preiskave. Skratka, namen te preiskave bo popolnoma izvotlen ali se bo pa sproti prilagajal političnim interesom posameznikov.  V SMC predlagamo, da se ta akt ne obravnava na tej seji. Predlagamo, da se dopolni, da ga predlagatelj dopolni, da s to dopolnitvijo izkaže, da ne zasledujejo interes posameznika Franca Kanglerja, ampak da želijo preiskati nek javni interes, tisti ki bo v interesu splošne javnosti ali gre za problematiko na področju pravosodja, ne pa, da se zdaj to raziskuje, zakaj en svetnik, zakaj je bil v postopku. Jaz se seveda strinjam s tem, da je zelo neprijetno biti v postopku, da si dvajsetkrat v postopku, da si na koncu oproščen, ampak verjetno tudi iz njegovega stališča boljše, da je bil oproščen, kot da je bil obsojen. Ne bi pa želel, da se ta preiskava zdaj izvotli, in da pridemo do tega za nekakšno posebno prakso, da bomo preiskave ustanavljali vse preko, da nas ne bo zanimala kakšna je vsebina preiskav, da bomo dejansko preiskovali tudi vprašanja ali je kdo politično odgovoren zato, da je Zemlja ravna ali okrogla. Torej, mislim, da toliko odgovornosti mora biti na nas, ne glede na to kar piše v Ustavi, da zahtevamo pač tudi od Državnega sveta, da je ta akt o ustanovitvi preiskave kolikor toliko določen in da vemo kaj bomo sploh raziskovali. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospa Maša Kociper, izvolite.
Jaz moram reči, da imam tudi sama številne pomisleke v zvezi z uveljavitvijo te preiskave in da se tudi sama ne strinjam, da je kar jasno samo po sebi, da se taka preiskovalna komisija, parlamentarna preiskava mora uvesti. Tako kot se nisem strinjala, da lahko predlagatelji predlagajo kakršnokoli sejo Državnega zbora ali odbora, tako se v tem primeru ne strinjam. Mislim, da je treba v vsakem primeru presojati ali gre za pristojnost Državnega zbora. In kaj so lahko sploh zakoniti sklepi na podlagi nekega predloga. Jaz se tu sprašujem čigavo politično odgovornost bomo preiskovali? Tožilcev? Sodnikov? Politično odgovornost sodnikov ali politično odgovornost tožilcev? Pa tudi, da se razumemo, tudi jaz se strinjam, tudi sama sem že večkrat opozorila, to vlaganje ovadb, tudi s strani tožilstva kar tako, da se zadosti javnemu mnenju, da se linča človeka in da je potem v postopku leta in leta, potem pa oproščen je tudi zame nesprejemljivo. Ampak ne vem, če je to politična odgovornost. Kdo je tu politični funkcionar, ki ima politično odgovornost? In kaj bomo mi na koncu potem ugotovili? Druga stvar, tukaj je omenil kolega Zorčič, gre za konkretno osebo. Ali mi uvajamo tukaj dodatno pravno sredstvo, ali kaj mi tukaj delamo? Se pravi, če boš ti v postopku pred sodiščem, pa na prvi stopnji, pa na drugi, pa vrhovnem, pa potem še Evropsko sodišče za človekove pravice, potem pa če vse to boš uspel ali ne boš, boš pa imel še parlamentarno preiskavo, da bo ugotavljala, če so ta sodišča bila pod vplivom političnim nekoga. Jaz si te preiskovalne komisije ne morem predstavljati. Kaj bodo poslanci študirali obtožne akte, pa sodbe, pa rekli sodnik je prav odločil oziroma sodnik ni prav odločil? Pa so bile te ovadbe vložene narobe proti levim in desnim, tudi proti Jankoviću, ampak ne, tam je krivo sodstvo skorumpirano. Dajte mi prosim odgovoriti kaj bo zaključek te parlamentarne preiskave, predsednik. Jaz ne poznam detajlov. In, čigavo politična odgovornost bomo ugotavljali?
Hvala. Besedo imate gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Hvala lepa. Jaz pa mislim, da je ta preiskava potrebna. In glede na pripombe, da ni dovolj koncizno napisano lahko rečem samo to, da je Zakonodajno-pravna služba že kar nekajkrat dala pripombe na kakšne zakone, ki jih je vložila koalicija, da so dobesedno, da so zanič, da jih je treba popraviti, spremeniti in vendar je Državni zbor o teh zakonih razpravljal in jih na koncu sprejel. Navkljub temu, da je bilo mnenje Zakonodajno-pravne komisije absolutno negativna. To se pravi se tukaj soočamo z dvojnimi merili, za ene tako, za druge tako. Jaz mislim, da zadeva je javnega značaja, absolutno je javnega značaja. Gre za javne uslužbence, ki se jim očita vpletenost v politično sfero. Kar nekaj primerov je bilo povednih kdo je vplival, kako je vplival, kdo, kje, zakaj in čemu in zadeva ni enostavna. In če bomo to pometali pod preprogo ne bomo kam daleč prišli. Že tako ali tako ima Slovenija čuden sloves v Evropi, zelo čuden sloves in to ni dober sloves, slab. Jaz pravim, da Kangler sodi tukaj kot, tukaj je primer, ki se je zgodil, ki je najbolj eklatanten. Vedeti je pa treba, da takih primerov ni tako malo. Vendar Kangler je imel to srečo, če rečem v narekovajih, da je bil in da je svetnik, da je bil politik, kajti običajni ljudje pa ne morejo narediti nič. Enostavno morajo pogoltniti sodbe sodišč, sodbe in obsodbe tožilcev in sodnikov in nimajo nobenega pravnega sredstva ali pa kakršnegakoli sredstva, še v časopise jih ne dajo. Zdaj če smo se 1991 borili za tako državo, je meni žal, da sem se boril za tako državo. Jaz ne maram take države. Jaz hočem imeti urejeno in pošteno državo. Poštene države že dolgo ni več. Mislim, da degradacija poštene države se je začela leta 1992 in se uspešno nadaljuje. Z lopovščinami, s krajami, z goljufijami in s sodnimi procesi, ki tolčejo po tistih, ki so glasni. Najprej se jim ne pusti govoriti, tudi tukaj v tem krogu, potem pa še kje drugje in zdaj pričakujem, da boste še tukaj začeli deliti ene kazni, če bo kdo kaj preveč na glas rekel ali pa kakšno besedo uporabil, ki mora komu ni povšeči. Bodite veseli, da ni tako kot v tistih parlamentih, kjer se tepejo notri. Slovenski parlament je stokrat bolj nežen kot angleški parlament, ki ga jemljemo kot vzor demokratičnosti. Mislim, kaj se gremo tukaj. Potem pa dajmo, razformirajmo ta sistem, pa pojdimo nazaj na enopartijski sistem, ki je bil prej. Naredimo pravzaprav dve partiji – naredimo komunistično partijo, pa SZDL, tako kot je bilo, pa bo fino, ane da? Pa bomo sedeli, pa samo pritiskali na tipko, da smo vsi za. Jaz nisem za take špile, nisem za take šile, zato jaz podpiram, da zadeva gre v razpravo, da se ustanovi komisija. Konec koncev ni ravno tako enostavno, da bi kdorkoli s ceste lahko prišel, pa zahteval neko preiskovalno komisijo – ne gre kar tako.  In pa kolegi – zemlja ni okrogla. Zemlja je krogla oziroma elipsoid.
Hvala, gospod poslanec za vaše stališče. Gospod Jožef Horvat, ste se prijavili? Izvolite.
Hvala, gospod predsednik. Spoštovani predstavnik Državnega sveta! Mi ocenjujemo, da bi ta akt Državni zbor moral sprejeti. Poglejte 97. člen Ustave. Državni svet je kvalificirani predlagatelj, torej njegove pristojnosti med drugim so. Zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. čelna ustave. 93. člen Ustave pa govori o parlamentarni preiskavi in Zakonodajno-pravno služba – mi smo konsistentni. Glejte, mi smo Zakonodajno-pravno službo spoštovali včeraj na Odboru za izobraževanje pri ZOFVI in tudi danes sprašujem, a je Zakonodajno-pravna služba rekla, da te preiskave ne sme biti? Torej je v skladu s 97. členom in s 93. členom Ustave. Če bi pa slučajno kdorkoli, kvalificirani predlagatelj ali skupina poslancev zadostna ali pa Državni svet, zahtevala preiskavo karkoli že, da je zemlja ploščata, bi pa najbrž Zakonodajno-pravna služba rekla: »Ne, ne čakajte, to pa je v nasprotju s 93. členom Ustave.« Tam bi pa rekli: »To pa ne gre, ne more priti do tega, da bi si kdorkoli izmislil kakršnokoli preiskovalno komisijo.« Tukaj so okviri postavljeni v slovenski ustavi. Normalno in dobrodošlo pa je, da je naša Zakonodajno-pravna služba dala pripombe, ker želi akt – ne vem kako, pravniško čist, to pa se najbrž da urediti, drugače pa, da bi pa mi zdaj glede na to, da je Državni svet po mojih informacijah brez glasu proti podprl ta akt, bi pa zdaj rekli: »Čakajte malo, vi pa morate biti tiho, glejte to ne gre.« Tako da gospod predsednik, jaz sem zaznal tudi vašo odločitev že, da ste rekli ni govora, da bi mi zavrnili ta akt. Jaz mislim, da ta akt mora it na dnevni red in da se to sprocesira na julijski seji. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Če ni več želje po razpravi, še enkrat moram povedati naslednje. Določilo 93. člena Ustave je povsem jasno. Državni zbor mora in to je bilo tudi že ustavno presojeno in odreditev je politični akt, ki se mora zgoditi brez glasovanja in se bo tako tudi dogodilo.   (nadaljevanje) Ustavno sodišče je potem v svojem mnenju dalo napotila o vodenju same preiskave, ampak to je nekaj drugega. Mi se danes pogovarjamo in sem odprl vprašanje zato, ker je bila podobna situacija leta 2005, ko je vodil Državni zbor gospod Cukjati, in je pač bil takrat dogovor, ampak se je Državni svet strinjal, da v skladu z Zakonodajno-pravno službo pač upošteva njeno navodilo, da je potem naredil takšen čistopis. To ni nujno potrebno, da se preiskava odredi, in se bo tudi odredila brez glasovanja, samo seznanitev bo.  Gospod Han, izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Saj, zdaj vidim, nekateri na desni strani hočejo zdaj narediti, bom rekel, eno zgodbico, kot da je zdaj ta stran tista, ki bo to »bremzala« in do tega ne bo prišlo. To seveda ni res. Mi vemo, da je to fakt, da se bo to naredilo, ne vemo sicer, kdo bo vodil, Državni svet. Razlika med 2005 in danes je pa samo v Državnem svetu; imam pa svoje mnenje o njem.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, mi ne glasujemo o tej točki, zato ker, kot sem povedal, je 93. člen ustave povsem jasen. Zato zaključujem to točko dnevnega reda. Gospodu svetniku se zahvaljujem za prisotnost in vam želim prijeten dan naprej. / oglašanje v ozadju/ Kako? / oglašanje v ozadju: »Točka na dnevnem redu.«/ Jasno, kakor tudi vse ostale.  Prehajamo na OBRAVNAVO PREDLOGOV ZAKONOV PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.  Predlog ste prejeli s sklicem seje kolegija. Razpravljali in odločali bomo o dveh predlogih za obravnavo predlogov zakonov po skrajšanem postopku.  Prvi je Predlog zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške.  Besedo ponovno dajem gospodu Tramtetu.
Stojan Tramte
Hvala lepa. Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, ker so predlagane spremembe zakona manj zahtevne. Spremembe se nanašajo na nadomestilo imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov, in sicer za materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma plovilu in zaradi oviranega gospodarskega ribolova, ki je bilo v skladu z veljavnim zakonom časovno omejeno na dve leti. S spremembami zakona se obdobje podaljša še za dve leti.  Hvala.
Hvala. Ali želi kdo spregovoriti? Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite.
Mi bomo podprli to zadevo, ker gre v bistvu za formalnost, ki ureja določen sistem dela. Vendar pa tu opažam, da še vedno Vlada ne ve, da je arbitražni sporazum neustrezen termin. Kajti, če je neka stvar sporazum, kaj potem arbitriramo? In če je nekje arbitraža, kakšen sporazum pa gre v arbitražo? Pravilni termin, kot ga uporabljajo Hrvatje vedno, je »sporazum o arbitraži«. Na žalost mi nimamo tako lucidnih pravnikov oziroma bi rekel, imamo tako slabe pravnike, da ne znajo terminologije, pravne, in bi bilo lepo, da bi se jo naučili. Skratka, prosil bi, naj Vlada začne vsaj od zdaj naprej uporabljati pravi termin. Naj se kaj nauči od Hrvatov. Tako ali tako bi se morali od njih marsikaj naučiti, tudi borbe za svojo domovino.
Hvala, gospod poslanec. Ugotavljam, da ni več želje po razpravi. Prehajamo na glasovanje o naslednjem predlogu sklepa: »Predlog zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške se obravnava po skrajšanem postopku.« / oglašanje v ozadju/ Želite še razpravljati? Razprave…
Hvala lepa…
Razprave je konec, tako lahko proceduralno. Ampak, izvolite.
Proceduralno, ja.  Gospod Tramte, tudi tu je še ena napaka. Arbitražno sodišče, to je arbitražno razsodišče, ni sodišče.
Dobili ste proceduralni predlog, na katerega ne boste odgovorili, kot vidim.  Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (Vsi.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet soglasno. Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci, prehajamo na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno-varstvenih prejemkih. Besedo predajam gospodu Tramtetu.  Izvolite.
Stojan Tramte
Hvala lepa.  Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe zakona. S tem predlogom zakona se zasledujeta dva cilja in sicer, razmejiti denarno socialno pomoč in minimalno plačo in hitrejša aktivacija upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Za razmejitev denarne socialne pomoči in minimalne plače se predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost, saj je z vidika gospodarskih razmerij in stanja na trgu dela kjer primanjkuje delovne sile dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v inštitut denarne socialne pomoči.  Hvala.
Hvala gospod generalni sekretar Vlade.  Odpiram razpravo. Dva sta že prijavljena. Gospod Han kot prvi. Izvolite.
Se zavedam, da na Kolegiju vse / nerazumljivo/ o samem zakonu ni smotrno in je brez potrebe govoriti, ker bomo to imeli možnost na matičnem delovnem telesu povedati. Socialni demokrati imamo težavo s tem zakonom, tudi z, bom rekel, s tem, da gre po skrajšanem postopku, tako da mi ne bomo podprli skrajšanega postopka.
Hvala. V Levici smo tako proti zakonu kakor proti skrajšanemu postopku. Zakaj pomeni znižanje socialnih pomoči skoraj 19 tisoč upravičencev znotraj katere najdemo tudi dobrih 8 tisoč otrok. Poleg tega imamo spet dobrih 4 tisoč oseb, ki bo ostalo sploh brez socialne pomoči znotraj te kategorije tisoč 800 otrok. In argumentacija, da gre za manj zahtevne spremembe zakona, ko se pogovarjamo o takih posledicah za najranljivejše prebivalstvo v tej državi, za najbolj revne, mislim da niso upravičene. Ti ljudje so že zdaj v socialnih stiskah in jim bo ta ukrep prinesel še dodatne socialne preglavice in temu res ne moremo reči, da gre za manj zahtevne spremembe zakona. Če imamo 23 tisoč ljudi, ki se bo znašlo globje v revščino, to ni manj zahtevna sprememba, nikakor ne. To je korenit poseg v sistem socialnih transferjev, ki mu nasprotuje praktično cela paleta humanitarnih organizacij v tej državi in se nadejam, da bo ta kolegij premogel dovolj modrosti, da bo skrajšani postopek zavrnil.  Hvala.
Hvala za vaše stališče.  Gospod Jurša, beseda je vaša.
Hvala lepa.  Mi smo danes na poslanski skupini o tej zadevi razpravljali in smo se odločili, da skrajšanega postopka ne bomo podprli.
Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospa Maša Kociper, izvolite.
Naloga odgovorne države je, da v skladu z okoliščinami opravlja socialno politiko. Ne gre za znižanje socialnih prejemkov, kot je bilo narobe rečeno, ampak za znižanje dodatka za delovno aktivnost, ki je bil uveden v časih, ko je bila velika brezposelnost, ko je bila gospodarska situacija v naši državi popolnoma drugačna. Po tem situaciji ta isti dodatek pripelje do tega, da imajo tisti, ki imajo socialno pomoč, skupaj s tem dodatkom praktično takšni dohodek mesečni kot ga imajo tisti z minimalno plačo, ki delajo 8 ur na dan. Nam se zdi to izjemno krivično. Gre za znatno vrednost denarja, mislim da okrog, saj vseeno, ne bomo o denarju govorila, da ne bom kaj narobe rekla, in mislimo, da je treba to anomalijo, ki je zdaj v sedanjih situacijah popolnoma nepotrebna, čim prej odpraviti in razbremeniti na ta način državni proračun.  Hvala.
Hvala gospa poslanka.  Gospod Igor Zorčič, potem gospod Miha Kordiš. Izvolite.
Mi gledamo na ta zakon s tega vidika kot je bilo predhodno predstavljeno. Skratka, gre za to, da obstaja na trgu delovne sile in pri socialnih transferjih z anomalijo. Gre za anomalijo, ki v bistvu ustvarja neko percepcijo, da se delo ne splača. Tisti, ki prejema socialno pomoč in dodatek na delovno aktivnost, pridejo z dohodkom na koncu meseca na približno tisto kar dobijo tisti, ki prejemajo minimalno plačo in nam se zdi prav, da se anomalijo ta anomalija odpravi.  Kar se tiče narave zakonodajnega postopka, je pa zadeva    (nadaljevanje) taka, da zakon, ki ga obravnavamo vsebuje vsega skupaj 7 členom jaz mislim, da je to okoliščina, ki daje podlago za to, da ga pač obravnavamo po skrajšanem postopku. S tem želimo predvsem dati neko sporočilo, da nam ni vseeno, glede situacije, ki se pač dogaja na trgu delovne sile, na področju socialnih transferjev in da je potrebno dati signal vsem tisti, ki delajo pa tudi če je to za minimalno plačo, da se delo splača.  Hvala lepa.
Hvala.  Gospod Miha Kordiš, izvolite.
Hvala.  Dodatek za delovno aktivnost se ne prišteva v osnovni znesek socialne pomoči. To pomeni, da se efektivno neki prejemniki socialnih transferjev za tistega, ki je opravičen do dodatka za delovno aktivnost, da se to prišteje. Tako da je čisto konkretna formulacija, da se efektivno zreže socialna pomoč. Tudi drži, da bo nekaj tisoč ljudi ostalo celo brez socialne pomoči, zaradi tega.  Pa si poglejmo še zelo eden konkretne primer kaj to pomeni tudi za revne zaposlene. Recimo enostarševska družina z enim otrokom pri tem, da je ta starš na minimalni plači brez ostalih prihodkov bi izgubili denarno socialno pomoč, ki jo takšna družina sedaj prejema v višini 90 evrov. Namreč taka družina potrebni, zaposleni delajo za minimalno plačo so opravičeni do dodatka za delovno aktivnost. Če bi odrezali ta dodatek za delovno aktivnost bi izgubili teh 90 evrov. Ali še drugi primer. Družina z enim otrokom, ki je rojen, starš zaposlen za minimalno plačo, drugi je pa brezposeln, ta bi izgubila višino okoli 200 evrov v primeru, da se ta dodatek za delovno aktivnost odreže. To so hude posledice, hudi koreniti posegi v socialno sliko tistih najšibkejših najrevnejših in zagotovo ne opravičujejo oziroma so to vse argumenti zakaj ne gre za manj spremembe zahteve spremembe zakona in zakaj skrajšani postopek ni na mestu. Revščino je treba odpravljati in ne poglabljati.
Spoštovane in spoštovani! Opažam, da ni več želje za razpravo, zato prehajamo na glasovanje o naslednjem predlogu sklepa: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih se obravnava po skrajšanem postopku.«  Kdo je za? (SDS, Stranka Alenke Bratušek, NSi, LMŠ in SNS.) Kdo je proti? (?) Ugotavljam, da je sprejeto.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Obveščen sem, spoštovane kolegice in kolegi, da ni bilo prijave za pod razno.  Prosim vas, da se čez 5 minut dobimo na delovnem posvetu, imamo, kar nekaj zelo pomembnih tem tudi za delovanje tega Državnega zbora v 217.  Gospod Miha Kordiš pod razno? Tehnična vprašanja so samo možna, ker vsebinsko ni bilo najavljeno.  Izvolite.
Ko gre za tehnično vprašanje. Kako je z odgovarjanjem na poslanska vprašanja in na poslanske pobude s strani Vlade, namreč v Levici jih imamo, kar nekaj, ki odgovora niso prejele v roku, v katerih bi ga morale dobiti. Recimo s 15. 5. 2019 imamo v zvezi s propadanjem obrti in podjetništva pri menjavi generacij, to je prva, ki je neodgovorjena. Druga, v zvezi s stanjem na področju domačih in umetniških obrti v Sloveniji. Tretja, v zvezi s pravico bolniške za spremstvo. To so vsa tri vprašanja iz 15. maja torej iz sredine predprejšnjega meseca. Potem imamo dalje neodgovorjeno poslansko vprašanje v zvezi s stroški prisotnosti Slovenske vojske in uresničevanje njenih zastavljenih ciljev v Afganistanu pa z obdavčitvijo mednarodnih gospodarskih družb, ki pri nas poslujejo oziroma tržijo svoje storitve in tudi v zvezi s proračunskimi odhodki Republike Slovenije za subvencije v letih 1994 2019. Slednji vprašanji sta obe iz 30. 5. 2019. Potem pa imamo še poslansko pobudo iz 28. 5. 2019 v zvezi z upoštevanjem otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in takrat še napovedano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost. To so vse pobude in vprašanja, na katere bi morali odgovore prejeti pa jih nismo.
Jaz podam načelno stališče Vlada je dolžna odgovoriti in je dolžna odgovoriti v zakonitem roku. Sedaj bo nam pa pojasnil nekaj več, gospod Tramte, izvolite.
Stojan Tramte
Hvala lepa za besedo. Mislim, glede na to, koliko teh odgovorov naj ne bi bilo, vprašanj, naj ne bi bilo odgovorjenih, bi prosil, če mi lahko pošljete preko glavne pisarne, ta spisek in bomo pač razložili, ali so bila odgovorjena ali so v toku in kako je s tem. Hvala.
Okej, dogovorili smo se za pisni odgovor. Prosim, da pisno informirate tudi ta kolegij in verjamem, da se bo ta zaplet ugodno rešil. Sedaj vas pa vabim, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, čez 5 minut v sobo 217. Hvala.