Spoštovane gospe in gospodje, dobro jutro! Članice in člane Odbora za finance in vse ostale povabljene na današnjo sejo Odbora za finance lepo pozdravljam!

Pričenjam 6. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti članica odbora, poslanka Suzana Lep Šimenko. Na seji pa kot nadomestni članici sodelujeta poslanka Ljudmila Novak, ki nadomešča poslanca Jožefa Horvata in poslanka Anja Bah Žibert, ki nadomešča poslanca Marka Pogačnika.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019.

Predlagatelj rebalansa je Vlada. Državnemu zboru ga je v obravnavo poslala na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah. K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za finance, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Fiskalni svet. Dodatno je bil povabljen tudi Sodni svet, vendar so poslali opravičilo, da se današnje seje ne morejo udeležiti.

Prejeli smo dodatna gradiva in sicer so to mnenja vseh zainteresiranih delovnih teles. Oceno Fiskalnega sveta z dne 7. februarja 2019, mnenje Sodnega sveta z dne 15. februarja 2019, mnenje Državnega sveta z dne 27. februarja 2019 in stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta z dne 28. februarja letošnjega leta. Na klop ste dobili pregled amandmajev z dne 2. marca 2019.

Odbor bo predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 obravnaval na podlagi 4. odstavka 166. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do predloga rebalansa proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa. Do izteka roka za vložitev amandmajev, torej do 1. marca 2019, so kvalificirani predlagatelji vložili 34 amandmajev in sicer Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke dva amandmaja, h katerim je bila vložena tudi sprememba amandmaja k uporabniku Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo; Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je vložila 16 amandmajev; Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanski demokrati je vložila prav tako 16 amandmajev.

Odbor bo najprej razpravljal o predlogu rebalansa v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje in tudi predloge morebitne za amandmaje odbora. Zainteresirana delovna telesa niso oblikovala svojih amandmajev.

Prosim predstavnika Vlade, ministra za finance gospoda Andreja Bertonclja, da poda uvodno obrazložitev predloga rebalansa proračuna.

Gospod minister, izvolite.

Hvala lepa! Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za finance, spoštovani ostali vabljeni!

Vlada Republike Slovenije s predlogom rebalansa državnega proračuna za leto 2019 sledi svojim ključnim usmeritvam. Ena doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Hkrati s tem Vlada zasleduje tudi temeljni cilj stabilne in široko osnovane gospodarske rasti. Rebalans proračuna je stabilen in razvojno naravnan in nagovarja vse generacije državljank in državljanov. Zmanjšujemo javni dolg, kar pomeni, da smo manj zadolženi in več ustvarimo. Smo prvi, drugi v evrski skupini, pri zniževanju javnega dolga – v letošnjem letu ciljamo na 66 % v odnosu na BDP.

Maastrichtski kriteriji, to je 60 % stopnjo, bomo dosegli v naslednjih dveh, treh letih. Ugodnejši gospodarski in javnofinančni trendi ustvarjajo fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje, prek izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva. Hkrati se kot gonilo domače potrošnje krepijo tudi večje domače investicije, z namenom, da se omogoči dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast. Krepi se zaposlovanje, podjetja ustvarjajo več dodane vrednosti in boljše poslovne rezultate.

Pozitivne razmere na trgu dela omogočajo, da pokojninska in zdravstvena blagajna lažje izpolnjujeta svoje obveznosti. S tem se ponovno ustvarjajo gospodarska gibanja in razmerja, ki jih je bilo potrebno za(?) uravnoteženja javnih financ v preteklih letih zajeziti ali na novo uravnavati.

Gospodarskim gibanjem sledi tudi izboljšanje stanja javnih financ, kjer pa Slovenija šele po letu 2017 dalje beleži presežek. Naj spomnim, predhodno je Slovenija v 10 letih naredila za skoraj 25 milijard proračunskih primanjkljajev in se za toliko tudi zadolžila. Vlada tudi za leto 2019 s predlogom rebalansa načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti prihodkov. Torej, hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov in predvideva nominalni presežek, v višini 194 milijonov evrov oziroma 0,4 BDP oziroma 0,55 BDP, merjen z ESA standardi.

Gospodarska rast pomembno vpliva na izboljšanje javnih financ, kar se kaže skozi povečane prilive iz naslova davčnih prihodkov. Prihodki predloga rebalansa državnega proračuna so načrtovani z upoštevanjem ključnih makroekonomskih kazalcev iz jesenske napoved Umar in veljavne ureditve na davčnem področju. V primerjavi z letom pred, bodo skupni prihodki višji za 3,5 %, samo davčni prihodki za 4,8 %, skupaj so načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnine in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije, ki so ocenjena na več kot milijardo evrov. Upoštevani so tudi dodatni namenski prihodki iz zakona v 2TDK in visoka vrednost CO2 kuponov za polnjenje podnebnega proračunskega sklada.

Na drugi strani, pri izdatkih, je Vlada upoštevala zgornjo mejo, ki jo je sprejel decembra lani Državni zbor in sicer 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna 2019, so višji za 463 milijonov evrov, od realizacije 2018 pa za 700 milijonov evrov. Na višje dovoljene odhodke državnega proračuna pa so vplivali predvsem novi ukrepi, z uveljavitvijo v letu 2019 - dogovor glede politike plač v javnem sektorju, vpliv zakona o socialno varstvenih prejemkih, dogovorjena višina povprečnin za občine in višina letnega dodatka za upokojence. Vlada je v predlogu zagotovila več sredstev tudi za prednostne naloge – zdravje, znanost, infrastruktura in za izvajanje črpanja evropskih sredstev. Primer: sredstva za področje znanosti, glede na pretekla leta se bistveno povečujejo in po dolgem času dosegajo nivo 200 milijonov evrov, kar dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva, s tem pa se zagotavlja predpogoj za povečanje kakovosti življenja.

V letu 2019 bodo za Slovenijo še naprej pomembna tudi evropska sredstva, za katera načrtujemo porabo nekaj nad milijardo evrov. Številni ukrepi in projekti so že v teku, nekateri še v pripravljalnih fazah, vendar so sredstva večinoma že dodeljena z odločitvami o podpori, tako da glede na pretekla leta upravičeno pričakujemo še višji delež črpanja. Z vidika virov financiranja naj bi se v letu 2019 uporabilo 8,5 milijarde evra integralnih sredstev, milijardo cca., govorimo o okrogli številki, milijardo evrov evropskih sredstev in tisto 67 milijon evrov v namenskih sredstvih. 230 milijonov evrov integralnih sredstev slovenske udeležbe in 1,6 milijona evra v namenskih sredstvih finančnih mehanizmov.

V računu finančnih terjatev in naložb, tako imenovani B bilanci, so prejemki načrtovani v višini 9,6 milijona evra in izdatki v višini 415 milijonov evrov, razlika med prejemki in izdatki je negativna v višini 406 milijonov evrov, tega je v povečanje kapitalskih deležev za 200 milijonov vključeno 56 milijonov za 2TDK.

V računu financiranja, tako imenovani C bilanci, se v predlogu rebalansa proračuna financiranje načrtovanega primanjkljaja iz B bilance v odločilo glavnic dolga državnega proračuna ter upoštevaje načrtovani presežek bilanci prihodkov in odhodkov in sprememb zmanjšanje stalnih sredstev na računu potrebuje, načrtuje dodatna zadolžitev v višini 1,2 milijarde evra. V skupnem znesku se pa seveda ta zadolžitev zmanjšuje. Priloga predloga rebalansa državnega proračuna je tudi dopolnjen osnutek proračunskega načrta za sektor država 2019, ki smo ga v skladu s pravili Evropske unije posredovali tudi Evropski komisiji in Fiskalnemu svetu.

Za leto 2019 je za celoten sektor država načrtovan presežek v višini 0,55 odstotkov BDP. Doseganje nominalnega presežka v javnih financah ter razmeroma ugodna gospodarska rast omogočata, da Slovenija izpolnjuje pravilo o dolgu. Dolg države se znižuje hitreje, kot je bilo predvideno, saj se je v enem letu znižal za 3,7 odstotne točke in sicer tudi zaradi uspešnega upravljanja z dolgom in izvedene privatizacije banke.

Dolg sektorja država se iz ocene leta 2018 znižuje iz 70,3 % BDP za 4 odstotne točke na 66,6 % BDP v letu 2019. S tem se ustvarja pomemben fiskalni prostor na srednji rok. Obrestni izdatki za servisiranje državnega proračuna se v letu 2019 zmanjšujejo in sicer so ocenjeni v višini 1,6 odstotka BDP, kar v primerjavi z letom 2014 na primer pomeni za skoraj 300 milijonov evrov manj obrestnih odhodkov. Prav tako ohranjamo presežek primarnega stanja salda, ostaja na ravneh 2 odstotka BDP.

Za Slovenijo pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo ,ki ga je Vlada pri snovanju ekonomskih politik zasledovala, pri čemer smo si prizadevali ohranjati pozitiven nominalen sektor država in naslednji rok posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. V tem smislu zagotavljamo ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnih javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države. Pot javnofinančne konsolidacije, kot bo začrtana spomladi z okvirom 2020-2022 in novim srednjeročnim ciljem, mora omogočiti z oblikovanjem ustreznega spleta ekonomske politike, zagotovimo ne samo cilja in stabilnosti javnih financ, temveč in tudi bi rekel predvsem ustrezno raven gospodarske rasti.

Fiskalna pravila so že v osnovi definirana kot stalno omejevanje fiskalne politike, merjeno oziroma zagotovljene s fiskalno izvedbo in učinkovitostjo.

Omenjeno težko enačimo z letnimi proračunskimi saldi. Tudi ostale države članice so s fiskalnim paktom prenesla v nacionalne zakonodaje različna pravila. Naj omenim - in so s tem seveda z določenimi viri neprimerljiva - bodisi uravnotežen saldo sektorja država, definirane ravni izdatkov, dolga, nekateri celo namenoma niso zajeli celoten sektor država. V Evropski uniji beležimo 112 različnih fiskalnih pravil, od tega jih je komaj polovica vezana na strukturni saldo. V tem so vštete različne ravni države. V 25 % se veže izključno na dolg, če pa skladno s priporočilom Evropske komisije zajamemo ravni sektorja država, ugotovimo, da celoten sektor zajema le 53 % pravil. Tudi glede srednjeročnega cilja velja pravilo, da se skušamo uravnotežiti. Vendar so letno res potrebne tako velike prilagoditve ne glede na posledice, se sprašujemo. Matrika fiskalnega prilagajanja bi morala veljati glede na srednji rok in ne glede na leto za letom zahtevati drastične reze. Tudi analize Evropske komisije v javnih financah kaže občutno vrzel med dejanskim in zahtevanim fiskalnim naporom članic in odstopanja od ciljev. Tudi Evropska unija, fiskalni svet pripravlja sveženj ukrepov, kjer prihaja predvidoma iz letnega na triletno merjenje in daje se bistveno večji poudarek javnemu dolgu in ne recimo 3 % primanjkljaju in ostalim merilom. Torej točno to, kar tudi mi poudarjamo pri svoji ekonomski politiki.

S predlogom rebalansa smo postavili temelje za strukturne ukrepe, ki so pred nami. Ministrstvo za finance je že predstavilo davčne spremembe, s katerimi želimo spodbuditi domačo potrošnjo, s tem gospodarsko rast ter narediti trg dela mednarodno konkurenčen. Ocenjujemo, da je predlagani rebalans uravnotežen in zagotavlja pot do srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zato predlagamo odboru, da predlog potrdi.

Predsednik, imam še nekaj v Ziprsu, /nerazumljivo/, bom kasneje. Hvala lepa.

Naslednja točka dnevnega reda. Hvala gospod minister.

Imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Andrej Rajh nadomešča člana odbora poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Zdaj sprašujem ali želijo tukaj prisotni predsedniki oziroma predstavniki zainteresiranih delovnih teles predstaviti mnenja teh delovnih teles. Ne. Pardon, vi tudi. Imamo kar nekaj tega. Najprej je na vrsti kolegica poslanka Mateja Udovč, Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Hvala lepa za besedo.

Odbor za izobraževanje znanost, šport in mladino je na 7. nujni seji 5. 2. 2019 obravnaval Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Pri delu odbora je sodeloval državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Štromajer in predstavnica Ministrstva za finance mag. Irena Drmaž.

Predstavnica Ministrstva za finance je med drugim povedala, da se je Predlogu rebalansa proračuna prihodki in odhodki, v primerjavi s prejetim proračunom, zvišujejo. Tako so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 % več kot v sprejetem proračunu za leto 2019. Odhodki pa se zvišujejo za 4,8 % na 10,16 milijarde evrov. Nominalni presežek proračuna bo tako predviden v višini 0,4 % bruto domačega proizvoda. Vlada s tem zasleduje ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države. Državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je predstavil Predlog rebalansa proračuna na področju ministrstva in povedal, da se s predlogom rebalansa sredstva za področje izobraževanja, znanost in športa povečujejo za 129 milijonov evrov glede na že sprejeti finančni načrt za leto 2019. Ministrstvo je pri pripravi Predloga rebalansa izhajalo tako iz prioritet in zavez v Koalicijski pogodbi ter zavez Vlade danih sindikatom, da bo zagotovila dodatna sredstva za povečanje plač javnih uslužbencev. Pojasnil je, da je programsko gledano ministrstvo nosilec dveh politik, in sicer politike 19 - izobraževanje in športa in politike 05 - znanost in informacijska družba. Poleg tega sodelujejo še v treh drugih politikah, ki so zunanja politika in mednarodno razvojno sodelovanje, trg dela in delovni pogoji ter kultura in civilna družba, za katere letno namenjajo okoli 6,2 milijona evrov oziroma 0,31 % vseh njihovih sredstev.

Med Vladnimi prioritetami je področje znanosti, saj le-ta dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva. S tem pa se zagotavlja predpogoje za povečanje splošnega družbenega blagostanja. Velik poudarek se daje tudi na odprtost in kakovost sistema. Sredstva za znanost znašajo 268,6 milijona evrov, od tega znašajo integralna sredstva 207,2 milijona evrov, kar je 21,2 milijona evrov več, kot je bila poraba v letu 2018. Integralna sredstva za znanost tako prvič presegajo predkrizno raven iz leta 2011 in prvič je za ta namen predvidenih več kot 200 milijonov evrov, s čimer sledimo koalicijski zavezi po povečanju sredstev za raziskave in razvoj na 1 % bruto domačega proizvoda.

Pomembno vlogo na tem področju bodo imela tudi evropska kohezijska sredstva, ki za leto 2019 znašajo 60,9 milijona evrov, usmerjena pa bodo v krepitev raziskovalne infrastrukture, spodbujanje naložb javnih raziskovalnih organizacij in podjetij v raziskovalne in razvoj ter centrom odličnosti.

Na področju izobraževanja bo ministrstvo v letu 2019 še naprej zagotavljalo dostopno in kakovostno vzgojo in izobraževanje za vse in krepitev visokega šolstva ter z njim povezanega znanstvenega raziskovanja. Na področju predšolske vzgoje se največ sredstev namenja za subvencije plačila staršem – okoli 17 milijonov evrov, in sicer za 70 % cene programa, ki bi ga starši morali plačati za drugega otroka, in 100 % za tretjega in naslednje otroke ter za subvencije ranljivim skupinam, subvencioniranje predšolske vzgoje otrok Romov in otrok v dvojezičnih oddelkih, financiranje krajših programov za otroke, ki niso v vrtcu in so stari 5 let. Od septembra 2019 se bo kot novo zakonsko obveznost sofinanciralo tudi razvojne oddelke v vrtcih.

Za področje osnovnega šolstva je namenjenih 870 milijonov evrov, s čimer se zagotavlja pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, optimalne pogoje za vzgojo otrok s posebnimi potrebami ter regijsko enakomernejši delež vključenosti otrok v javno glasbeno šolstvo. Šole se še vedno soočajo z izzivi, ki jih prinaša naraščanje števila učencev oziroma povečanje generacij. V letu 2019 je v sistemu osnovnošolskega izobraževanja po številu učencev skoraj ena generacija več, kot je bilo otrok v preteklosti. To predstavlja velik izziv tako za šole kot tudi za državo in lokalne skupnosti. Učenci imajo v času pouka organizirano tudi prehrano, s šolskim letom 2019 in 2020 pa bo ministrstvo razširilo nakup učnih gradiv tudi za učence drugega razreda osnovne šole.

Na področju srednjega šolstva je namenjenih 328,2 milijona evrov. Z njimi se zagotavljajo pogoji za kompetentno naravno izobraževanje, ki omogoča prehodnost med programi in zaključevanje različnih ravni izobraževanja ter nadaljevanja študija s poudarkom na povečanju naravoslovnih kompetenc, spretnosti in veščin dijakov. Z razmestitvijo izobraževalnih programov po posameznih šolah se ohranjajo zanimanje dijakov in delež vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja, s programskimi spremembami pa se zagotavlja tesnejše povezovanje izobraževanja s potrebami gospodarstva in trga dela, pri čemer velja izpostaviti uvedbo vajeništva in drugih oblik povezovanja ter izobraževanja z gospodarstvom. Dijakom se zagotavlja tudi delno ali v celoti subvencionirana malica v času pouka.

Višjemu strokovnemu šolstvu se namenja 15,5 milijonov evrov in je tesno povezano s trgom dela in se želi preko široko modularno zasnovanih študijskih programov, ki temeljijo na vsaj dveh poklicnih standardih, doseči čim večjo zaposljivost diplomantov.

Na področju visokošolskega izobraževanja, ki se mu namenja 305 milijonov evrov, se zagotavlja stabilno financiranje ter ustrezna kakovost izvedbe študijskih programov 1. in 2. bolonjske stopnje na rednem študiju, zagotavljajo se sredstva za doktorski študij na javnih visokošolskih zavodih za internacionalizacijo izobraževanja, izvajanje dejavnosti visokošolskih knjižnic ter reševanje prostorske problematike umetniških akademij. Pomemben poudarek pri razvoju visokega šolstva bodo v letu 2019 imele tudi evropska kohezijska sredstva, ki bodo v tem letu znašala 5,8 milijonov evrov in bodo namenjena za mednarodno mobilnost študentov, gostovanje tujih profesorjev, pomoč študentom pri graditvi kariere, karierne centre in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževalnem procesu. Izobraževanju odraslih se namenja 21,8 milijonov evrov, od katerih znašajo sredstva evropske kohezijske politike 16,3 milijona evrov. Ministrstvo sofinancira programe in dejavnosti iz skupnega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in učenja, promocije vseživljenjskega učenja ter nacionalno pomembno vlogo v izobraževanju odraslih. Financirajo se tudi program osnovne šole za odrasle, ki je ena od prednostnih nalog Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. Na področju športa bo ministrstvo v letu 2019 zagotavljalo pogoje za razvoj športa za vse s ciljem, da vsakemu posamezniku zagotovi možnost za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju in zagotovi mladim kakovostno zunajšolsko športno udejstvovanje ter spodbujanje uveljavljenih moralnih in etičnih vrednot v športu. V letu 2019 znašajo sredstva za šport 20,2 milijona evrov. Podpiralo se bo razvoj vrhunskega športa, sofinanciral in spodbujal se bo šport, skladno z nacionalnim programom športa. Državni sekretar je podal tudi odgovore in pojasnila na zastavljena vprašanja, predloge in pripombe poslancev. Tako se je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ni oblikoval svojih amandmajev in se je seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 iz svojega delovnega področja.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, gospe kolegice in kolegi, glede na to, da smo mi vsa ta poročila dobili v gradivu, bi predlagal naslednjim poročevalcem v imenu delovnih teles, da morda povzamejo samo tiste najpomembnejše točke, zato ker pozivam predvsem na ekonomiko razpoložljivega časa, da ne bi po nepotrebnem tratili čas za prebiranje dokumentov, ki so nam vsem dostopni.

Naslednja je na vrsti poslanka Ljudmila Novak, predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Izvolite.

Spoštovani, lepo pozdravljeni.

Bom kratka in jedrnata. Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu je obravnavala rebalans proračuna in moram reči, da so skoraj vsi člani, tako koalicijski kot opozicijski, izrazili nezadovoljstvo. V tem času, ko se hvalimo z visoko gospodarsko rastjo, ko so vsa področja dobila precej več sredstev kot v preteklosti, je proračun Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dobil zgolj dobrih 25 tisoč evrov dodatnega denarja, kar pomeni za odpravo plačnih nesorazmerij. Veste, da je ta del proračuna tudi simbolnega pomena, tudi naši Slovenci v zamejstvu in po svetu nas spremljajo tukaj v Sloveniji in se čudijo nad takim odnosom do tega področja. V letih krize je proračun za urad se vedno nenehno zmanjševal, letos, ko pa beležimo rast in povišanje sredstev na vseh področjih, pa samo minimalno povišanje za odpravo plačnih nesorazmerij, medtem ko dela tam je veliko, tudi potreb je veliko, ne nazadnje pa tudi določene organizacije opravljajo veliko povezovalno, svetovalno vlogo tudi Slovencem tukaj, na primer različne gospodarske zveze, trudijo se povezovati mlade, kajti stanje jezika v zamejstvu se poslabšuje, čeprav se vpis v šole, dvojezične šole povečuje, vendar je treba vlagati veliko naporov za izobraževanje slovenščine za mlade. Ker pa seveda koalicijski poslanci niso mogli vložiti amandmajev ali pa niso upali, bom rekla, sem sama vložila amandma. Gre za sorazmerno majhen, nizek znesek za to, ko boste potrebovali ali bomo potrebovali amandmaje, bi vseeno prosila za podporo amandmaju za Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Hvala lepa.

Naslednji je na vrsti poslanec Primož Siter v imenu Odbora za kulturo.

Prosim.

Najlepša hvala in lep pozdrav!

Odbor za kulturo je na 4. nujni seji 6. februarja obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Predstavnica Ministrstva za finance je uvodoma na splošno predstavila predlog rebalansa proračuna. Dr. Jernej Pikalo, ki začasno opravlja funkcijo ministra za kulturo, pa je v nadaljevanju predstavil predlog rebalansa proračuna na področju Ministrstva za kulturo. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker se delež proračuna za kulturo prvič po letu 2012 povečuje za 30, 4 milijona evrov in v celoti znaša 193 milijonov 315 tisoč evrov. Delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu znaša tako prvič po letu 2012 1, 9 %.

Vsebinsko bo pretežni del sredstev, torej 9, 4 milijona evrov namenjenih za stroške dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna. Za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture je namenjenih 1, 8 milijona evrov, za republike priznavalnine 0, 2 milijona evrov, na nakup opreme in investicijsko vzdrževanje, ki je bilo v preteklosti izrazito podhranjeno, 2, 2 milijona evrov. Za programe v kulturi je namenjenih dodatnih 5, 8 milijonov. Na področju medijev in avdio-vizualne kulture se povečujejo transferna sredstva za film v višini 800 tisoč evrov, dodatno se bo financiral redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Projektu medijske pismenosti je namenjenih 50 tisoč evrov, dodatna sredstva so namenjena tudi sofinanciranju nevladnih organizacij, varstvu kulturne dediščine, nakupu knjižničnega gradiva, ljubiteljski kulturi in digitalizaciji.

V razpravi so vsi sodelujoči pozdravili dejstvo, da se sredstva namenjena za kulturo v predlogu rebalansa proračuna povečujejo in ob tem opozorili na naslednja odprta vprašanja na področju kulture. Izpad sredstev, ki naj bi jih zagotovil Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, pomanjkanje sredstev na področju ohranjanja kulturne dediščine, odsotnost investicij v večje javne zavode, recimo SNG Drama, nezadostno financiranje ljubiteljske kulture, neskladni kulturni razvoj v Sloveniji, dve tretjini denarja namenjena za kulturo, ostaja v osrednjeslovenski regiji, uresničitev zavez iz koalicijske pogodbe o dvigu sredstev za kulturo na 2, 2 %, uvedbo samostojne proračunske postavke za področje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, dvig sredstev za program podpora verskim skupnostim, nepredvidljivo financiranje kulturnih programov, kar je posledica odsotnosti novega nacionalnega programa za kulturo, nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi, sofinanciranje medijev lokalnega pomena, problematiko financiranja festivala Brežice in Carmina Slovenice, projekt Medijske pismenosti, investicije v kulturno infrastrukturo, strategijo Ministrstva za kulturo glede ohranjanja gradov in dvorcev, problematiko pokrajinskega arhiva Maribor, univerzitetne knjižnice Maribor in SNG Maribor, povišanje sredstev na načrtovanih 11 milijonov letno za filmsko in video produkcijo do leta 2022, potrebo po zagotovitvi višjih sredstev na postavki založništvo, problematiko prekarizacije in krašenja delovno-pravne zakonodaje v kulturi s strani javnih zavodov, nujnost začetka črpanja kohezijskih sredstev za projekt Slovenija častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022, financiranje povišanja plač v javnem sektorju in vsebinsko presoja izvedba projekta Interpretacijski center na Igu, koliščarsko naselje na Ižanskem delu ljubljanskega barja.

Odbor za kulturo ni oblikoval svojih amandmajev k predlogu rebalansa proračuna za leto 2019. Po končani predstavitvi predloga in po opravljani razpravi, je predsednica odbora ugotovila, da se je Odbora za kulturo seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na področje dela Ministrstva za kulturo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

V imenu Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, predsednik Edvard Paulič.

Prosim.

Hvala lepa za besedo.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 4. nujni seji dne 5. februarja 2019 obravnaval predlog rebalansa proračuna. Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, je v dodatni obrazložitvi poudarila, da skupen obseg sredstev v predlogu rebalansa znaša dobrih 844 milijonov evrov. Ta znesek je za 65 milijonov evrov višji od realizacije v letu 2018 in slabih 50 milijonov evrov višji od tistega v sprejetem proračunu za leto 2019. Izpostavila je, da od celotnega zneska približno 150 milijonov evrov sredstev predstavljajo evropska sredstva in glede na to, da je bila lanskoletna realizacija črpanja teh sredstev 85 milijonov evrov in je bila v trenutni finančni perspektivi daleč najboljša, bo za predvideno letošnjo realizacijo v višini 150 milijonov evrov, potrebno vložiti izredno veliko napora. Omenila je 3 konkretne primere in sicer, gradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper, gradnjo tretje razvojne osi in pa podelitev koncesije za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi.

Minister za okolje in prostor, Jure Leben, je v dodatni obrazložitvi postavk, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor poudaril, da predlog rebalansa predvideva sredstva v višini skoraj 375 milijonov evrov, kar je za dobrih 23 % ali 72 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2019. Predvideno povišanje gre predvsem na račun slovenske udeležbe pri sofinanciranju evropskih projektov, namenskih postavk in integralnih sredstev. Izpostavil je, da je glavna naloga ministrstva pri izvrševanju predlaganega rebalansa nameniti maksimalne napore povečanju črpanja evropskih sredstev in povečanju črpanja namenskih skladov – to sta Sklad za vode in Sklad za podnebne spremembe. Omenil je, da veliki projekti za leto 2000(?) niso predvideni(?) večje aktivnosti pa so predvidene pri pripravi koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi.

V razpravi je bilo kar nekaj vprašanj in predlogov, na katera sta minister in ministrica odgovorila, pa jih zdaj tukaj ne bi navajal. Odbor ni oblikoval svojih amandmajev in se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019.