Dragi kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo, ki je sedaj odprta za javnost.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU DNE 18. 7. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 11. 7. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Prosim mag. Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovana gospoda predsednika, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju sveta za splošne zadeve, 18. julija 2019, v Bruslju. Na tem zasedanju, ki je bilo sklicano zelo pozno, bo svet obravnaval naslednje vsebinske točke: večletni finančni okvir 2021-2027, prednostne naloge finskega predsedstva, izvajanje strateške agende EU in stanje pravne države na Poljskem. Predvidoma se bo seznanil tudi s poročilom komisije o nadaljnji krepitvi pravne države v Uniji. Kar se tiče večletnega finančnega okvirja, finsko predsedstvo, ki je predsedovanje svetu Evropske unije prevzelo ta mesec bo predstavilo načrt dela glede pogajanja o novem proračunu Evropske unije. Predvidoma bo izpostavilo sklepe z junijskega zasedanja evropskega sveta, ki določajo, da bo evropski svet ponovno obravnaval to pomembno temo oktobra s ciljem, da bi bil dogovor o večletnem finančnem okvirju sprejet do konca letošnjega leta. Predsedstvo je napovedalo, da bo septembra organiziralo bilateralna srečanja z državami članicami, ki bodo med drugim služila tudi kot podlaga za pripravo kompromisnih rešitev in predlogov glede številk, ki naj bi bili objavljeni jeseni 2019. Torej, jeseni naj bi dobili nek okvir s številkami proračuna. Širša razprava na zasedanju sveta za splošne zadeve tokrat ni predvidena, kar se tiče večletnega finančnega okvirja. Druga točka predstavitev prednostnih nalog finksega predsedstva. Naslednja točka, torej druga točka bo predstavitev programa finskega predsedovanja Svetu Evropske unije, s poudarkom na temah, ki jih bo obravnaval Svet za splošne zadeve. Finska v programu izpostavlja pet prednostnih nalog, krepitev skupnih vrednot in pravne države, povečanje konkurenčnosti in socialen vključenosti Evropske unije, krepitev položaja Evropske unije kot vodilnega globalnega akterja na področju podnebnih ukrepov, celovita zaščita državljanov in 5. točka, ostale ključne zadeve v katero spada tudi celostno opravljanje migracij in prizadevanje za dokončanje pogajanj o novem večletnem finančnem okvirju. Slovenija podpira prednostne naloge finskega predsedovanja.  3. točka, izvajanje strateške agende za obdobje 219-2024. Svet bo izmenjal mnenja o načrtih za izvajanje strateške agende Evropske unije za obdobje 2019-2024. Dokument je na junijskem zasedanju sprejel Evropski svet. Strateška agenda opredeljuje ključne prednostne naloge za delovanje Evropske unije v naslednjih petih letih. Pri tem izpostavlja zaščito državljanov in svoboščin, razvoj gospodarstva, izgradnjo podnebno nevtralne, zelene in pravične ter socialne Evrope ter širjenje evropskih interesov in vrednot po svetu. Republika Slovenija navedene prioritete in usmerjenost v prihodnost podpira, med drugim pozdravljamo napoved, da bodo na ravni Evropske unije sprejeti potrebni ukrepi za pravilno delovanje šengenske ureditve. Naj s tem omenim, da je Slovenija, kot ste že seznanjeni, nedavno odločila za okrepljeno sodelovanje in skupni nadzor na zahodni meji, s ciljem da zagotovimo učinkovitejše opravljanje migracij. V razpravi o izvajanju strateške agende o novem zakonodajnem obdobju si bo Slovenija vseskozi prizadevala za krepitev zaupanja institucij Evropske unije ter za spoštovanje temeljnih načel in skupnih vrednot Evropske unije.  4. točka, četrto poglavje, sporočilo komisije o nadaljnji krepitvi pravne države v uniji. Evropska komisija bo predvidoma predstavila končno sporočilo glede nadaljevanja krepitve vladavine prava v uniji ter odzive na svoje prvo sporočilo, ki ga je objavila aprila letos. V prvotnem sporočilu je bil zajet pregled instrumentov za sprejemanje, vrednotenje in zaščito vladavine prava v primeru kršitev. Nam je spodbuditi razmislek, kako ta orodja in s tem vladavino prava okrepiti, predvsem pa kako jih optimizirati. Kaže zlasti na potrebo o učinkovitem spodbujanju, zgodnjem preprečevanju tveganj ali kršitev načela vladavine prava ter učinkovitem odzivanju na takšne primere. Slovenija podpira prizadevanje za krepitev vladavine prava in za večjo učinkovitost orodij, ki bodo prispevali k boljšemu spoštovanju tega načela v Evropski uniji. Menimo, da se mora Evropska unija vrniti k spoštovanju lastnih temeljnih vrednot.  Pravna država na Poljskem. To je 5. točka. Obrazložitveni predlog v skladu s členom 7/1 Pogodbe o Evropski uniji. Svet se bo seznanil s pregledom stanja vladavine prava na Poljskem. Osrednja tema bo predstavitev razmer po zadnji sodbi sodišča Evropske unije. Slednje je 23. junija odločilo, da so odločbe poljske zakonodaje, ki se nanašajo na znižanje upokojitvene starosti sodnikov vrhovnega sodišča v nasprotju s pravom unije. Dodatno je presodilo, da sta bili s spornimi ukrepi kršeni načeli neodstavljivosti sodnikov in neodvisnosti sodstva. Slovenija vseskozi podpira aktivnosti za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava. Menimo, da je neodvisno sodstvo ena od temeljnih stebrov vladavine prava, zato poudarjamo, da je sodbe vseh sodišče treba spoštovati. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa mag. Božič. Sedaj odpiram razpravo. Želi kdo od kolegic in kolegov besedo? Gospod Boris Doblekar. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar z ekipo, poslanke, poslanci! Bom zelo kratek. Omenili ste širjenje evropskih vrednot doma in po svetu, potem pa pri naslednji toči vrnitev k spoštovanju lastnih vrednot. Nekaj mi skupaj ne gre, ampak mogoče stavek, dva na to temo. In pa ali bo Slovenija potem, ko bo prevzela predsedovanje tudi nadaljevala po tem finskem sistemu, ki se mi zdi, da ima kar nekaj zanimivih izhodišč in pa tem za samo predsedovanje. Pa mogoče še kakšno mnenje, stališče Republike Slovenije o finančnem okviru oziroma proračunu za prihodnje. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Doblekar. Besedo dajem mag. Andreju Rajhu. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Mene zelo veseli, da je ena od prioritet finskega predsedstva, zavedanje, da so podnebne spremembe in prehod k ogljični nevtralnosti ena od prioritet. Moramo se zavedat, da Evropska unija uvozi za več kot 400 milijard evrov fosilnih goriv in to ravno iz držav, ki jih lahko določeni konflikti v regiji, torej, iz regij, kjer so konflikti in lahko se soočimo kmalu z kakšnimi, bom rekel, motnjami dobave. Vemo, da k podnebnim spremembam veliko prispevajo promet, kmetijstvo in gospodinjstva ter industrija ni ravno odmik od uporabe fosilnih goriv, k novim tehnologijam, tudi za Evropo predstavlja en razvojni potencial, h kateremu moramo vsi stremeti, zato v SAB to namero in cilje finskega predsedstva zelo podpiramo. Hvala lepa.

Hvala lepa, mag. Rajh. Želi besedo še kdo? Ugotavljam, da ne, zato dajem besedo mag. Božiču, izvolite.

Najlepša hvala. Torej, pravilno ste ugotovili, torej, širjenje EU vrednot in potem, urejanje nekih vrednot pri nas. Torej, vrednote, če jih samo gledamo, vrednote so definirane v 2. členu Lizbonske pogodbe in govorijo o demokraciji, človeško dostojanstvo, svoboda, vladavina prava in človekove pravice. Torej, jaz menim, da smo lahko zadovoljni z vsemi vrednotami, ki so definirane in ki jih živimo in ki jih Evropska unija, jaz verjamem in sem prepričan v to, pooseblja. Vrednota je pa tudi to, če vidimo, da je kakšna vrednota kje je kršena oziroma kršena, da jo znamo tudi popravit. Torej, jaz menim, da Evropska unija lahko prispeva k širjenju naših vrednot, EU vrednot po svetu in je čas, da to tudi stori na bolj aktiven način in to vedno govorimo, da je potrebno, da je Evropska unija veliko bolj vidna tudi navzven in tudi vrednota je ta, da jasno povemo, da, če ugotovimo, da kakšna vrednota pa mogoče nekje ni najbolj spoštovana, da je tudi vrednota to, da se ta vrednota začne spreminjat oziroma, da se doseže, da je potem, da jo vse države spoštujemo in gre predvsem pri vladavini prava, ki je najbolj aktualna in pereča trenutno v Evropski uniji in mislim, da je Evropska unija kot taka, z državami članicami, aktivna pri tem in tudi aktivno odpravlja neke pomisleke, da mogoče vse vrednote v Evropski uniji pa niso, niso upoštevane na način, kot je definirano v 2. členu Lizbonske pogodbe. Mislim pa, da je zadnji čas, da Evropska unija res pride iz mogoče nekega okvira in postane res globalni »player«, z ekonomsko diplomacijo, z vrednotami, ki jih imamo in z vsem tem, ki zagovarjamo. Finsko predsedstvo je dalo vsekakor zanimive teme, ki so pa nekako, več ali manj imajo danes predsedstva, tisti, ki predsedujejo, imajo nekako že bolj ali manj definirane programe, definirane, izoblikovane programe. Mi vsekakor podpiramo in so v duhu naših prioritet vedno. Torej, mi podpiramo te prioritete in nadaljujemo z zelo podobnimi prioritetami, torej, mi govorimo nekako, se zavzemamo, da bi naše prioritete bile v okviru, pa ne govorim, da bojo to prioritete kot vladavina prava, gospodarski razvoj in trajnostna rast z digitalno agendo, socialna pravičnost, boj proti podnebnim spremembam, kar vključuje vse to, zahodni Balkan, torej, širitev na zahodni Balkan in stabilnost regije, voda, vsekakor voda, ki je naša pomembna sestavina vedno, krepitev evra in varnost prebivalstev. Vsekakor govorimo tudi o nekem trajnostnem, novem razvoju, kot je digitalna agenda in umetna inteligenca, ker mislim, da Slovenija je tista, ki je država, ki lahko nekaj ponudi. V tem digitalnem svetu je ravno umetna inteligenca tista, ki po mojem predstavlja preboj Slovenije na tem področju. Torej, to je tisto, kar vidimo mi. Kar se tiče finančnega okvirja, je za Slovenijo ključno ohranit nivo kohezijskih sredstev, ki ga je predlagala že komisija, najti rešitev za visok padec sredstev za zahodno Slovenijo in ublažiti padec sredstev za razvoj podeželja – to so naše prioritete, katere bomo zagovarjali in   (nadaljevanje) upam, da bomo čim bolj uspešni. Prva prioriteta Slovenije je tudi ohraniti ugoden predlog kohezijske alokacije, kar je povezano z možnostjo hitrega dogovora, tega hitrega dogovora, ki smo ga vseskozi zagovarjali in smo nekako tudi vedeli, na žalost, ni. Torej, ta finančni okvir, ki smo ga postavili že pred časom, ostaja, ki ga bomo, upam, da aktivno in uspešno zagovarjali.  Kar se tiče okolja in nevtralnosti, je naše stališče - in mislim, da smo šli še celo preko teh okvirov, krepko bolj v zeleno Slovenijo in zeleno Evropo in to bomo tudi zagovarjali in bo naša prioriteta. In je bila že vedno, torej tudi pri zadnjem forumu oziroma Treh morij smo šli iz te črne energije v tisto pravo zeleno energijo in je bil tudi poudarek, ne iz tradicionalnih virov, iz obnovljivih virov v zeleno energijo.  Upam, da sem odgovoril. Če sem pa kaj izpustil, pa se opravičujem.

Hvala lepa, mag. Božič. Ker interesa za razpravo ni več, jo zaključujem. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenija na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 18. 7. 2019, in jih podprl.« Glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 1 do 20. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa vsem. S tem končujem 2. točko dnevnega reda.  Besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Matjažu Nemcu.

Dovolite mi, da preberem še eno pooblastilo: namesto gospoda Jožefa Horvata je z nami gospod Blaž Pavlin.  Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 18. 7. 2019.  S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 39. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Igorju Pečku.

Hvala lepa. Hvala lepa tudi vam za vse razlage, gospod Božič.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ, 15. 7. 2019.  Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 11. 7. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Prosim dr. Jožeta Podgorška, državnega sekretarja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Na tokratnem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo bodo obravnavane predvsem kmetijske točke in v skladu z ustaljeno prakso bo finsko predsedstvo predstavilo zastavljeni program dela. V tem programu dela bo predsedstvo predvsem nadaljevalo z delom na obstoječih aktih. V ospredju bo seveda delo na zakonodajnem svežnju o reformi skupne kmetijske politike, ki poteka od lanske jeseni, tako na tehnični kot na politični ravni. Finsko predsedstvo bo v skladu s svojim programom Trajnostna Evropa, trajnostna prihodnost, ki v ospredje postavlja trajnostno rabo naravnih virov in trajnostno upravljanje le-teh, nadaljevalo razpravo o prispevku kmetijstva in gozdarstva v procesu prehoda Evropske unije na podnebno nevtralno gospodarstvo. Finsko predsedstvo bo tudi močno dejavno na področju gozdarstva, saj je Finska druga najbolj gozdnata država. Finsko predsedstvo bo začelo razpravo o EU strategiji za gozdarstvo po letu 2020. Naj samo omenimo, da Evropska unija v tem trenutku nima skupne gozdarske politike.  Na področju ribištva bo v ospredju delovna uredba o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, in sicer bo na podlagi delnega splošnega pristopa, ki je bil dosežen na junijskem zasedanju sveta, predsedstvo začelo pogajanje z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo v obliki trialogov. Na področju varstva rastlin bo finsko predsedstvo začelo razpravo o prenovi zakonodaje o semenih in reproduktivnem materialu v kmetijstvu in hortikulturi.  Na veterinarskem področju bo predsedstvo največ pozornosti namenilo krepitvi dobrobiti živali.   (nadaljevanje) Slovenija se seznanja s tem programom dela. Ključna področja za našo državo pa so vezana na večletni finančni okvir, in sicer reformo skupne kmetijske politike ter nov sklad za ribištvo. Ravno tako si tudi mi prizadevamo in podpiramo krepitev okoljskih in podnebnih ambicij na področju kmetijstva in trajnostno upravljanje z gozdovi ter podpiramo tudi ureditev področja pri žlahtnjenju rastlin po vzoru za gensko spremenjene organizme.  Komisija bo predstavila tudi dve poročili, in sicer poročilo skupine na visoki ravni za sladkor ter poročilo o napredku v zvezi z načrtom izvajanja za povečanje razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in pospešitvijo izvajanja integriranega varstva rastlin v državah članicah. Pri poročilu skupine na visoki ravni za sladkor ugotavljamo, da na trgu sladkorja beležimo rast proizvodnje sladkorne pese za 27 % in proizvodnje sladkorja za 26 % ter posledično tudi padec cene sladkorja v Evropski uniji. In zato se Slovenija pridružuje stališču držav članic, ki zagovarjajo uporabo prostovoljno vezanih podpor kot pomembno orodje za ohranitev pridelave in predelave sladkorne pese tudi v manj konkurenčnih regijah, predvsem z namenom ohranjanja delovnih mest in tudi ohranjanja ustrezne ravni dohodka za pridelovalce. Pri fitofarmacevtskih sredstvih se tudi Slovenija zavzema za bolj trajnostjo kmetovanje, kar vključuje tudi zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev. Podpiramo aktivnosti za dostopnost fitofarmacevtskih sredstev z manjšim tveganjem tako na nivoju skupnosti kot tudi na našem nacionalnem nivoju. Seveda se pa moramo zavedati, da se tudi v Sloveniji srečujemo s pojavom novih organizmov, novih škodljivih organizmov, pojavom rezistenc obstoječih škodljivcev ter tudi težav pri razpoložljivosti nekemičnih metod zatiranja škodljivcev. Slovenija se strinja, da je treba dati poseben poudarek področju raziskav, spodbujanju raziskav na tem področju na ravni celotne skupnosti. Komisija bo poročala tudi o trenutnem stanju pojavnosti in obvladovanja afriške prašičje kuge v Evropski uniji, o dobrobiti živali med prevozom ob visokih temperaturah v poletnih mesecih. Glede afriške prašičje kuge naj omenim, da Slovenija v tem trenutku še zaenkrat ne beleži primera afriške prašičje kuge. V tem trenutku je v Evropski uniji prizadetih devet držav članic, na Češkem je že bila tudi izkoreninjena. Slovenija se zaveda tveganja, ki ga predstavlja ta bolezen, zato je potrebno redno spremljanje stanja ter harmoniziran pristop vseh držav članic Evropske unije in tudi izven Evropske unije v boju proti tej prenosljivi bolezni. Mimogrede, v letošnjem letu se je bolezen še naprej širila v regijah Kitajske in drugih azijskih držav. Glede dobrobiti živali med prevozom ob visokih temperaturah v poletnih mesecih si tudi mi prizadevamo oziroma podpiramo stališče, da se spoštuje evropski pravni red, kar pomeni, da so potrebni posebni režimi prevoza v primeru prevoza živali nad osem ur pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija. Problematična v tem delu so predvsem sredozemska pristanišča in turško-bolgarska meja zaradi dolgotrajnih postopkov pri tem prevozu. Zato je izredno pomembno ustrezno načrtovanje poti in tudi izpolnjevanje pogojev za prevoz živali s strani organizatorjev prevozov in prevoznikov. Toliko na kratko. Z veseljem odgovorimo še na kakšno vprašanje.

Hvala lepa, dr. Podgoršek. Odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo besedo? Gospod Boris Doblekar, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Državni sekretar, poslanke in poslanci! Jaz bi se navezal in prosil za dodatna pojasnila, pravite, zmanjšana uporab fitofarmacevtskih sredstev. Če lahko kratko poveste, na kakšen način, ali imamo mi kakšne predloge, Slovenija, dodatne, kako bomo zmanjšali ta sredstva. Če čisto po kmečko povem, če hočeš ta sredstva zmanjšati, je treba verjetno precej bolj tudi delati.  (nadaljevanje) Verjetno bo malo težko to.  Nadalje bi vprašal, kar se tiče glifosata, kakšno je naše stališče do tega, lahko rečem, kar problema zadnje čase. Varstvo živali ste omenili, prenosljive, nalezljive bolezni. Tu imamo kar nekaj teh bolezni, ki se pojavljajo. Pri nas je bil modrikasti jezik pred dvema, tremi leti, začelo se je to cepljenje masovno, bila je Slovenija kot nek otoček znotraj držav, celoten teritorij Republike Slovenije. In okrog tega cepljenja se pojavlja precej odprtih vprašanj, predvsem tudi veliki dvomi o škodljivosti tega cepiva. Na vzhodu se pojavljajo druge različne bolezni, kot so dermatitis in podobne stvari, ki počasi prihajajo tudi proti Sloveniji oziroma proti zahodni Evropi; nekako se omejujejo na območju Bolgarije, Srbije in tako naprej. V zvezi s tem bi še vprašal, precej je bilo slišati, da te bolezni iz Afrike in tako naprej, z vzhoda, Azije in tako naprej prihajajo tudi z različnimi prometnimi, transportnimi, tudi migrantskimi in tako naprej, s temi tokovi. Pa da me ne bo kdo narobe razumel, da kakšen migrant prenaša kakršnokoli od teh bolezni, ampak s tem transportom, baje s tem prihajajo te bolezni k nam.  Predvsem to sem želel, no, v tem uvodnem delu malo več slišati še, pa naše stališče, kakšno je do teh problematik, ki sem jih naštel. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Doblekar. Zdaj pa besedo dajem še gospodu Niku Prebilu.

Predsednik, hvala lepa.  Lep pozdrav vsem! Jaz se bom navezal na gospoda Doblekarja. Z določenimi stvarmi se strinjam, predvsem glede zmanjšanja porabe pesticidov, herbicidov in drugih fitofarmacevtskih sredstev; mogoče delamo premalo. Veseli me to, da bo šlo več razprave na temo razvoja pa pogleda s tem tudi v znanost, kaj lahko naredimo, da bi zmanjšali oziroma razvili neke nove alternative, ki bi omogočile zmanjšanje tega.  Glede uporabe glifosata sem pa jaz že v torek pri poslanskih vprašanjih postavil ustno poslansko vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministru za okolje in prostor glede prepovedi uporabe glifosata. Kot je pojasnila, se bo en del s 1. oktobrom 2019 prenehal uporabljati na kmetijskih površinah, ostalo, en del naprej z aprilom, še vedno pa ostaja ta uporaba ob cestah in železnicah. Jaz sem vseeno želel, kar sem tudi poudaril, da bi do predsedovanja Slovenija uspela, se pravi, do leta 2021, vsaj v največji meri zmanjšati, če ne celo prepovedati uporabo glifosata. Avstrija je to že storila kot prva članica EU prejšnji teden; sicer se ji obetajo neke sankcije glede tega. Jaz si želim, da res to zmanjšamo v največji meri, kolikor se le da, ker na dolgi rok, kakor sem že povedal, takrat tudi ne zastrupljamo samo lastne zemlje, ampak verjetno tudi sebe, tako previdnost ni odveč. Jaz bi si želel, če se mogoče malce več napora lahko vloži v to, kakšne so alternative. Pa ministrica mi takrat na vprašanje ni odgovorila, ker smo pač časovno omejeni, ali mi mogoče vi lahko poveste, kakšne že alternative pri uporabi glifosata, kaj lahko nadomešča to uporabo.  Hvala.

Hvala lepa, gospod Prebil. Besedo dajem Nataši Sukič.

Najlepša hvala. Jaz bi samo eno terminološko opazko mogoče izrazila. Mene sicer veseli, da se govori o dobrobiti živali, ampak če gre za humanejši pristop k izkoriščanju in prevozu na zakol, ne moremo govoriti o dobrobiti živali, kvečjemu o lajšanju trpljenja živali. Samo toliko. Mislim, to je malo sprenevedava terminologija, ki se jo poslužuje politika, pa bi mogoče imela samo to terminološko pripombo. Mogoče je vredno kdaj malo razmišljati in odpirati debato tudi o tem. Hvala.

Hvala lepa, gospa Sukič. Interes za razpravo je še, zato dajem besedo najprej mag. Andreju Rajhu, potem pa še gospodu Borisu Doblekarju.

Hvala za besedo. V zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu se moramo zavedati, da bodo zaradi podnebnih sprememb prišli na naše območje tudi drugi škodljivci, ki jih danes ni. In ena od možnosti zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu je tudi uvedba novih tehnologij, kot je hidroponika, kjer lahko v kontroliranem okolju brez pesticidov in kemikalij gojimo, pridelujemo hrano in še kaj drugega. Tako je to zelo pomembna zadeva in tudi zato je pomembno, da se sredstva za kmetijstvo ne zmanjšajo za Slovenijo, saj bomo le na tak način lahko zagotavljali del prehranske varnosti, pa tudi okoljsko varnost. Vedeti moramo, da že sedaj prihajajo v Slovenijo komarji, ki jih prej ni bilo, in da so okuženi z mrzlicami, torej z virusi zahodnega Nila in podobnih stvari, in bo tega zaradi sprememb podnebja čedalje več. Tako podpiramo ta prizadevanja ministrstva. Hvala lepa.

Hvala lepa, mag. Rajh. Zdaj dobi besedo še Boris Doblekar, nato pa predstavniki ministrstva.

Hvala lepa za besedo še enkrat. Bom zelo kratek, nekaj sem še prej pozabil. In sicer, ta gozdarska politika. Finska je najbolj gozdnata država, evropska, tudi mi smo kar precej gozdnati, zeleni, imamo veliko gozda. Pa me zanima, kako mi gledamo na to oziroma ali imamo kakšen svoj prispevek kot država Slovenija, kakšen svoj prispevek pri oblikovanju te gozdarske politike, in če imamo, kakšen je ta naš prispevek. Jaz tukaj tudi računam na to, da ne bi pozabili morda ob vsem še na dve stvari, recimo, na pogozdovanje oziroma glede na to, da je bilo v preteklosti kar precej sečnje, takšne in drugačne, in da je bilo tudi pri nas precej poškodovanega gozda zaradi neurij in tako naprej, da izpostavimo to pogozdovanje oziroma zasaditev dreves. Ne mislim tu samo na gozd, predvsem tudi na to, da se čim manj teh zelenih površin krči in da se tudi podirajo drevesa, kot je tule nasproti parlamenta ravnokar padel tudi en prav lep topol. To, in pa, ali bomo kaj poudarili oziroma lepo bi bilo, če bi, glede na to, da se v naši prelepi Sloveniji veliko ukvarjamo tudi z oglarjenjem, torej, tudi to je izkoriščanje gozda oziroma predvsem se tudi pospravi gozd, nekako se ga spravi v red tudi na tak način. Torej, to oglarjenje, ki je pri nas doma, tudi mi imamo neko lepo oglarsko deželo na Dolah pri Litiji. Pa me zanima vaš pogled na to in da bi to zadevo tudi mogoče mi v okviru tega, glede na to, da se je Finska precej zavzela tudi za to gozdarsko politiko, ki naj bi se nekako v Evropi vzpostavila, da bi bil to naš doprinos k temu.  Pa samo še stavek. Ko sem prej govoril o nalezljivih oziroma prenosljivih boleznih, tu imate tudi strokovnjaka s seboj, ki bo verjetno znal odgovoriti. Ko se živali, predvsem govedo in drobnico, cepi - konkretno vem za primer za modrikasti jezik -, se jih cepi z isto iglo vse v hlevu, ko pride živinozdravnik, z eno iglo. S tem se baje lahko prenese tudi kakšna druga bolezen, ker se cepi z isto iglo. Pa kar se tiče cepljenja, še čisto na koncu, da se cepljenje opravlja pri živalih brez predhodne ugotovitve zdravstvenega stanja; nekatere živali niso v takem stanju, da bi takrat v tistem trenutku prenesla taka cepiva, predvsem tista, ki vsebujejo že neke zametke nekih nalezljivih   bolezni, da se potem v živali oblikujejo oziroma naredijo ta protitelesca. Evo, toliko sem imel, upam, da bom dobil kakšne odgovore in pojasnila, pa se že v naprej zahvaljujem. Hvala.

Hvala lepa gospod Doblekar. Ker se je v razpravi nabralo kar nekaj vprašanj dajem besedo predstavniku ministrstva. Izvolite.

Hvala lepa za vprašanja. V enem delu bom poskušal jaz odgovoriti, v enem delu bom prosil direktorja Uprave za varno hrano, zlasti v tem delu pri živalih in boleznih in tako naprej.  Kar se tiče manjše rabe fitofarmacevtskih sredstev, nekaj vprašanje je bilo, ki so se nanašala na podobno temo. Tukaj imamo več možnosti, pa se bom vrnil na izjavo profesorja Mačka, pred mnogimi, mnogimi leti, tudi moj profesor je bil na fakulteti, kije vendarle odgovoril zelo preprosto. Proti glifosatu in priti vsemi herbicidi imamo takoj rešitev. Gremo vsi vem in poplevemo plevel. Nimamo, to nam ježe davnega leta, desetletja nazaj omenil. Seveda, imamo alternativo. Ločeno pletje. Vendarle, pa da se sedaj vrnemo nazaj na to, bolj resen odgovor, pa tudi prvi ni bil čisto tako. Naše ministrstvo bo seveda tudi v bodočem obdobju absolutno podpiralo rabo vseh alternativnih metod za zmanjševanje rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev, ne samo herbicidov. Ravno tako glifosate, kot tudi vseh ostalih. Imamo nekaj priložnosti od rabe zastirk. V tem trenutku se je zelo veliko raziskav delalo na področju biorazgradljivih zatiralnih folij, ki je v uporabi za to, da zatiraš rast plevela. Zlasti so te zadeve zanimive predvsem pri pridelavi vrtnin in se tudi v tem delu dela največ raziskav v tem trenutku.  Glede glifosata in rabe na nekmetijskih površinah imamo, kot je verjetno že ministrica omenila, težavo ker povsem neke povsem enakovredne alternative v tem trenutku še nimamo, se pa iščejo na nivoju Evropske unije in tudi sicer, prave alternative, zato je tudi prehodno obdobje, ki traja še nekaj let. Se pa seveda tudi mi na nek način strinjamo s stališčem, da je potrebno vse napore usmeriti v smeri absolutnega zmanjšanja vseh teh sredstev, ker ne nazadnje vsa kemična sredstva vplivajo na naravo, vplivajo na nas, vplivajo na življenjski prostor kjer živimo in tukaj si nimamo kaj zatiskati oči in se te problematike zavedamo. Zato bomo poskušali tudi v okviru te razprave znotraj Evropske unije pospeševati napore v smeri raziskav, inovacij za to, da najdemo alternative.  Kar se tiče ostalih nekaterih ukrepov za zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev se strinjam že z izraženim stališčem, da imamo kar nekaj prostora, tudi z drugačnim načinom pridelave hrane, bodisi rastlinjaki, bodisi uvedbo predatorjev na ravnih škodljivcev našim škodljivcem, pika polonica in pa listne uši, da bomo vsi razumeli, ki jih zatira. Sicer je ravno pika polonica šolski primer, ki pa je malo manj učinkovit, ampak ne glede na to, da visi razumemo za kaj gre. Torej, imamo še nekaj prostora tudi v Sloveniji za lažjo uvedbo predatorjev v sama predelovalna območja. Je pa res, da vsak tujerodni organizem, ki bi ga želeli pripeljati v Slovenijo v smeri za zmanjševanje fitofarmacevtskih sredstev, zahteva posebno pozornost. To je tudi potrebno opoziriti, ni tako enostavno pripeljati tuje rodne organizme, enostavno jih je pripeljati, ni pa tako enostavno začeti uporabljati tuje rodne organizme, vendar je potrebno pred tem pregledati njihov morebitni vpliv na naše naravno okolje. Dotaknil bi se še gozdarske politike, kot sem že omenil bo vmesni del odgovoril, pojasnil direktor Uprave za varno hrano.  Pri gozdarski politiki menimo, da se Slovenija lahko celo pohvali z načinom gospodarjenja znotraj Evropske unije, ker imamo zares dober način gospodarjenja z našimi gozdovi. Govorimo o trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju. Celo v zakonu o gozdovih imamo napisano trojnost funkcij slovenskih gozdov, kjer je samo ena od teh treh je gospodarska ostalo je okoljska, druga je okoljska in tretja je socialna funkcija. Zakon o gozdovih to določa in na ta način tudi gospodarimo z našimi gozdovi in tudi je na nek način prostor dostop do slovenskih gozdov praktično dovoljen s strani kogarkoli, ki se primerno tudi v gozdu obnaša.  Tukaj pri tem bi poudaril, da smo imeli, mislim, da nekje v maju, ko je naša ministrica že predstavljala primer našega gospodarjenja z gozdovi v Evropski uniji in na nek način se je oblikovalo takrat stališče, da je potrebno te razprave absolutno peljati tudi v bodoče oziroma jih nadaljevati tudi v bodoče o nekem bolj enotnem načinu gospodarjenja z gozdovi. Slovenija je država, ki se poslužuje tudi pogozdovanja. Za pogozdovanje kot potrebo po obnovi gozdov zaradi posledic raznih neurij, podlubnikov, kjer smo v določenem delu vendarle bili prisiljeni v nekem delu zelo izkrčiti same gozdove, se poslužujemo tega pogozdovanja iz dve virov. Eden vir so sredstva programa razvoja podeželja, drugi pa tudi nacionalna sredstva. Sredstva programa razvoja podeželja lahko aktiviramo takrat, ko gre za ujmo ali podlubnike večjih razsežnosti nad 400 tisoč kubikov. Ampak, sedaj v zadnjih letih smo krepko presegli to mejo, tako da si želimo predvsem intenzivneje pogozdovati tiste dele, pri katerih ocenjujemo, da bi bila naravna obnova prepočasna oziroma nemogoča.  Še vedno se pa v Sloveniji večina gozdov tudi po teh naravnih ujmah naravno obnavlja in se delajo gozdno gojitvena dela, torej dela za pospeševanje naravne obnove in tudi ta dela se pri teh naravnih ujmah lahko donancirajo, jih dobijo lastniki gozdov, je financirana iz programa razvoja podeželja. V tem trenutku se ocenjuje, da je v Sloveniji nekje slaba četrtina poškodovanih gozdov potrebna obnove z umetnim, torej z našim pogozdovanjem, ostalo se načeloma prepušča naravni obnovi, seveda pod skrbnim nadzorom tudi zavoda za gozdove.  Še več, želimo si na nek način pogozdovanje oziroma ureditev ali pa uvedbo nekih starih mejic, zlasti na delu kjer je vetrna erozija predstavlja večji problem, govorim o Vipavski dolini in še kje, kjer je vedno večja ali pa se pojavljajo pogostejše težave z vetrom. In tudi tukaj so lahko kakšne vetrne bariere v smislu mejic, ki smo jih v preteklosti zaradi, verjetno nekih razlogov posekali na nekih delih, pa vendarle ugotavljamo, da te mejice lahko zelo omejijo škode ali pa zmanjšajo škode zaradi intenzivnega vetra.  Pri oglarstvu zelo dobro poznam oglarsko deželo, ki ste jo omenil. Osebno jo dobro poznam, kar nekaj ljudi tudi iz te oglarske dežele, mi je osebno blizu in menimo, da je oglarstvo ena od priložnosti tudi za rabo slovenskih gozdov, predvsem pa za rabo tistega, kot ste pravilno omenili, manj kvalitetnega lesa, ki praviloma ostaja v gozdu. Res pa je, da je en del lesa, je pa že prav, da ostane v gozdu zaradi samega kroženja snovi, ni pametno, da čisto pospravimo gozdove že nabiranje kakšne stelje, je v časih v kakšnih gozdovih bil problem, poznamo belokranjske steljnike, kjer so jih zelo osiromašili ravno zaradi stalnega pobiranja. Skratka, je to tudi ena od priložnosti oglarstvo nedvoumno je. Vprašanje nedvoumno na koncu vedno ostaja ali je lahko ta način oglarjenja, ki se ga gremo mi stroškovno dovolj učinkovit, ampak vendarle vem, da to kar pridelamo zaenkrat z lahko se tudi spravi v nek denar.  Toliko na kratko z moje strani. Bi prosil še gospoda Posedija če lahko v tem veterinarskem delu in tudi v delu živinoreje poskuša odgovoriti na vprašanja.

Hvala lepa. Prosil pa bi vas, da se na začetku predstavitev zaradi ustreznega zapisa z imenom in funkcijo. Hvala.

(Generalni direktor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.) Dovolite, da v začetku še mogoče vseeno nekaj povem o fitofarmacevtskih sredstvih. Mi smo tudi na tem delu pristojni, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na zdravje rastlih. Enkrat se pogovarjamo o zatiranju plevela, škodljivcev, ampak tudi zdravje rastlin je pomembno področje in kadar se pojavijo nekatere bolezni ali karantenski škodljivci, tudi tam uporabimo fitofarmacevtska sredstva za izkorinjenje neke zadeve ali pa v primeru pojava nekih ogrc ali kakšnih drugih škodljivcev, se zna zgoditi, da bomo imeli tudi neke golovce večjih obsegov. Kar se tiče gozdov, tu je problematika vedno pereča in v tem delu je vprašanje, kako bo s sredstvi, predvsem tistimi, ki niso proti rastlinam, ampak proti insektom, proti drugim živalim ali tistemu kar niso rastline. To področje je široko, praviloma spadajo med biocide ta sredstva, tako da je verjetno tudi običajno problem s samim okoljem.  Ampak, če grem na tisti del, ki se nanaša na živali, torej dobrobit živali, je bila izpostavljena. Transport živali ne poteka samo v klavnice. To je samo en segment. Veliko živali se transportira za različne namene, včasih bolj ali manj upravičeno. Dejstvo pa je, da promet plemenskih živali ali pa mlajših živali tudi obstaja in je obsežen. Tisti del, ki je dejansko v klavnico je verjetno manjši del, kar se tiče transporta. Na tem področju smo direktorji uprav tako v regiji oziroma Evropski uniji, ki se redno srečujemo na mesečnih sestankih, kot tudi širše regije, zelo angažirani v zadnjih letih so navodila, da se živali ne odpravljajo, ko se oceni, da bodo več kot 8 ur na poti in bodo temperature presegle situacijo. Na bolgarsko-turški meji je dokaj kompleksna, noben ne zna pojasniti zakaj tam živali tako dolgo strojijo, ampak se pač dogaja. Drugače pa imamo pri nas eno pristanišče Luka Koper, ki po naši oceni izpolnjuje vse standarde dobrobiti živali, torej da se živali lahko spočijejo, da se jih lahko napoji, da se jih ustrezno oskrbi in tudi nakladanje ladij je takrat, ko je to dovoljeno. Istočasno pa se takrat preveri pod kakšnimi pogoji so bile živali transportirane. Mogoče še tu posebnost Slovenije. Mi imamo mobilno enoto. Slovenija jo je ustanovila leta 2006. To je skupina uradnih veterinarjev, ki izvaja nadzor na avtocestnem križu. Mogoče ste jih že kdaj videli, včasih je pisalo gor VURS, zdaj je pač UVHVR, imajo pooblastila za ustavljanje vozil in takrat tudi preverijo vse tiste pogoje, ki jih morajo izpolnjevati.  Glede bolezni. Direktor na upravi sem od leta 2015 in nekako smo imeli že vse mogoče, kar prej mogoče v 20 letih ni bilo vključno, mi smo v časih govorili o listi A, to so bile posebej nevarne bolezni in v to spada tudi vozličasti dermatitis, to je tisti LSD, ki ste ga omenjali, ki na srečo ni prišel do nas, prav tako pa tudi bolezen modrikastega jezika.  Globalizacija je problem. Zaradi tega so fito-veto predpisi, torej te trgovinski standardi, ki veljajo za trgovanje s tretjimi državami, relativno striktni in togi in tem delu skrbi Evropska unija, komisija za to, kaj je dovoljeno v Evropo uvažati pri premikih iz Slovenije v tretje države, pa se običajno mi dogovarjamo za pogoje.  Situacija, kot je bilo omenjeno, trenutno nas najbolj skrbi afriška prašičja kuga. Verjamem, da niste zaznali naših aktivnosti. Mi se s tem več kot dve leti ukvarjamo. Razdelili smo že nekaj 100 tisoč letakov pa še ni pravega zavedanja. Ravno včeraj smo imeli sestanek z Direkcijo za ceste, ker bomo postavljali table na počivališčih z opozorili, da je potrebno z odpadki hrane ali rastlin ravnati korektno in jih spravljati v smeti, v posod, ki so za to namenjene, ker ni samo vprašanje afriške prašičje kuge, ampak tudi drugih boleznih. S pomarančami se da kaj prinesti, da se prinest praktično z vsem. Zato je zelo pomembno, da ljudje stvari, ki jih nosijo s seboj, tudi ko prihajajo z dopusta ustrezno odstranijo v ustrezne posode za to in da to konča na ustreznih deponijah, kjer so ta tveganja bistveno manjša. Največji problem s katerim se srečujemo so tiste bolezni, ki jim mi rečemo vektorske bolezni. Tu je pravilno bilo ugotovljeno, da se situacija, kar se tiče komarjev, pa niso edini, ki so krvosesi, žuželke pri nas, recimo, bolezen modrikastega jezika je povezana s kulikoidi, to so malokrvnosese mušice jih rečemo. Tudi komarji imajo svojo vlogo s pojavom bolezni Zahodnega Nila. Tudi Osuto virus v Sloveniji kroži. Ugotavljali smo ga lani jeseni. Trenutno kažejo poročila Nemcev, da bo letos sezona nekoliko prej, verjetno povezana z deževno pomladjo in tudi aktivnost komarjev je dokaj velika. Tako da velja tudi tu priporočilo, ne samo pri zaščiti živali, ampak tudi ljudi, da uporabljajo repelente in da se zaščitijo pred piki. Mogoče ni znano, zadnji primer je malarije. Na ljubljanskem barju smo imeli v 60 letih domačo pri nas. Torej mi, komarji, ki prenašajo zelo pomembne bolezni, pri nas imamo, nimamo pa povzročiteljev trenutno in je ta previdnost in pozornost vsekakor na mestu. Ampak naše težišče je – kot rečeno – živalske kužne bolezni in tu je bilo konkretno omenjano vozličasti dermatitis. Situacija glede vozličastega dermatitisa je trenutno taka, da smo takrat, ko se je pojavil v Evropi, je Slovenija, Madžarska in Avstrija bila ena tistih ključnih nosilcev aktivnosti, ki so pripravile komisijo do tega, da so pripravili akcijski načrt za celo regijo, torej, Balkan, vključno z državami, ki niso članice in tam tudi financirala ali pa so financirale akcije. Zadnja trdnjava bolezni na evropskih tleh je bila Albanija. Tudi tam zdaj kaže, da ni več novih primerov od lanske pomladi, ampak bomo videli. Ena od držav, ki je prva uspešno zatrla, je bila Izrael. Oni so imeli leta 2013 izbruh, 2018 so nehali cepit, ampak letos spet poročajo o nekih primerih, tako da, situacija se lahko ponovi. Primer vozličastega dermatitisa je ta, da nekega dobrega cepiva ni. V Evropi cepiva ne proizvajajo, vakcina, torej, cepi se z živim virusom. Od tod tudi nekaj problemov, o katerih so kmetje slišali, da se pojavljajo težave in na Hrvaškem, na našo veliko srečo, so se odločili za preventivno cepljenje proti vozličastemu dermatitisu, kar pomeni, da bolezni niso imeli, pa so državo pocepili in s tem se je tudi napredovanje proti severu ustavilo. Ampak, ker je šlo za živ virus, so bile komplikacije pri cepljenju nekoliko večje, pri bolezni modrikastega jezika pa gre za mrtvo cepivo in tam so te komplikacije nekoliko drugačne, ampak, verjamem, da za ljudi, ki ocenjujejo cepljenje, je to težko ločit. Preden se je Slovenija odločila za uvedbo obveznega cepljenja – ker pri nas imamo obvezno cepljenje – obstaja tudi teorija, da je možno obvladovat bolezen z neobveznim cepljenjem. Mi se za to nismo odločili, ker ocenjujemo, da bi s tem zaostrili problematiko. Morate vedet, glede na to, da je bolezen modrikastega jezika vektorska bolezen, je širjenje bolezni omejeno na aktivnost vektorja, imamo pa tudi obdobje, ko vektor ni aktiven in v tistem obdobju so dovoljeni premiki živali, ki niso cepljene. V obdobju, ko je pa vektor aktiven – torej, zdaj, ko mušice letajo – pa je dovoljeno samo premikanje živali, ki so cepljene. Zdaj, ker je Slovenija cela država, za nas to ne bi bil problem, ker se pač znotraj lahko premikamo, ampak, izvoz živali ali pa trgovanje z živalmi, pa bi bil praktično nemogoč in bi jih morali pred premiki v tujino ali pa kamorkoli, cepit. Zdaj, mi imamo podatke okrog tega, kakšne so težave z cepljenjem, tudi literaturo smo pogledali. Literatura navaja v principu, da so možni problemi pri cepljenju groba manipulacija z živalmi, torej, takrat lahko pri brejih živalih prihaja do izvrgavanja, ampak to ni posledica cepiv, ampak manipulacije, torej stresa živali. Podatki, ki so bili na razpolago, so bili nemški podatki, Nemčija je za leto 2008 imela en večji izbruh, tam nekih težav niso zaznali, v povezavi s cepivom, tako da, smo se mi takrat odločili za to varianto obveznega cepljenja. Prvi pojav oziroma kdaj smo prvič imeli bolezen pri nas ugotovljeno, je bilo leta 2015 jeseni. Takrat nismo šli cepit, ker nismo imeli primerov bolezni, bilo je samo ugotovljeno prisotnost protiteles. Naslednje leto, avgusta, pa se je bolezen pojavila na območju z hrvaško mejo in izbruhnila v klinični obliki. Torej, mi smo imeli več pojavov bolezni, ko so živali zbolele. To je bil tudi ključni insul, zakaj gremo cepit. In zdaj mogoče podatki – v letu 2018 smo zbirali podatke načrtno. Tudi veterinarska zbornica se je odločila za posebno zavarovanje, da pokrije vse te stroške, torej da, v kolikor bi prihajalo do nekih / nerazumljivo/ škoda, da bi to bilo pokrito in je bilo leta 2018 685 tisoč 26 aplikacij zdravila, torej, cepljenja. Morate vedet, ene živali se dvakrat cepijo, ene enkrat, odvisno od vrste, kar pomeni, da je to 0,089 procenta oziroma toliko živali bilo in v primeru, ko so bile prijavljene, torej, da so lastniki povedali, je bilo 61 primerov. To je bilo zabeleženih, to so sporočili in to je 0,089. Od teh 61, se je potem pogledalo, kaj bi lahko bilo v povezavi s cepljenjem in to je bilo 10 primerov in od teh 10 primerov, je pri 5 bilo mogoče vzpostaviti vzročno zvezo med cepljenjem in škodo, vendar to ni bilo, ni nujno posledica cepiva, ampak cepljenja, kajne in to predstavlja 0,0073, kaj je manj kot 0,01 procenta, ki velja pri zdravilih za zelo redko.    (nadaljevanje) Tako v tem delu mi ocenjujemo, da škode niso pogoste. Veterinarji so pokriti za zavarovanje, tako ni problema prijavljati. In naša ocena je, da kužnih bolezni ne pri živalih ne pri ljudeh ni možno obvladovati brez cepljenja, če lahko zaključim.  Hvala.

Hvala lepa.  Ne glede na to, da se seja Državnega zbora začne ob 10. uri, je interes za razpravo in vprašanja še, zato dajem besedo gospodu Franciju Kepi.

Hvala za besedo, predsednik. Lepo vse pozdravljam! Dotaknil bi se - nisem opazil ribištva. Morsko ribištvo je v zatonu v Sloveniji, imamo baje celo samo še okoli 40 ribičev, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo profesionalno. Zanima me, v preteklosti - baje ribice so na odprtem morju, mi pa nimamo nobene ladje, da bi jih šli lovit, sardele, plave ribe. Pa me zanima, ali imate v bodočnosti, v perspektivi, da bi mogoče, kaj vem, bile kakšne zadruge ali kakorkoli pomagali tem ribičem, da bi država pomagala, da bi se nabavilo kakšno ladjo, da bi se šlo na odprto morje lovit, da nam ne bi vsega tega Italijani pa Hrvatje pripeljali od drugje, lahko bi tu, mislim, sami tudi kaj dobili. Sladkovodne ribe se pa povečujejo.  Pa še druga zadeva. Tamle pri rastlinjakih me zanima. Slovenija je kmetijsko - kmetje imajo manjše kmetije, pa imamo geotermalno vodo v Posavju, v Prekmurju predvsem, pa je ne izkoriščamo. Zakaj ni bilo malo večjega odziva tudi iz kmetijstva glede rastlinjakov, da se računa ta komunalni prispevek za postavljanje rastlinjakov. Zdaj je to v domeni občine, ki odloča, ali bo plačal komunalni prispevek ali ne. Zakaj se tega ne ukine in s tem omogoči še večjo pridelavo zelenjave in sadja, jagod, robidnic in vsega tega, kar primanjkuje v Sloveniji.  Hvala.

Hvala lepa, gospod Kepa. Interesa za razpravo ni več, zato prosim za odgovore gospoda državnega sekretarja.

Hvala lepa.  Glede ribištva. Kot sem že omenil, se bo tokratno srečanje praktično samo dotaknilo ribištva, glavna tema se bo v ponedeljek navezovala na kmetijski del. Pa vendar, Slovenija iz sredstev programa razvoja podeželja si želi povečati investicije na področju ribištva in tudi tu intenzivno iščemo nekatere rešitve, od Jernejevega kanala naprej, skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, da bi vendarle prišlo do teh investicij za pospeševanje ribištva v tem slovenskem prostoru. Čisto kratko, ni pa to tema ponedeljkovega srečanja v Bruslju.  Glede rastlinjakov. Ko ste omenili termalno energijo, je bila zadnjič seja Odbora za kmetijstvo in Odbora za okolje - poenostavljeno naštevam odbore - namenjena ravno tej temi, in sicer učinkovitejši rabi geotermalne energije za pridelavo hrane v Sloveniji oziroma mi smo celo rekli širše, večnamensko rabo geotermalne energije, od tistega, ki rabi največjo energijo, do na koncu, če hočemo, nekih toplic in tako naprej, kjer rabimo bistveno nižjo temperaturo same vode. In tudi sklep tega skupnega odbora je bil takšen, da vsa ministrstva, torej kmetijsko, okoljsko, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarstvo, vsako s svojega zornega kota pristopijo k iskanju rešitev, zato da bi lahko bistveno več geotermalne energije uporabili v Sloveniji.  Glede komunalnega prispevka bi težko rekel, da nismo bili dovolj aktivni, ker ravno na tem delu smo imeli zelo veliko sestankov z Ministrstvom za okolje in prostor, ki je vendar nosilec tega dela. Zavedamo se problematike, da mi na eni strani financiramo iz sredstev programa razvoja podeželja investicije v rastlinjake, celo z večjim deležem finančne pomoči kot pri ostalih investicijah, vendar gre za prilagajanje na podnebne spremembe in zato je ta delež finančne pomoči večji.   (nadaljevanje) In v tem delu smo zaznali iste težave, kot ste jih vi omenili. Investitorji, torej kmetijski pridelovalci, kmetje ali pa kmetijska podjetja, kakorkoli že, se niso odločili oziroma so naleteli na to težavo, in sicer z lansko spremembo ZUREP je prišlo do te težave in tudi z Uredbo o umestitvi objektov v prostor je prišlo do te težave, da je treba torej pridobiti gradbeno dovoljenje, sicer še vedno po enostavnejšem postopku, in nekatere občine tudi zahtevajo plačilo komunalnih prispevkov. V nekaterih delih je ta komunalni prispevek zelo velik, tega se zavedamo. No, in na podlagi vsega tega skupaj smo se dogovorili z Ministrstvom za okolje in prostor, da ob zdajšnji spremembi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je že zaključil javno razpravo, torej ga bomo dali verjetno nekje proti zimi tudi v medresorsko obravnavo, ga moramo še z deležniki do konca uskladiti, ker je vendar to zakon, ki se spreminja enkrat na daljše obdobje. Je eden temeljnih zakonov, zato je zelo pomembno, da ga poskušamo v čim večji meri uskladiti. No, usklajeno je z Ministrstvom za okolje in prostor, da bomo v tem zakonu, v tej spremembi zakona za te objekte poiskali tudi ustrezne rešitve, za investicije, za investitorje, torej da na Ministrstvu za okolje in prostor ne gredo v spremembo ZUREP, ampak da poskušamo najti rešitev v okviru spreminjanja našega Zakona o kmetijskih zemljiščih. Torej, zdaj smo že v fazi iskanja rešitev in upamo, da bomo uspeli najti ustrezno rešitev tudi za tako imenovani komunalni prispevek, ker se zavedamo, da ni prav, da nekateri kmetovalci, nekateri investitorji plačujejo višje komunalne prispevke kot drugi, samo zato, ker je doma v drugi občini, in želimo tu zadevo nekako sistemsko poenotiti. Kot sem že omenil, iščemo rešitve skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor.  Toliko na kratko.

Hvala lepa, dr. Podgoršek. Hvala lepa vsem predstavnikom ministrstva.  S tem zaključujem razpravo.  Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 15. 7. 2019, in jih podprl.« Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 50. sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki je bila zadnja redna seja odbora pred poletnimi počitnicami. Preden pa vam zaželim prijetne in sproščene počitnice, bi vas rad neformalno obvestil, da bo Vlada predvidoma na zadnji julijski seji imenovala kandidatko ali kandidata oziroma več kandidatov za evropskega komisarja. Odbor za zadeve Evropske unije mora skladno z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije izdati mnenje o ustreznosti predlaganih kandidatov. Zato bom predvidoma v prvi polovici avgusta sklical nujno sejo odbora. Datum seje bo določen s sklicem, predvidoma bo to med 12. in 15. avgustom 2019.  Zdaj pa vam res želim lep dan in predvsem prijetne poletne počitnice! Hvala lepa.