Lep pozdrav vsem skupaj!

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni, prisotni na današnji seji!

Pričenjam - rekel bom končno - 1. redno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je sklican na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Obvestil, da je kdo zadržan, nisem dobil.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Aleksander Reberšek namesto poslanke Ive Dimic in poslanec Franc Jurša namesto poslanca Branka Simonoviča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda današnje seje odbora. S sklicem seje odbora dne 28. 2. letos ste prejeli naslednji predlog dnevnega reda seje odbora. Imamo tri točke:

1. točka: Predlog zakona o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-L), - skrajšani postopek. Amandmaji k Predlogu zakona so se vlagali do vključno petka, 8. 3. 2019.

2. točka: Seznanitev s Poročilom o izvajanju otroške srčne kirurgije in aktivnosti za ureditev stanja.

3. točka: Razno.

Ker do 12. ure včeraj prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (ZZDEJ-L), - SKRAJŠANI POSTOPEK, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Poslanska skupina Levica s prvopodpisanim Željkom Ciglerjem in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika je na 24 seji 25. 1. letos odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora je na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 2., mnenje Državnega sveta Komisije ta socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dnem 11. 3, mnenja Vlade trenutno še nismo dobili in stališče Zdravniške zbornice Slovenije, ki je prišlo v sistem včeraj, 13. 3..

Ali v imenu predlagatelja želi besedo?

Poslanec Kordiš, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Ob zadnjih spremembah Zakona o zdravstveni dejavnosti se je v določbe tega zakona prikradla možnost, da javni zdravstveni zavodi outsourcajo, to je na tiho privatizirajo dele zdravstvene dejavnosti in da to storijo celo mimo določb, ki sicer urejajo pogoje za pridobitve koncesij. To je nekaj, kar smo ob takratnih spremembah zakona v Levici opazili, na kar smo opozarjali, smo priložili tudi amandma, pa vendar smo ostali neuslišani. Se ni obrnilo že niti leto dni pa smo lahko v medijih brali, da se je zgodilo točno to, na kar smo opozarjali.

Splošna bolnišnica Celje je dobesedno privatizirala svojo lastno zdravstveno dejavnost in jo predala v izvajanje zasebniku. Ponovno, točno tako, kot smo opozarjali, da se bo zgodilo, mimo kakršnikoli pogojev, ki sicer urejajo denimo koncesijske dejavnosti, zato smo to priložnost uporabili, da smo na problem ponovno opozorili in priobčili spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti, natančneje, da se izčrta 53c. člen tega zakona, ki dopušča tovrstno dolbenje javnega zdravstvenega sistema.

K tej določbi smo nato vložili tudi amandma, ta amandma ni bil edini in smo se dogovorili, tako na eni strani s pristojnim ministrstvom, kot na drugi strani s koalicijo, da skupaj izbrusimo dikcijo tega člena in na podlagi tega dogovora predlagam, predsedujoči, da obravnavo te točke prekinemo in jo nadaljujemo po tem, ko pogovore na relaciji Levice-koalicije oziroma Levica-ministrstvo dokončno zaključimo.

Hvala.

Hvala za besedo.

Lahko povem seveda, da sem se tudi pogovarjal z opozicijo in v skladu s prvo alinejo 74. člena prekinjam to točko, izkoriščam preložitev in jo bomo obravnavali na eni od naslednjih sej, upajoč seveda, da bo takrat amandma v takšnem agregatnem stanju, da bo ustavno nesporen, če se tako izrazim, in da bo tudi izvedljiv v praksi, seveda v čuvanju interesa slovenskega javnega zdravstva.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV S POROČILOM O IZVAJANJU OTROŠKE SRČNE KIRURGIJE IN AKTIVNOSTI ZA UREDITEV STANJA.

Gradivo smo prejeli v roku, 15. 2.. Besedo dajem najprej državni sekretarki, Pii Vračko, potem pa imamo še tukaj predstavnike UKC, potem bo pa še sledila razprava. Za magnetogram pa moram prebrati še eno pooblastilo. Poslanec Žan Mahnič nadomešča poslanca gospoda Dejana Kaloha.

Izvolite gospa državna sekretarka.

Hvala lepa gospod predsednik. Lepo pozdravljeni vsi!

Jaz bom kar nadaljevala tam kjer smo s prejšnjim odborom na to temo zaključili, da ne bomo ponavljali stvari, ki so bile že večkrat povedane. Torej od odločitve ministrstva, ministra Sama Fakina, da bo program otroške srčne kirurgije izvajal še naprej Univerzitetni klinični center Ljubljana, ker je edini usposobljen in zmožen zagotoviti najboljšo možno oskrbo, celovito kakovostno oskrbo otrok, smo na ministrstvu izvajali različne aktivnosti. Predvsem smo spremljali, da je program v UKC Ljubljana potekal, da je bilo za paciente poskrbljeno ustrezno, varno in po najvišjih standardih kakovosti. Ocenjujemo, da je UKC Ljubljana ponovno vzpostavil dobro delujoč program obravnave pacientov s prirojenimi srčnimi napakami, ter da uspešno izvaja številne aktivnosti v smeri izboljšanja organizacije zdravstvene obravnave, kadrovskih zmogljivosti, izobraževanja, strokovnosti, komunikacije s starši otrok in reševanja pritožb pacientov. Program v UKC Ljubljana temelji na strategiji obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana od 2016 do 2025, ki je bila potrjena na zdravstvenem svetu 2. marca 2016 in v akcijskem načrtu nacionalnega programa obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami za obdobje od 2016 do 2021, ki je prilagojen kadrovski situaciji v zavodu. Na seji sveta zavoda, 19. decembra 2018, je vodstvo UKC Ljubljana seznanilo svet zavoda s ponovno ustanovitvijo centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami in za vodenje tega centra je zadolžen slovenski kardiovaskularni kirurg, ki sicer vodi enoto za otroško srčno kirurgijo kirurške klinike. Na ministrstvu smo sproti, kot rečeno, spremljali in preverjali dogajanje v UKC Ljubljana in bili v stalnih stikih z vodstvom zavoda. Po navedbah zavoda so postavili osnove za dobro timsko delo vseh udeleženih pri zdravljenju. Poteka edukacija v tujini in doma vseh zdravstvenih profilov, ki sodelujejo pri obravnavi otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Poleg izkušenih zdravnikov se v zdravljenje vključujejo tudi mladi zdravniki. S tem postavljajo temelje za prihodnost, da bi ta zahtevna in za Slovenijo, za slovenske otroke in njihove starše izjemno pomembna dejavnost še naprej bila dostopna v Sloveniji. Vendar pa je za zagotovitev dobre kakovosti in varnosti za paciente operiranje zaradi prirojenih srčnih napak potrebnih najmanj 250 operacij letno. Glede na pretekla leta je število obravnav v Ljubljani okrog 100 otrok letno, govorim o primerih slovenskih otrok, zato bo Slovenija še naprej odvisna od sodelovanja s tujino, tako glede pridobitve dodatnih pacientov, kakor tudi sodelovanja tujih strokovnjakov. Zato je bilo konec januarja, letošnjega leta, organizirano srečanje s kardiokirurgi in otroškimi kardiologi iz zagrebške klinike KBC Rebro. Namen sestanka je bil med drugim tudi ocena možnosti za sodelovanje in obojestransko pomoč v zahtevnih situacijah in to bilateralno sodelovanje je nujno potrebno nadaljevati, potrebno pa je tudi razširiti sodelovanje z drugimi potencialnimi državami.

Še besedo o nacionalnem inštitutu za obravnavo otrok z boleznimi srca NIOSB. Sklenjeno je bilo, da takšen inštitut ni potreben, zato je Ministrstvo za zdravje predlagalo Vladi, da sprejme odlok o prenehanju javnega zdravstvenega zavoda NIOSB. Slednjega je Vlada sprejela 28. februarja 2019 in sedaj sledi začetek redne likvidacije zavoda. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka. Z nami so tudi predstavniki UKC Ljubljana. Ali želite besedo? Nimate za / izklop mikrofona/ / vklop mikrofona/ V tem primeru odpiram razpravo poslank in poslancev. Nimam prijavljenih, želi kdo razpravljati?

Kolegica Jelka Godec, izvoli.

Ja, zanimivo, da ne želi nihče razpravljati glede na perečo problematiko. Jaz bom sicer se malo omejila v svojih izjavah, glede na to da vodim preiskovalno komisijo na tem področju in ne bi rada zadev izpostavljala. Pa vendar, po tem, kar je povedala predstavnica ministrstva, se zdi, da je vse spet v najlepšem redu, tako kot že 4 leta nazaj in očitno bo še nekaj časa očitno vse bp. Jaz ne vem, ali si zatiskate oči ali resno mislite, da je vse v redu, da stvari res potekajo tako, kot pravite.

Kajti, po informacijah, ki jih imamo, pa ne govorim zdaj samo o zdajšnjem stanju, jaz verjamem, da se vsi skupaj z(?) zdravniki, predvsem zdravniki, trudijo za dobro obravnavo in seveda komunikacijo, tako s starši kot s pacienti in tako naprej. Pa vendar, ta Vlada je sprejela oziroma prejšnja Vlada, ki je bila, ista koalicija je sprejela odločitev, da se ustanovi NIOSB, posegla, politično v, v bistvu, ta program. Danes ugotavljate, da je to nepotrebno oziroma februarja ugotovite, da je to nepotrebno, zadevo ukinete.

Torej, kako dolgo boste še s tem sprenevedanjem nadaljevali na ministrstvu? Zdaj, po drugi strani dobivamo pisma staršev z dokumenti, izvidi, v hrvaškem jeziku. Ko je ta Vlada sprejela interventni zakon, da se omogoči tujim zdravnikom tretjim držav sodelovanje, pa, torej, nemoteno sodelovanje v programu, predvsem zato, da bi začel delovati NIOSB, je ministrstvo zatrjevalo, da bo omogočen sodni tolmač oziroma prevajalec, da bo omogočeno seveda delo v slovenskem jeziku oziroma komunikacija s starši v slovenskem jeziku. Na koncu dobi starš dokument v roke v hrvaškem jeziku. Jaz bi prosila s strani ministrstva, kako v bistvu vi to razlagate te zadeve, glede na to, torej, da je ministrstvo oziroma takrat predstavnik ministrstva, bivša sekretarka, obljubljala, da teh problemov ne bo, da bo komunikacija tekla v slovenskem jeziku, tako da, v bistvu bi prosila za to.

Potem vprašanje za ministrstvo, ali ste odredili oziroma, kako je s sistemskim nadzorom nad delovanjem NIOSB? Minister je v mesecu, mislim, da je bilo, ah, saj ne vem zdaj točno, ampak v začetku leta ali konec leta, obljublja tukaj, na tem mestu, da bo odrejen sistemski nadzor in pa kako je s strokovnimi nadzori nad zadnjimi primeri, o katerih smo lahko brali? Ali v bistvu sploh poteka kakšen strokovni nadzor? Minister, sedaj že bivši verjetno, je obljubljal torej tudi sistemski nadzor in strokovni nadzor. Problem naj bi bil edino kader oziroma tisti, ki bi naj ta nadzor izvajali.

Tako da, jaz bi prosila, na podlagi, torej tega, kar ste danes povedala še enkrat katere so… Pa še tole. Kadrovske zmogljivosti pravite, da so zagotovljene tako, da bi vas prosila številčno - ni treba imensko, da ne bi izpostavljali zdravnikov -, ampak poimensko koliko je strokovnih sodelavcev v okviru tega centra, ki ste ga omenili, da ponovno funkcionira v UKC Ljubljana e govorim samo o kirurgih, ampak o celotnem programu - intenzivna, kardiologi, kirurgi torej vse, kar spada zraven - številčna opredelitev. Ali gre za slovenske ali tuje zdravnike oziroma v katerem času načrtuje ministrstvo, na podlagi seveda odgovorov UKC Ljubljana, da se bo ta program vzpostavil v celoti v Sloveniji? Namreč, tudi to je bilo poslancem obljubljeno, da v nekem času bi se naj vzpostavil program v celoti v Sloveniji brez pomoči tujih ustanov danes ste pa govorila ravno obratno.

Hvala.

Hvala. Kolega Möderndorfer, je želel besedo.

Hvala lepa, predsednik.

Jaz priznam, da tudi jaz sem pričakoval, da bo poročilo malo drugačno. To, kar smo dobili to je tako približno kot v stilu zadnji čas, ko dobivamo odgovore na poslanska vprašanja, ko pravzaprav ne vem ali se mi sploh še splača kakšno vprašanje postaviti, zaradi tega, ker dobivam v enih in istih šablonah te odgovore. Človek dobi občutek… V bistvu jemljejo poslanska vprašanja kot nadležno muho zjutraj junija meseca, ki nima kaj iskati okoli tvoje glave in ti tolčeš okoli nje in te muhe nikoli ne moreš »fentati«. Tako približno izgledajo ta poslanska vprašanja. Jaz vedno bolj verjamem, da in počasi razumem zakaj je bil NIOSB moteč faktor. Jasno. Jaz ne bom pozabil razpravo z vsem spoštovanjem do vseh zdravnikov, profesorjev, raziskovalcev, vendar tisti, ki je problem naredil in 20 let naredil, zato da je sistematično uničil stroko v kliničnem centru na področju, o katerem se mi danes pogovarjamo ne more biti senator tega, ne more biti. To je približno tako kot, če bi bankam zaupali, ko so bančno luknjo zvrtale, da naj še one sanirajo bančno luknjo - dajte ga no lomiti -, zato smo ustanovili DUTB. Meni je prav žal, ampak vse je bilo v redu z NIOSB dokler ni nastopil 3. junij. 3. junija se je kliničnem centru vse spremenilo - ne bo več tisti, ki je predlagal NIOSB, dajmo zaščiti svoje interese. Kar se jezika tiče ne bom niti komentiral, pripomba je na mestu, to je stvar, ki je bolj tehnične narave in bi jo morali že zdavnaj sanirati, ni pa usodna. Podoben primer bi se zgodil tudi, če bi bili drugi tuji zdravniki ne iz Hrvaške pa bi bili kje drugje pa bi bilo popolnoma enako, ampak recimo temu, da so to napake, ki se pač dogajajo ali pa nekdo nima občutka. Zdravniki so visoko kvalificirani intelektualci in med seboj se brez problema pogovarjajo v angleškem jeziku, ne razumejo pa… Saj niti dostikrat ne razumejo, ko nekaj razlagajo pacientu, da jih pa pacient popolnoma nič ne razume in zato dostikrat prihaja do takih tehničnih napak, da potem dobivajo samo pacient si ne upa vprašati - kaj si pa on upa. On slepo gleda kot majhen otrok, čeprav je star 50 let gleda tistega v beli hali in upa, da bo vse v redu, ko bo dobil tiste recepte oziroma tisto diagnostiko, ko bo z njem opravljena. Vprašal pa ne bom nič, ker itak tudi po tem tiste, kar ga bom vprašal spet nič ne bom razumel. Kar je bolj grozen od tega nihče noče izpasti neumen pred zdravnikom. To je zelo človeško, da se nočeš s tem poistoveti. Niso vsi taki, kje pa. Kakšni se potrudijo pa se tega zavedajo, ampak govorim bolj o teh tehničnih napakah, ampak jaz se bojim, da bomo imeli to temo kar naprej na dnevnem redu v Državnem zboru, kar naprej. Ne zaradi preiskovalke, preiskovalka ima svojo dinamiko dela, ampak zaradi tega, ker zdaj bomo praktično vsak ne - bom rekel, zdaj se bom pravilno izrazil, ker nočen nobenega kvalificirati oziroma mu dati oznako, ampak na vsako zdravljenje z nesrečnim koncem bomo gledali, da se je to zato zgodilo, ker nekaj ni v redu, ne zato, ker je to tudi sestavni del enega procesa, ki se lahko zgodi, če sem zelo preprosto in zelo razumljivo povedal pa da nobenega nisem etikiral. In to je problem. Vsakič, ko pa se znajdemo na takšni diskusij, in to jaz skozi opozarjam in kar naprej ponavljam, glejte, mi ne prispevamo z ugledom, ali pa da bi pomagali te stroki, da se pobere na noge in sestavi. Še manj razumljivo je, ker starši ne bojo hoteli in nočejo razumeti, da je to proces, da se tak sistem postavlja desetletja, da to ni nekaj, kar se zgodi v ene letu, v pol leta, preprosto ne gre, ne more biti in vso pravico imajo, da dobijo tisto, kar želijo, zdaj! Ta hip. Ne čez 10 let, če me razumete. In to je problem.

Državna sekretarka, ne mi zameriti, to ni tisto, kar smo mi želeli v Državne zboru. Mi bi morali dobiti kakšna situacija je danes, ne opisovanje kakšna so izobraževanja, kako poteka edukacija, kako … glejte, to smo mi že slišali tu 10-krat! Ne nas imet za nore.

Vi nam zelo jasno povejte odgovor: Kdaj bo ta izredni nadzor, če ga sploh lahko izpeljemo, ker sodeč po predsednici Zdravniške zbornice mi sploh nimamo strokovnjakov, ki so sposobni, ali pa ki bi hoteli opravljati kakšne izredne nadzore? Mi imamo resen problem, da imamo zdravstveno zbornico, ki ima javna pooblastila pa jih ne more niti izvajati.

Mi imamo predsednico Zdravniške zbornice, ki ugotavlja, da so zdravniki preobremenjeni in zato lahko vsi gledajo osebne podatke kjer hočejo in kakor hočejo in to zato, da bi videli, kako bi oni ocenili kako bi diagnostiko postavili, če bi oni slučajno dobili ministrico na mizo! Lepo vas prosim, pa saj to je izjava za katero bi v marsikateri državi moral tak predsednik odstopiti od svoje lastne stanovske organizacije! Veste kako se temu reče? Zloraba položaja, zloraba dokumentov, opuščanje odgovornosti dela in tako naprej in tako naprej, ne pa preobremenjenost delavcev! Tako se temu to reče. In kdo zdaj sploh še verjame? Jaz vam odkrito povem, jaz si bom dal jutri naročiti pregled kdo meni hodi in gleda po moji kartoteki, ker jaz več nobenemu ne zaupam. Ker če lahko ministrici v tej državi gledajo kjer hočejo, navadnemu državljanu, glejte, z lahkoto, ker je nepoučen, ker niti ne ve, ker njemu se prodaja zgodba, da je zdravnik preobremenjen in zato daje kartice drugim zdravstvenim ali ne-zdravstvenim osebam, da šarijo in gledajo notri po računalniku kdo je A, B, C in zakaj je sploh prišel v to kliniko! To so odgovori, katere bi jaz danes moral poslušati tu!

Ni kaj dodati. S tem poročilo se še seznaniti ne rabimo, ker smo takih poročil imeli kolikor hočeš. Ne vem kaj bomo naredili. Čakam, da pride nov minister in da bo pojasnil, kako si on predstavlja to vizijo.

To je vse, kar lahko ta hip rečem.

Hvala Jani.

Dve pooblastili: Poslanec Nik Prebil nadomešča poslanca Jože Lenarta in poslanec Franc Breznik nadomešča poslanca Marjana Pojbiča. Naslednji se je javil k besedi kolega Cigler.

Izvolite.

Spoštovani!

Hvala za besedo. Jaz se žal želim samo vrniti k točki, ki je danes v obravnavi in to je poročilo o izvajanju programa otroške srčne kirurgije in aktivnosti za ureditev stanja in tisti, ki ga je prebral, pa ni zdaj važno koliko mandatov ima v tem državnem zboru, je ugotovil, da je napisano na ministrstvo, ampak, ob močnem »suportu« pristojnih organov na kliničnem centru, ki skrbijo za otroke s srčnimi težavami in moram reči, da po tem, kar tukaj piše, je zadeva in to tudi javnost zanima, po mojem, zato, da se z enim upanjem pa tudi zavedanjem, da imamo neko zdravstvo, ki se na tem področju po kratki krizi vzpostavlja na novo, da se ugotovi, da je zadeva začela se urejati in da teče, še posebej, ko so v tej, za mene pa, kvalitetni informaciji, napisani tudi rezultati, ki so jih zdravniki in zdravstveno osebje v ustanovi dosegli in jaz mislim, da je zelo pomembno, da poleg naše diskusije, ki lahko povzroča srčne težave in živčna obolenja, mogoče preberejo tudi tole poročilo, ki je pripravljeno, mislim, da pomembno delo je(?) tudi na UKC in jaz verjamem, da se vzpostavlja dosti visoka skrb za tisto, kar je bila nekoč kritika dana, za otroke s srčnimi obolenji.

In to je bistvo, to je pomembno, da pridejo te informacije na plano, ker jaz mislim, da je čas, da se ta zgodba z otroško srčno kirurgijo nekje zaključi in da se to občutljivo temo preneha zlorabljati za na(?) druge namene, ampak je bistvo, da ta sistem zdravstva stoji in da odgovorno funkcionira – za to pa rabi sredstva, opremo in čim manj vmešavanja politike, ki sigurno jih ni potrebnih, da bi še slučajno tam, pri operacijski - kaj je že? – v operacijskem stolu zraven sedeli. In moram reči, da zdravstvo ni bilo prioriteta pred krizo.

Žal med letom 2004 in 2008, pa tudi po letu 2012 in se je vzpostavilo eno veliko pomanjkanje, tako kadrov kot tudi sredstev, še posebej ZUJF je tu naredil tudi en svoj pečat in dejansko, da se celotno zdravstvo, ne zdravstvo samo na tem področju, ki ga danes obravnavamo, v teh pogledih mora postaviti nazaj na svoje noge in rabi dodatna sredstva, »suport« in čim manjše vmešavanje politike, zato da odgovorno, do državljank in državljanov, še posebej pa do otrok, v tej državi izpelje svojo vlogo.

In jaz moram reči, da ko sem to prebral, lahko rečem, hvala lepa, verjamem. Hvala.