33. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

1. 3. 2019

Transkript seje

Darij Krajčič

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 33. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da imamo danes nekaj nadomestnih poslancev, namesto gospoda dr. Milana Brgleza je z nami gospod Jani Prednik, namesto gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega je z nami gospod Dušan Šiško.

Obveščam vas, da so na sejo vabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SKUPNIH PRAVILIH ZA ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE LETALSKE POVEZLJIVOSTI V ZVEZI Z IZSTOPOM ZDRUŽENEGA KRALJESTVA, VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE, IZ UNIJE.

Gradivo smo prejeli od Vlade 14. 2. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu; slednji ga je obravnaval na 5. nujni seji, 27. 2. 2019, in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Prosim državnega sekretarja, gospoda mag. Bojana Kumerja, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Bojan Kumer

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovane članice, spoštovani člani odbora!

Zaradi namena Združenega kraljestva, Velike Britanije in Severne Irske, da izstopi iz članstva v Evropski uniji, bo v primeru izhoda brez dogovora z EU mednarodni letalski promet med EU in Združenim kraljestvom za letalske prevoznike EU in Združenega kraljestva obstal. Ta promet se sedaj odvija na podlagi EU Uredbe 1008/2008 o skupnih pravilih o opravljanju zračnih prevozov v skupnosti. Dne 30. marca 2019 bo Združeno kraljestvo postalo tretja država, navedena uredba pa velja le na območju EU. Tako predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za zagotavljanje osnovne letalske povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva, Velike Britanije in Severne Irske, iz Unije ureja zgolj začasne ukrepe na področju zračnega prevoza med državami članicami EU in Združenim kraljestvom za čas ob izstopu Združenega kraljestva iz članstva v Evropski uniji, da letalski promet ne bi obstal v celoti, s čimer bi se povzročila še večja škoda tako gospodarstvu kot mobilnosti prebivalstva Unije. Del te škode pa bo vseeno nastal tako kot v drugih sektorjih gospodarstva. Zato s predlogom stališča predlagamo, da Republika Slovenija predlog uredbe načeloma podpre. Predlog stališča vsebuje tudi mnenje Republike Slovenije, da je treba ustrezneje zagotoviti večje število frekvenc letalskim prevoznikom brez omejitev na zimsko-poletno IATA v sezoni 2018. Glede slednjega dodaja, da se je osnovni dokument v okviru pogajalske skupine EU za 50. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije že spremenil in je letalskim prevoznikom Združenega kraljestva dano več možnosti za opravljanje letalskega prometa. In sicer, ni več omejitev v številu letov za potniški promet med Združenim kraljestvom in EU, za tovorni promet pa se je dodala možnost še enega povezanega leta med Združenim kraljestvom in EU. Pri tem poudarja, da predlog uredbe lahko podeli letalske pravice za opravljanje prometa zgolj letalskim prevoznikom Združenega kraljestva. Katere letalske pravice bodo imeli letalski prevozniki iz EU pa je odvisno od suverene odločitve Združenega kraljestva. Če bodo letalski prevozniki EU deležni slabšega obravnavanja, predlog uredbe vsebuje tudi klavzulo po vzajemnosti obravnavanja. V predlogu stališča je Republika Slovenija tudi omenila, da je v okviru obravnave predloga potrebno zagotoviti, da gre pri ukrepih zgolj za njihovo začasno naravo in da predlog uredbe ne pomeni, da prehajajo letalske prometne pravice, ki jih imajo suverene države članice Evropske unije, v pristojnosti Evropske unije. Takšna sprememba bi bila precedens, saj bi za prihodnje lahko postalo negotovo glede pristojnosti nad letalskimi prometnimi pravicami. Tudi glede tega vprašanja je bilo v besedilu v okviru delovne skupine za pogajanje iz 50. člena pogodbe o delovanju Evropske unije že izboljšano in suverenost držav članic izrecno poudarjena. Zaradi preprečevanja še večje gospodarske škode gospodarstvom in mobilnosti prebivalstva tako v Sloveniji kot v preostalih članicah Evropske unije, zaradi možnega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije brez dogovora, predlagam, da Republika Slovenije predlagano stališče Republike Slovenije podpre.

Hvala.

Darij Krajčič

Hvala lepa.

Želi besedo morda še kakšen drug predstavnik vlade z drugega resorja? Če ne, prosim za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa podpredsednika odbora mag. Andreja Rajha.

Izvolite.

mag. Andrej Rajh

Predsedujoči, hvala za besedo.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 5. nujni seji 27. februarja kot matično delovno telo obravnaval predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o skupnih pravilih za zagotavljanje ustavne letalske povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije, ki ga je 14. 2. 2019 Državnemu zboru na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanja med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije posredovala Vlada. Odbor je brez razprave v skladu z drugim odstavkom 154. h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta v skupnih pravilih za zagotavljanje osnovne letalske povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severne Irske iz Unije, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Darij Krajčič

Hvala lepa.

Odpiram razpravo na to točko. Predstavnik Državnega sveta, se opravičujem, ste tam na koncu pa vas žal nisem videl. /oglašanje iz dvorane/ Torej na 6. izredni seji 26. februarja je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta, prosim člana komisije, gospoda Samerja Khalila.

Izvolite.

Samer Khalil

Hvala lepa za besedo.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta je obravnavala predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe. Predstavil nam je predstavnik Ministrstva za infrastrukturo, dr. Alojz Krapež. Člani komisije se strinjajo, da bo odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije ne glede na predvideni scenarij povzročila znatne motnje za državljane in gospodarske subjekte v EU. Le-ti se bodo morali prilagoditi novim razmeram. Letalska povezljivost je ključnega pomena za širše gospodarstvo, zato je potrebno si prizadevati, da se s sprejetim ustrezno ukrep ublaži znatno škodljiv učinek izgube letalske povezljivosti na gospodarstvo in državljane EU. Ob tem je bilo članom komisije zagotovljeno, da se sistemsko zajamčene pravice letalskih potnikov ohranijo. Glede na posebne okoliščine v letalskem prometu obravnavano področje zahteva posebno pozornost in skrb glede na njihov pomen za celotno Evropsko unijo. Člani komisije izražajo pričakovanje, da bo Republika Slovenije ob morebitnih prihodnih pogajanjih za začetek veljavnosti prihodnjega sporazuma na področju letalskih prevozov med EU in Združenim kraljestvom v skladu s ciljem zagotavljanja osnovne povezljivosti zagovarjala stališče za čim bolj nemoteno ohranitev storitev letalskega prometa. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe.

Hvala.

Darij Krajčič

Hvala lepa.

Sedaj odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Ugotavljam, da ne. S tem zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi:

»Republika Slovenija načeloma podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za zagotavljanje osnovne letalske povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije. Republika Slovenija menim, da je v okviru obravnave predloga potrebno zagotoviti, da gre za ukrepe zgolj začasne narave, in da predlog uredbe ne pomeni, da prehajajo letalske prometne pravice, ki jih imajo suverene države članice EU v pristojnost Evropske unije. Republika Slovenija meni, da je potrebno ustrezneje zagotoviti večje število frekvenc tistim letalskim prevoznikom Evropske unije, ki so imeli v pretekli zimski, poletni sezoni 2018 iz drugega odstavka 3. člena predloga Uredbe iz 1. točke tega sklepa nizko število tedenskih frekvenc, je pa mogoče pričakovati, da se to število lahko poveča.« Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

Zahvaljujem se udeležencem pri tej točki.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO BRUSELJ, 4. MAREC LETOS.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 28. februarja na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Prosim, državnega sekretarja, mag. Bojana Kumarja, iz Ministrstva za infrastrukturo, da nam predstavi stališča. Izvolite.

Bojan Kumer

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani!

Tokratni svet Evropske unije za energijo bo potrdil splošni prestop Sveta Evropske unije na predlog uredbe o označevanju pnevmatik, opravil bo politično razpravo o dolgoročni strategiji Evropske unije o podnebno nevtralnem gospodarstvu in seznanil se bo o doseženem dogovoru z evropskim parlamentom o spremembi plinske direktive ter o stanju pogajanj na uredbi o vzpostavitvi inštrumenta za povezovanje Evrope. Glede uredbe o označevanju pnevmatik lahko Slovenija podpre splošni prestop Sveta Evropske unije. Za Slovenijo je bistveno, da 9. in 10. člen te uredbe ne prenašata nobenih sprememb za obstoječi sistem nadzora, podpiramo pa spremembe predlaganih razredov za oprijem na mokri podlagi in za kotalni upor ter vključitev postopka, postavitev laboratorijev. V okviru razprave o dolgoročni strategiji Evropske unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, bo Slovenija povedala, da podpira prizadevanje Evropske unije in držav članic za dolgoročno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v skladu s cilji pariškega sporazuma, zato pozdravlja osnutek Evropske unije dolgoročne podnebne strategije, ki jo je pripravila Evropska komisija. Ministri se bodo seznanili tudi z dogovorov na plinski direktivi. Slovenija pozdravlja zaključek pogajanj na direktivi in lahko podpre končni dogovor. Nova direktiva se dotika tudi sporazuma o južnem toku med Slovenijo in Rusijo in sicer bo potrebno za morebitne spremembe sporazuma ali za sklepanje novega sporazuma na področju, ki pade v pristojnost plinske direktive za pogajanja z Rusko federacijo oziroma tretjo državo najprej pridobiti avtorizacijo evropske komisije. Obstoječi plinski sporazumi vključno s sporazumom med Slovenijo in Rusko federacijo o južnem toku lahko do nadaljnjega ostane v veljavi ob predpostavki, da so skladi z evropsko zakonodajo. Ministri se bodo tudi seznanili s stanjem pogajanj na spremembi uredbe o inštrumentu za povezovanje Evrope v obdobju od leta 2012 do 2027, je predvideno bistveno povečanje sredstev za energetske projekte, govorimo o znesku s 5,6 milijard evrov na 8,6 milijard evrov, gre skoraj za 40 % povečanje in del teh sredstev bo namenjen tudi čezmejnim projektom na področju obnovljivih virov energije. Zaradi težav pri večanju deleža obnovljivih virov energije doma, je Slovenija pripravljena podpreti predlog Evropskega parlamenta, da se čezmejnim obnovljivim virom energije in tem projektom nameni 20 % teh sredstev, saj bi se s tem zmanjšalo skupno breme držav članic pri doseganju cilja OVE na evropski ravni do leta 2020-2030.

Hvala.

Darij Krajčič

Hvala lepa, državni sekretar.

Odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda. Za enkrat se je javil en poslanec. Še morda kdo drug? Ako ne, potem dr. Franc Trček, izvolite, imate besedo.

dr. Franc Trček

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, zlasti državnemu sekretarju z ekipo!

Čeprav seveda gre za neko, v osnovi kratko stališče, tri strani vsega skupaj, slaba stran stališč Slovenije. Gre za kar nekaj hakeljcev. Prva zadeva, tišja vozila, pnevmatike, jaz glih nisem nor na avtomobile, ampak vem, da je tukaj tudi zelo pomemben ustrezen pritisk v pnevmatikah, seveda upam, da državljanke in državljani ne bomo potrebovali potem doktorata, da bomo iz nekih oznak na pnevmatikah zaznali kaj nam dogaja. Seveda bom pa rekel razvoj javnega potniškega prometa, novi tišji vlaki, ki pa pnevmatik itak nimajo.

Zdaj, če grem na točko čisti planet za vse, to je politična razprava o nekem intermed stanju med eno in drugo komisijo kaj bi morali odbori nacionalnih parlamentov biti tisti, kameralni, biti pozorni ob zaključevanju mandata Evropske komisije je podobno kot ob zaključevanju mandatov vlad na nacionalni ravni, da če ni dovolj pozornosti se zgodi nekaj kar bi rekli v Srbiji, da ti nekdo "uvali", to mora biti naša tudi naloga zdaj.

F Glede tega čisti planet za vse nevtralno gospodarstvo. Sem dokaj eko človek, ampak človek je neotenično in tropično bitje, totalni zero waist ni možen, pa me bodo zdaj moji ekologi kregali, če navsezadnje 25 % eni do 30 % vse energije trošimo na možgane, pa ne vem, če učinkovito. Zdaj ta strateška dolgoročna vizija do leta 2050 je, če ste to malo detajlno brali, dokaj tako "baba kazala" nezavezujoč dokument brez nekih resnih številk zadaj. Cilj EU in države članic do leta 2030 je, da ostanejo parametri isti, skratka pariška podnebna 8 scenarijev, 7 strateških področij in če mi gremo gledati energetsko učinkovitost v Sloveniji izdatno šepa. Uvajanje obnovljivih virov energije bi se tudi dalo pogovarjati. Čista, varna in povezana mobilnost, smo upam si reči 40 let ne 30 let zaspali. Konkurenčna industrija, ko moramo doktorat narediti, da dvignemo minimalne plače, sočasno nam bodo pa delavci pobegnili v sosednje države na bolj plačana delovna mesta, ker mislijo konkurenčno industrijo. Krožno gospodarstvo, ko prevažamo smeti z enega konca Slovenije na drugo in tako naprej. Skratka onkraj tega rahlo nabuhlega jezika EU nas čaka še ogromno domačih nalog.

Plinska direktiva delovanje notranjega energetskega trga EU in okrepitev solidarnosti, tukaj bi lahko vprašal kako. Saj veste, da vsaka država sama še zlasti z Rusijo se hoče izpogajati, da ima čim bolj cenejši zemeljski plin. Zgodba gre v smeri, kar je jasno, saj je tudi državni sekretar delno nakazal odnose EU zlasti do ruske federacije in tukaj v zgodbi južnega toka ali nekih podobnih zgodbah to dejansko pomeni, da bomo imeli neko klavzulo, ko nam Bruselj mora dati žegenj. Seveda so tukaj interesi iz katerega konca plin prihaja kam, kar je povezano tudi navsezadnje s ceno le-tega in dokler me to ljudje niso podučili, zemeljski plin ne teče blazno hitro in potem, ko se malo pipica zapre, traja kar nekaj časa, da se sistemi vzpostavijo. Tukaj bi Evropska unija in komisija morala biti dosti bolj ambiciozna. Številne te povezave so enosmerne, kar je tudi problem. In ta zgodba čezmejni OVE(?) projekti čisto v tem zadnjem odstavku na koncu, če človek to bere Plinovodi Eles, nekako dobiš vtis, da nekdo ni dovolj ambiciozen, nekako dobiš vtis mi pristajamo na to, ker itak v naslednji perspektivi ne bomo mogli kaj dosti teh penez črpati, ker smo jih že v tej lepo in ustrezno počrpali, kar je Eles res zelo dobro naredil, ga moram malo pohvaliti gospoda Merverja in celo ekipo. In tu mi je nekako moteče. Tukaj verjetno bi bilo potrebno malo več razmisleka v smeri večje ambicioznosti Slovenije, ker navsezadnje ob neki stari politiki, ki nas je pripeljalo v položaj, da nam petina proračuna gre za fugiranje pokojninske blagajne, dobra milijarda o odplačevanju obresti, trenutno v stanju, ko nam dobro dogaja slaba milijarda. So to dejansko edina resna razvojna sredstva, ki jih imamo na razpolago. Sedaj, ko jaz preberem odstavek, ker so porabili, ker Eles in Plinovod srednjeročno nimajo nekih projektov predvidenih mi pristajamo na to. 15 kilometrov od meje bi »Kleine Zeitung« pa kakšni drugi mediji že bruhali, če bi nekaj takega na Dunaju nekdo povedal. To se mi zdi zlasti problematično, ker se nekako bojim tudi vedoč kakšno je stanje na SVRK, da nas bo naslednja perspektiva spet presenetila, kar je pa skrajno neodgovorno. Toliko, na kratko. Hvala.