Spoštovane gospe in gospodje, pričenjamo s 30. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Vse skupaj lepo pozdravljam, poslanke in poslance, prav tako vse vabljene goste.

Obveščam vas, da je zadržana gospa Eva Irgl in se danes seje ne more udeležiti. Prav tako imamo eno pooblastilo o nadomeščanju, in sicer poslanka gospa Mojca Pašek Šetinc nadomešča enega izmed poslancev SD, neimenovanega še v našo komisijo.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku nisem prejel nobenih dodatnih predlogov za širitev dnevnega reda, zato je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE REVIZIJSKO POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE "RAČUNOVODSKI IZKAZI IN PRAVILNOST POSLOVANJA ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE. V LETU 2024".

Komisija revizijsko poročilo, ki je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora, obravnava na podlagi 39. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki smo vabili gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča, gospoda Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Računsko sodišče ter tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Zdaj besedo za uvodno predstavitev revizijskega poročila dajem Računskemu sodišču, vrhovni državni revizorki. Izvolite.

): Hvala lepa, lep pozdrav, spoštovani predsednik, spoštovani poslanci. Moje ime je Nataša Musar Mišeljić, sem vrhovna državna revizorka, pristojna za revidiranje uporabnikov javnih sredstev, ki izvajajo ne gospodarske javne službe in obeh blagajn.

Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2024 smo, kot za vsako leto doslej, opravili pač revizijo računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja, k čemur nas zavezuje Zakon o Računskem sodišču. Mogoče najprej majčkeno okvira revizije. Zavod je v tem letu upravljal s sredstvi v vrednosti milijarda 143 milijonov evrov. Ustvaril je za 7 milijard 847 milijonov prihodkov in zaradi načina financiranja zavoda odhodke v enaki višini. Vrednost prihodkov in odhodkov je bila za 10 odstotkov večja kot preteklo leto. Nekaj prihodkov zavod, to je ta način financiranja, prejema iz državnega proračuna, in sicer prejme iz državnega proračuna transfer, ki je potreben za pokritje razlike med ustvarjenimi prihodki iz drugih virov in odhodki zavoda za zagotavljanje pravic zavarovancev in ta transfer je v letu 2024 znašal milijardo 55 milijonov in je bil procentualno kar nekaj večji kot nekaj preteklih let. Razlog je, da so se kljub temu, da so se povečali prihodki zavoda tudi iz ostalih virov, povečali tudi odhodki zavoda, in sicer predvsem zaradi usklajevanja pokojnin, a ne, ki so bile v tem letu, povprečna pokojnina za polno dobo je bila višja preko 8 odstotkov kot v preteklem letu. Povečalo pa se je tudi število upravičencev, to število je v letu 2024 povprečno znašalo okrog 644 tisoč; torej toliko je že upravičencev do plačil iz pokojninske blagajne. Povprečna neto starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo oziroma bolj natančno za 40 in več let delovne oziroma pokojninske dobe pa je znašala 1112 evrov. Torej to so nekako okvirji.

Kot že nekaj let doslej sem vesela, da o računovodskih izkazih lahko vsako leto ugotovimo, da prikazuje resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ter prihodkov in odhodkov, kar pomeni, da smo tudi za leto 2024 o računovodskih izkazih lahko izrekli zavodu pozitivno mnenje. O pravilnosti poslovanja smo morali k mnenju dodati pridržek zaradi ugotovitev, ki se nanašajo na pravilnost izvajanja temeljne dejavnosti zavoda, to je na eni strani zbiranja in obdelovanja podatkov, ki so potrebni za določitev višine pravic upravičencev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in seveda posledično izplačilo teh pravic. Torej v letu 2024 smo ugotovili na seveda vzorcu, ki smo ga pregledali, da zavod ni v vseh primerih v matičnih in drugih evidencah, ki jih vodi, zagotovil bodisi pravilnih bodisi popolnih podatkov, ki so vplivali ali pa bi lahko vplivali na višino odmerjene pokojnine, zaradi česar je najmanj v 54 primerih nepravilno določil pokojnino in jo je potem ponovno odmeril, v nekaj primerih je to vplivalo potem tudi na višino letnega dodatka k pokojnini. Dodatno pa smo zavodu naložili, da je pregledal še nekaj primerov, kjer smo ugotovili, da obstaja pač tveganje, da pokojnina ni bila pravilno določena in na tej podlagi je zavod dodatno odmeril še deset pokojnin. To je, to so pač te glavne nepravilnosti, ki vplivajo na izrečeno mnenje. Pri samem poslovanju v ožjem smislu, torej poslovanju služb zavoda, pa smo ugotovili nepravilnosti pri nabavi materiala in storitev v smislu bodisi nespoštovanja določb o javnem naročanju bodisi nespoštovanja določb sklenjenih pogodb. In pa ugotovili smo, da pri izbiri izvedencev sam postopek izbire v določeni meri odstopa od določil javnih naročil, kar pa je bilo zdaj z zadnjo novelo zakona urejeno v tem smislu, da pri tem postopku zavod ne bo več dolžan spoštovati določb o javnem naročanju, kar pomeni, da v prihodnosti pač ne pričakujemo več te ugotovitve. No, in nekaj nepravilnosti je bilo ugotovljeno tudi na področju stroškov dela pri izplačilih osnovne plače in dodatka za delovno dobo.

Vse nepravilnosti, ki smo jih ugotovili, je zavod do izdaje revizijskega poročila odpravil, zato nismo zahtevali odzivnega poročila. Prav tako je zavod implementiral vsa priporočila, ki smo jih med revizijo mu podali. Tako da v bistvu poročilo nima ne zahteve za popravljalne ukrepe ne nekih dodatnih priporočil, ker, kot rečeno, je zavod vse to že izvedel do izdaje poročila, ki je bilo izdano 15. decembra lansko leto.

Na kratko toliko, za vprašanja sem pa seveda na voljo.

V redu, najlepša hvala.

Dajem zdaj besedo naprej direktorju. Glede na to, da smo prebrali to poročilo, lahko malo skrčimo, tako da samo na nepravilnosti oziroma na to, kar ste morali odpraviti, če se skoncentrirate.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Je bilo dejansko že jasno povedano, mogoče samo da se vidi. Zavod je lansko leto spet, v letu 2024 rekordno število zahtevkov in storitev rešil - preko 565 tisoč. Tako da ta številka nepravilnosti, najmanj toliko je bilo rečeno, ni, bomo rekli alarmantna, je nižja kot preteklo leto. Jasno, bi bili veseli, da bi jih bilo še čim manj, da bi bilo nič, je, ne. Moram pa reči, nepravilnosti ne planiramo, ne, ne planiramo. Bi bilo fajn in da bi tudi enkrat dobili pozitivno mnenje. Tako da korektno smo sodelovali z Računskim sodiščem, tudi zato ni prišlo do odzivnega poročila. Mogoče samo to, da smo zdaj tudi uredili, kako se šteje doba, se pravi, za priznanje dodatka za delovno dobo pri plači, ko so bila drugačna stališča. Zdaj je v zakonu jasno opredeljeno in smo tudi te pomanjkljivosti odpravili in tudi vse podatke za vse zaposlene preverili in bomo tudi za ostale uredili. Tukaj je pa mogoče pod narekovaji poklicna deformacija, ko smo izhajali tudi iz tega, da smo upoštevali za dobo, ki se šteje, se pravi, toliko kot je nekdo dosegel dobe, ne pa tudi tisto, če je nekdo imel v enem letu zavarovanja pol leta dobe, se šteje kot polno za priznavanje minulega dela. Tako da to smo odpravili. Tudi, kot je bilo rečeno, za izvedence, je tudi v ZPIZ-2O tudi določba, ki zavodu dovoljuje, da tako kot do sedaj pridobiva tudi izvedence. Na javnih naročilih so, moram reči, tukaj manjše pomanjkljivosti tudi še, ki se vlečejo iz preteklosti. Bomo rekli, izredno pomembno, da vsako leto ima pri računovodskih izkazih zavod pozitivno mnenje. Tukaj je s pridržkom. Moram reči, če sem v preteklem letu, da 20 let sem generalni direktor, da v tem letu smo bili skoraj najbližje pozitivnemu mnenju.

Pa vam zahvala, gospod predsednik, zadnji dve leti se je z Računskim sodiščem tudi, bomo rekli pod narekovaji, lepše gledamo. Ja, dvakrat sem bil zdaj na razčiščevalnem in tudi ... / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Tudi, ja, korektno sodelovanje, se pravi, tudi ni bilo potem naprej ugovora, tako da smo hitro prišli do te rešitve. Drugače pa zavod, moram se zahvaliti, če obravnavamo leto 2024 in zdaj bo tudi februarja, bomo že za leto 2025 podatke, vsem sodelavcem, ki so, bomo rekli, ob obilici nadurnega dela veliko obsega dela, pritiskov, uspešno izvajali poslanstvo zavoda. Kot sem rekel prej, je bilo že 565 tisoč storitev, že peto leto rekordno v letu 2024, z izravnanimi prihodki in odhodki, zavarovanci blizu milijarde, pardon, blizu milijona že zadnja tri leta. Čez bomo težko prišli, ker tudi na trgu delovne sile ni toliko, bomo rekli, aktivnega prebivalstva. 170 tisoč je že tuje delovne sile. Uskladitev je bila štiri pa pol v letu, v letu 2024 8,8, je bila rekordna. V letu, v letu 2024 je bilo iz proračuna potrebno dobro milijardo sredstev, v preteklem letu 2025 pa malo čez milijardo pa pol. Boste rekli, zakaj tak dvig - ravno zaradi uskladitve v letu 24 8,8 odstotka, ki pomeni na letni ravni 630 milijonov. Lansko leto, ki ni še, se pravi, ki ne govorimo o tem, ampak je tudi zaznamovalo sprejemanje reforme in sedaj uveljavitev, pa če smo že v letošnjem letu, se zavod vse aktivnosti, da bomo čim prej implementirali in čim prej implementirali to reformo. Pa smo pa vseeno veseli, če smo imeli konec leta 2024 preko 63 tisoč nerešenih zahtevkov plus rekordnem številu izvedenih rešenih zahtevkov in storitev, smo lani tudi z veliko število nadur prišli pod 50 tisoč. Tako da upam, da v letošnjem letu in v naslednjih, da bomo tudi čas trajanja znižali. Ker kaj je, tisti, ki uveljavlja pravico, je za njega pomembno, da čim prej pride do rešitve, da čim več zadev rešimo v zakonskem roku. Prizadevanja so tudi bila za povečanje števila kadrov. Nekaj smo dobili, pa si še prizadevamo, da bi dejansko odpravili nadurno delo, ki dejansko, bomo rekli, že meji na tisto, da kršimo zakon o delovnih, bi prišlo lahko do kršenja Zakona o delovnih razmerjih. Tako da tudi razmerje s številom upokojencev in zavarovancev je bilo takrat 1:1,55, v preteklem letu 1 proti 1, 53. To je logično, število upokojencev se dviguje. Kot sem pa rekel, število zavarovancev je pa tam malo pod milijon. Tudi število tistih, ki prejemajo 40 odstotkov, je bilo v letu 2024 preko 21000. Če pogledamo leto 2025 pa že preko 24000. Se pravi, da je tudi to, ta aktivnost. Da ljudje dlje ostanejo v zavarovanju. V letu 2024 je tudi povprečna starost in doba povišala povprečno, če je doba višja, pomeni, da tudi so povprečno pokojnine višje. Je pa v letu 2025 je, pa so ti podatki malo nižji, kar pomeni, da je delež, če je bil v letu 2024 delež tistih žensk, ki so se upokojile 40 let dobe in več, 81 odstotkov. Imamo zdaj začasne podatke, nekje 76 odstotkov, pri moških pa je bilo v letu 2024 približno tri četrtine, zdaj pa je nekaj pod 70 odstotkov. Ne vemo točno še, kje je ta razlog. Pomembno je v letu 2024, pa tudi v 2025 ZPS2N, ki je za zagotovljeno vdovsko pokojnino celo več, kot smo načrtovali, 13500 predvsem vdov ima zagotovljeno vdovsko pokojnino, kar pomeni v povprečju 100 evrov višjo pokojnino za te z najnižjimi prejemki. Tukaj sem na hitro določene stvari povedal, ampak kot moram reči, smo korektno, pa saj vsa leta korektno sodelujemo z Računskim sodiščem, in tudi je pomembno, da je zavod takoj odpravil vse nepravilnosti, kar je tudi predstavnica Računskega sodišča povedala. Tako da ni bilo potrebno tudi odzivno poročilo. Hvala lepa.

Najlepša hvala za to predstavitev, ki je bila še širša kot samo poročilo Računskega sodišča. Ali se je, kar se pokojnin tiče, bilo kaj enkrat me nasploh drugo sejo imeli ali so te pokojnine pač po mojem mnenju ne zadostujejo niti draginji in tako naprej. Ampak to je drugo vprašanje, ne pa vprašanje računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja vašega zavoda. Tako da dajem besedo naprej, če želi kdo razpravljati na to temo. Poslanke in poslanci? Jaz verjamem, da je konec mandata in da, ampak dajmo pokojnine drugače. Gospod Horvat.

Hvala lepa, saj bom čisto kratek, ker sem že prej pred sejo obljubil, da bom kratek. Najprej iskrena hvala Računskemu sodišču in tudi generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za predstavitev tega poročila. Je zelo zanimivo. Kljub temu, da bi lahko lahko, da bi lahko nekdo rekel, pustimo to, to je zgodovina, to je leto 2024, ampak tukaj gre za kar nekaj milijard. In to zdaj seveda poznamo to standardno formo, natančno vemo, da tam enkrat po deseti strani najdemo bilanco stanja, po strani 30 najdemo izkaz prihodkov in odhodkov in po strani 80 najdemo mnenje. In to poslanec gre najprej gledati. Kar sem najbolj zadovoljen, sem to kar sta oba povedala, da ste bili v enem konstruktivnem dialogu in da s pomočjo ukrepov zavoda je predstavil gospod generalni direktor, je zavod odpravil nepravilnosti in da ni bilo potrebno predložiti odzivnega poročila, to se mi zdi dobro. Torej popravljalni ukrepi niso potrebni. Tudi sam si želim, da bi enkrat bili miti mogoče leto 2025, pa je bilo pozitivno mnenje. Tu se mi zdaj pojavlja eno vprašanje, ker vem, da ima ZPIZ zelo dobro informatiko. V 80. letih prejšnjega stoletja sem imel tam kar nekaj kolegov na informatiki. Ampak odmera, nekaj primerov je bilo napačno, za nekaj primerov je bila napačna odmera, saj to pravzaprav dela software. Ali delate tudi vi Računsko sodišče, revizijo informacijskih sistemov, to vedno sprašujem, kar je zelo pomembno v okviru tega, ne, ja, to mi niti zdaj ne rabite v kamero odgovarjati, tako sem tudi pričakoval. Drugače pa ja, čestitam zavodu, tako da in se tudi zahvaljujem in prenesite našo zahvalo tudi vašim sodelavcem, gospod generalni direktor. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Še kdo? Nihče. V redu, gospod direktor, najlepša hvala, vse dobro vam želim tudi v nadaljevanju vašega mandata.

Torej ugotavljam, da se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije z naslovom Računovodski izkazi in pravilnost poslovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2023.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Hvala gostu, gostom torej za sodelovanje pri tej točki današnje seje komisije.

In prehajamo na 2. TOČKO, IN SICER REVIZIJSKO POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE, RAČUNOVODSKI IZKAZI IN PRAVILNOST POSLOVANJA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE V LETU 2024.

Komisija revizijsko poročilo z dne 16. 12., ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ravno tako obravnava na podlagi 39. člena Poslovnika Državnega zbora, k tej točki sem vabil gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča. magistra Roberta Ljolja, generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Računsko sodišče in Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Torej, besedo za uvodno predstavitev dajem prav tako državni revizorki za uvodno predstavitev, izvolite.

): Hvala še enkrat za besedo. Enako kot revizija Zpiza je tudi revizija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvezna letna revizija. Računsko sodišče jo je izvedlo, izdalo dokončno revizijsko poročilo 16. decembra lansko leto. Podobno kot že nekaj let in podobno kot Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje lahko o računovodskih izkazih izreklo pozitivno mnenje, medtem ko je o pravilnosti poslovanja zavoda izreklo mnenje s pridržkom. Zavod je sicer v letu 2024 upravljal s sredstvi v vrednosti okrog 950 milijonov evrov. Ustvaril je za 5 milijard 334 milijonov prihodkov, kar je 24 odstotkov več kot leto poprej, največ na račun tega, da je s 1. 1. 2024 zavod seveda začel pobirati obvezni zdravstveni prispevek, ki so ga prej pobirale komercialne zavarovalnice. Ustvaril je tudi za 20 odstotkov več odhodkov kot leto poprej v znesku 5 milijard 254 milijonov. Odhodki so v praktično v celoti to povečanje je šlo na račun povečanja transfernih odhodkov izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Tudi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje pravzaprav že kar nekaj let ugotavljamo podobne nepravilnosti na področju izvajanja njegove temeljne dejavnosti, to je izplačevanja za zagotavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in sicer tudi v letu 2024 Zavod ni v celoti upošteval meril iz vladne uredbe. Namreč, za leto 2024 ni bil dosežen splošni dogovor, zato je vlada uredila financiranje zdravstvenih storitev z uredbo. Ker zavod ni v celoti, torej pri letnem obračunu upošteval meril iz uredbe, je nekaterim izvajalcem priznal in seveda posledično tudi plačal več opravljenih storitev, kot so jih ti izvajalci dejansko opravili. In še naprej je posameznikom povračila stroškov zdravstvenih storitev in medicinskih pripomočkov izplačeval mimo Zakona o upravnem postopku, torej brez da bi o tem odločil za upravno odločbo na podlagi obvestil, pa še to, pravzaprav so izplačila ta obvestila prehitevala. To sta dve, bom rekla, temeljni ugotovitvi, ki sta vplivali na pridržek. Poleg tega smo v nekoliko večjem znesku ugotovili nepravilnosti pri nabavi storitev. Šlo je za slabih pol milijona evrov storitev, pri katerih zavod ni ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju. Nekaj nepravilnosti smo tudi tukaj ugotavljali v zvezi s stroški dela, predvsem enako z izplačili dodatka za delovno dobo pa pri obračunavanju povračil stroškov prevoza na delo in z dela ter izplačili regresa za letni dopust. Ugotovili pa smo tudi, da je zavod brez podlage v predpisih porabljal sredstva za organizacijo kolegijev direktorjev. To so nekje temeljne ugotovitve s področja pravilnosti. Kot smo se zavezali, smo nadaljevali z, bi rekla, lahko spodbujanjem zavoda k temu, da nekatere kalkulacije cen storitev, ki so takšne že dolga leta in za katera obstaja tveganje, ki ga z revizijami tudi potrjujemo, da že dolga leta ni bilo pregledano pravzaprav in preverjeno, ali so te storitve oziroma način kalkulacije teh storitev, ali je še ustrezen oziroma ali so kalkulativni elementi obračunani v ustrezni vrednosti. Tokrat smo to ugotavljali za storitve akutne bolnišnične psihiatrične obravnave, za katere je v tem letu zavod namenil skorajda 400 milijonov evrov. Verjamemo, sicer zavod je pristopil v zadnjih letih in postopoma, bi rekla, novelira načine, zaračunavanja oziroma obračunavanja storitev, vendar je na tem področju še kar precej dela in nekako na ta način želimo tudi mi to pospešiti. V zvezi s tem smo zavodu tudi podali priporočilo, prav tako smo mu podali priporočilo, ki je vezano na evidentiranje pozneje nastalih stroškov, povezanih z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, pri čemer je to priporočilo pravzaprav nadgradnja zahtevanega popravljalnega ukrepa, ki ga mora zavod izvesti in izkazati do 17. marca letos. Tretje priporočilo pa se je nanašalo na ugotovitve, ki so povezane z izvajanjem nujnih reševalnih prevozov. Tukaj smo zavodu priporočili, da na tem področju okrepi nadzor, čeprav moram povedati, da smo ugotovili, naslednje.

Spremembe načina izvajanja, posledično obračunavanja in tudi evidentiranja, izvajanje nujnih reševalnih prevozov je uvedla Vlada z uredbo v letu 2024. Zavod je odreagiral, je izvajalce opozoril na tveganja, ki so nekako jih zaznali in so bila povezana s tem novim načinom, zlasti pri evidentiranju teh storitev. Je odreagiral tudi na pobudo, ki smo jo prejeli tudi na Računskem sodišču v zvezi s konkretnim zdravstvenim domom, pregledal, ugotovil nepravilnosti. Vendar se je na koncu izkazalo, da za tovrstne nepravilnosti pri izvajanju nujnih reševalnih prevozov zavod nima možnosti, da bi kaznoval izvajalca s tem, da bi zahteval, recimo, sredstva, za katera je ugotovil, da jih je s prikazanim izvajanjem in obračunom storitev izvajalcev od zavoda dobil, da bi jih zahteval nazaj. Zaradi tega v bistvu ugotavljamo, da zavod pravzaprav na tem področju, kjer gre tudi kar nekaj deset milijonov letno, nima pravega orodja za vzpostavitev reda. Zavod je že sam na to opozoril Ministrstvo za zdravje, vendar smo se na podlagi vsega pregledanega tudi na Računskem sodišču odločili, da opozorimo ministrstvo, da je potrebno pregledati. Prvič, če je ta uveljavljeni način izvajanja in obračunavanja nujnih reševalnih prevozov najustreznejši in seveda, če je, še posebej, če je najbolj ustrezno urejen, tudi seveda v tej smeri, da se zagotovi neko orodje bodisi zavodu bodisi Ministrstvu za zdravje, da prepreči nepravilnosti na tem področju. Tako da hvala zaenkrat, če bo imel kdo kakšno vprašanje, pa seveda…

Gospod direktor, izvolite, hvala.

Ja, hvala lepa in lep pozdrav!

Zdaj, za razliko od mojega predhodnika, kolega iz ZPIZ-a, ki je že 20 let na poziciji, sem jaz še slabo leto, še ne, še ne leto dni, tako da se bom odzval seveda s tem, kar sem se v tem procesu tudi naučil in bi se najprej rad seveda zahvalil kolegom z Računskega sodišča za korektno sodelovanje. Moram reči, da vsaj kar sem jaz tukaj, se, pač odnosi so v redu in dejansko smo se tudi v okviru te zadnje revizije tudi mi nekaj naučili. Tako da razumem, da se je fino, da se fokusiramo glede na pač konkretne zadeve, tako da jaz ne bi šel zdaj v vse podrobnosti. Z veseljem odgovorimo na kakšno vprašanje.

Rad bi mogoče samo pokomentiral, zadevo, kar se tiče parih priporočil. Kar se tiče spremembe pravilnika o računovodstvu, je ta zadeva v pripravi in bo do 17. 3. tudi izvedena. Bolj se mi zdi pomembno, kar je kolegica povedala, da seveda delovanje zavoda precej uokvirjajo v bistvu sprejeti predpisi. v tem konkretnem primeru tudi uredba, ki jo sprejema Vlada Republike Slovenije, in mi se iz tega seveda trudimo opozoriti na določene nedoslednosti. Ali pa nedorečenosti. in tudi seveda na področju nujne medicinske pomoči bomo še vedno na tem tudi vztrajali. Potrebujemo pa seveda jasno določena pravila, ki jih postavlja Ministrstvo za zdravje in potem Vlada v uredbi. Se pa strinjam seveda, da zavod mora aktivno posodabljati plačilne modele. Zdaj, tukaj v poročilu je bil naveden seveda primer psihiatrije tudi na drugih področjih v sodelovanju s stroko pripravljamo spremembe, konkretno na primeru psihiatrije smo pa seveda uvrstili prenovo tega modela oziroma pregled kalkulativnih elementov v plan dela za leto 2026. Tako da jaz bi mogoče toliko za uvod, pa seveda hvala za vprašanje.