Spoštovani, lep pozdrav!

Pričenjam 78. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. In seveda lepo pozdravljam kolege in kolegice, člane in članice odbora in vse vabljene goste, ki ste se udeležili te seje. Najprej vas obveščam, da so se opravičili poslanec Danijel Krivec in pa Zvonko Černač. Na seji pa s pooblastili sodelujejo: Sara Žibrat, ki nadomešča Teodorja Uraniča, Jurij Lep, ki nadomešča Jerneja Žnidaršiča in pa Anton Šturbej, ki nadomešča Franca Rosca. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je dnevni red določen, kot je bil kot ste ga torej prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU PREMOGOVNIKA VELENJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku posredovala Vlada.

Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic nujne seje odbora z dne 8. 1. 2026, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 28. 11. 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. 1. 2026 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 14. 1. 2026. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. Do sedaj so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k večini členov. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora in na e-klopi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državni svet, Premogovnik Velenje d.o.o., sindikat Premogovnika Velenje, Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj ter Zakonodajno-pravna služba.

Naknadno so bili 12. 1. povabljeni še Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije, Danilo Rednjak, predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Premogovnika Velenje in Peter Bršek, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi stošestindvajsetega člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, gospod minister Jože Novak, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Minister, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Pred nami vami je Predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, če pred tem dam nekaj besed. V tem mandatu smo zaključili zapiranje premogovnika oziroma Rudnika Trbovlje-Hrastnik, zaprli smo tudi rudnik Žirovski vrh, tako da je zdaj to zadnji aktivni klasični rudnik. In tudi skladno s strategijo razogljičenja in prenehanja uporabe, bom rekel, fosilnih goriv sledimo, bom rekel, ključni strategiji, ki smo jo tudi v državi sprejeli na podlagi seveda evropskih in drugih dogovorov, predpisov in vseh ostalih tudi za ta zakon, pripravili tudi ta zakon.

Kaj je ključno sporočilo predloga zakona? Ostajamo pri določbi, da je prenehanje pridobivanja premoga, mora biti zaključena najkasneje do 31. 12. 2033. O samem prenehanju pridobivanju premoga je predvsem odvisna od tega, kako dolgo bo funkcioniral TEŠ, kako dolgo bo potreba po tem premogu in k temu se bo tudi potem prilagajalo čas pridobivanja premoga. Ta zakon ne določa nobene določbe v zvezi s samim pridobivanjem premoga in tudi ni z njim nobena določba, ker dejansko zakon predpisuje predvsem predvsem postopno zapiranje in določbe, ki so vezane na postopno zapiranje. Popolna opustitev rudarskih del je predvidena do 30. 6., najkasneje do 30. 6. 2045. Kasneje razložim tudi zakaj. Tudi sama likvidacija družbe Premogovnik Velenje mora biti zaključena do 31. 12. 2045 kot skrajni rok. Cilj tega zakona je vzpostaviti pravni okvir za postopno zapiranje Premogovnika Velenje s tremi odvisnimi družbami v njegovi sto procentni lasti. Sanacijo okolja in likvidacijo družbe ob hkratnem zagotavljanju pravičnega prehoda zaposlenih, zagotavljanje varnega in postopnega zapiranja Premogovnika Velenje ob hkratnem zmanjšanju socialnih tveganj. Nadalje, upoštevanje odobritvene sheme državne pomoči s strani Evropske komisije, ki pa pomeni, da jo moramo pridobiti najkasneje do 1. 7. 2026, kjer se tudi uporaba zakona lahko v celoti, bom rekel, začne izvijati. Naj tukaj razložim, da je ta zakon, kot veste, drugi v paketu v tej vrsti. Najprej je bil Zakon o TEŠ, ki je predpisan, velja temu, temu prilagojeno je tudi ta Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Vi imate pa že tudi v parlamentarni proceduri, verjetno tudi že začela priprave na zakon o regionalnem razvoju SAŠA regije, ki je vezana na obdobje po premogovni regiji na tem območju. Ta tretji mora biti, je po vrsti zato takoj za tem, ko se ta zakon sprejme, ima tudi vse elemente in smo jih tudi med sabo vsi trije usklajevali tako, da so skladni. Glede na zadnje ureditve, popravke, dopolnitve, se bodo pa tudi tisti amandmaji potem lahko uskladili na sprejem, potrditev tega, bom rekel, zakona.

Kakšen je pričakovan učinek zakona? Tukaj gre za nadzorovan in socialno odgovoren izstop iz premoga. Gre za zmanjšanje okoljskih tveganj in sanacijo degradiranih območij. Gre za omilitve, omilitev socialnih posledic za približno 1500 zaposlenih. Pri čemer lahko povem, podrobneje bo pa lahko kolega direktor, predsednik uprave, bom rekel, premogovnika razložil tudi o programu, da smo znotraj tega programa, ki je, bom rekel, bil podlaga tudi za sam zakon, ciljali na to, da bomo sledili naravnemu odlivu delavcev zato, da ne bi bilo socialnih pretresov in enkratnega zapiranja, bom rekel, na teh delih. Stroški nadzorovanega nadzora in revizije bodo stale 3 milijone 14. Gre za to, da je Premogovnik Velenje nam že oddal 20 letni program, okvirni 20 letni program postopnega zapiranja, ki ocenjuje, da bo v višini stroška ene milijarde sto - na okroglo sem povedal - in to iz proračuna, nekaj sredstev, manjših pa tudi iz lastnih virov, ker morajo biti vsi lastni viri porabljeni tudi za zapiranje, bom rekel, rudnika. Ta program ima, ta program 20 letni, ki je okvirni, ima tudi predpisano v tem zakonu tako imenovane dveletne operativne programe, ki bodo tudi obveznost za proračun v višini tega. Če zelo na prst preštejem, bom rekel, to pomeni približno 50 milijonov evrov letno za zapiranje samega rudnika, če štejem 20 letno obdobje milijarda in nekaj sto. Seveda ta dinamika ne bo enaka, se bo včasih dvigala s hitrejšim tempom, nekje tudi zmanjševala, še posebej pa za leto 2026, ko naj bi se šele po juniju začela, bom rekel, ta stvar urejena.

Ti dve, ta dva programa sta na našem ministrstvu skupaj s sodelovanjem drugih ministrstev že v reviziji. Mi smo tudi pripravili že vlogo za priglasitev državnih pomoči na Evropsko komisijo. Evropska komisija mora v tem času dobiti ta revidiran program in na podlagi tega revidiranega programa in finančne ocene tudi potem sklepa o odločitvah in priglasitvah, bom rekel, teh stvari. Tako da v tem kontekstu tega časa zakon tudi veleva, da ta programa, tako okvirni kot to, sprejema Vlada v roku šestih mesecev po sprejemu zakona, kar se približno pokriva v junijskem času ali kaj takega, kar bi lahko bilo. Tako, da bo pred ministrstvi, našim, finančnim in tudi drugim, ministrstvom za delo, družino in še ostalimi zadevami, kar intenzivno obdobje, bom rekel, tega delovanja skupaj z rudnikom, da bomo preprečevali Evropsko komisijo o upravičenosti, bom rekel, do delitve evropskih sredstev. Za leto 2026 in 2027 je v zakonu napisano omejitev stroškov na porabo do 88 milijonov; prav zaradi tega, ker nista dve polni leti, ni sto milijonov.

Socialni ukrepi. Mi smo ta zakon pripravili skupaj s, poleg samega premogovnika, tudi z ministrstvom za delo, družino, ki je drugi partner v tem zakonu, pa smo se zmenili, da jaz dam uvodni del, pa bo potem kolegi tudi odgovarjali na posamezna vprašanja tudi s tega področja. Gre za določene odmike od vseh standardnih oblik, že znanih v bodisi v delovnopravnih zadevah ali pa v upokojevanju ali drugih zadevah. Ta se pa v osnovi nanaša na naslednje: posebni pogoji upokojevanja, predčasno popis in starostno upokojevanje. Odpravnine: dve tretjini osnove za vsako leto dela brez omejitev na desetkratnik, dodatek 20 procentov za zadržanje ključnih kadrov. Namreč, mi bomo imeli v tem 20-letnem obdobju tudi po analizah premogovnika, kar problem tudi pridobivati nekatere kadre, za to ker v tem času bo neka specifika, da se bo upokojevalo v določenih zadevah več ali pa bodo določeni inženirji bili potrebni, da poleg seveda zapuščanja rudarskega dela bo tudi, bo tudi potrebna, bom rekel, pomladitev vsaj nekaterih ključnih kadrov. Nadalje, predvidena so tudi izobraževanja, usposabljanja, prekvalifikacije, stroški izobraževanj, NPK svetovanja in vse ostale zadeve. Posebno je tudi glede okoljskih vidikov, izjema pa je glede na emisije iz prezračevanja jamskih prostorov, možnost uporabe viškov zemeljskega izkopa za sanacijo rudniškega prostora in program dezinvestiranja povezanih družb, kot je HTZ invalidsko podjetje. Izjeme določbe prodaje stanovanj stanovanjskemu skladu po tržni ceni in ostale, bom rekel, oblike, ki so bile, bom rekel, vzpostavljene. Posebne določbe se nanašajo tudi na to, da smo omogočili, da bo možno potekati nadzorovano, bom rekel, pridobivanje ali pa urejanje posameznih področij tudi s strani regije in lokalnih skupnosti in se nanaša zlasti na dve stvari. Družba mora vse nepremičnine po predpisih Evropske unije in tudi pri nas prodajati, torej družba kar ne bo rabila, mora iti na prodajo. Iz tega naslova je seveda predpisan tudi postopek prodaje, ki je sicer že zdaj znan kako se v takih postopkih dela, bodo rekli, tudi to, da bo javna objava, kakorkoli že, ali z javno dražbo ali kako drugačen način. Zakaj? Treba je predvideti, da se dobi seveda največ sredstev za tisto, kar se bo prodajalo pred likvidacijo, če ne pa ostalo, pa itak v likvidaciji sami. Država bo, kot ste že slišali, dve leti v dveletnih programih potrjevala program in tudi je predvideno, da potrdi tudi program dezinvestiranja, ki bo gotovo sestavni del teh dvoletnih programov in tudi sicer. In smo predvideli dva mehanizma, eden je za potencialno pridobivanje ali pa uveljavljanje predkupne pravice občin in to dveh občin, Velenja in Šoštanja - to je na tistem delu, kjer je tudi lokacija, bom rekel, samega rudnika ali njihovega, nadzemni del. Gre seveda za to, da smo določili in navezali na postopke pridobivanja predkupne pravice v skladu z Zakonom o urejanju prostora, ki občinam določa možnost, da v prostorskem načrtu, ki ga bo sigurno se pripravljal tudi glede na to, da se zdaj pričakuje ali pa ve, da bodo postopno. Postopno se zapiralo pripravili prostorske načrte za bodočo rabo, bodisi zlasti nadzemnega dela ne pa tudi izključno, ker bo pel, da še en drug zakon, ki bo omogočal drugačno rabo, bom kasneje povedal. In občina lahko sprejme. Odloke o uveljavljanju predkupne pravice za točno določen cilj. S tem smo dosegli, da je tudi kontroliran del, če bi država slučajno tudi imela interes za kje kupovati pa ne more kar tako samo v primeru, da bi se zgodilo nekaj, kar zaenkrat ne načrtujemo, da se bo kakšen državni prostorski načrt naredil za kakšno od državnih cestah čez, pa se zaenkrat vse druge gredo tako mimo ali za neko drugo infrastrukturo tudi ta ima po zakonih, zdaj veljavnih, že tudi to pravico, ampak zaenkrat ni predvidena nobena pridobitev državnega premoženja na tem koncu.

Drugo vprašanje je bilo v zvezi s stanovanji, s stanovanji smo tukaj tudi določili posebnost izjeme, da se ta ne prodaja stanovanjska, bom rekel, stanovanja v lasti, ampak da se da odkupi ta stanovanja državni Stanovanjski sklad in da ostanejo trajno javna najemna stanovanja. Seveda s tistimi njihovimi pravili, ki lahko veljajo tudi za morebiten odkup za posamezne, ki imajo pa predkupne pravice, ki veljajo po stanovanjskih predpisih že danes. Jaz mislim, da so zdaj to ključne stvari, ki so na vezane. Na kaj sem pa govoril o uporabi podzemnega prostora, pa ne rabim v tem zakonu posebej pisati. V parlament smo v zadnjih koncem lanskega leta vložili ali pa v začetku letošnjega leta vložili še tri novele zakonov. Ena je novela Zakona o rudarstvu klasično, kjer smo določili področje, da se lahko v opuščenih rudnikih, ko se konča proizvodnja, uporablja tudi za druge namene, zlasti za izgradnjo ali pa urejanje kakšnih muzejev za turistične in rekreacijske zadeve, tudi za uporabo vode kadar so, bom rekel, taki primeri kjerkoli v Sloveniji ali neke druge, bom rekel, oblike. Namreč, to je bilo pomembno v tistem zakonu rešiti, zato, ker je tudi v Trbovljah in kje drugje so take dejavnosti. In ni treba več skrbeti za to, da ga lahko upravlja samo družba, ki je registrirana za rudarjenje, temveč samo družba, ki mora imeti zagotovljeno, da je varnost in ostalim zadevam zagotovljena. Torej, jaz mislim, da s tem načinom je tudi to določeno. Zdaj, v kakšnem delu in kje bodo muzeji in to je stvar programov. In drugih. Dogovorov, operativnih, ki bi lahko stekli.

Zdaj, če na kratko še povzamem to, mi smo ta zakon imeli v usklajevanju v razpravi, bom rekel, praktično dve leti, intenzivneje zadnje leto. Imeli smo dvakrat v javni razpravi, imeli smo več pogovorov z raznimi udeleženci, predvsem poudarim usklajenost tega zakona z vodstvom premogovnika, s sindikati, različnimi oblikami, bom rekel, teh tudi z lokalnimi skupnostmi. Ključno pa je, da smo želeli priti tudi do konca, da beseda, ki smo jo tudi usklajevali s strani Vlade na tem, da je zakonsko določeno. Seveda zadnje opozorilo in pomoč je seveda vedno in tukaj se tudi zahvalim pravni službi Državnega zbora na opozorila, ki so jih dali v zvezi s tem zakonom pripravili v Službi Državnega zbora za zakonodajo ali kakorkoli se že to imenuje. Mi smo s predlogi amandmajev, ki ste jih danes dobili, bom rekel, tudi kot pripravljene, upoštevali zakonodajna opozorila in preuredili precejšen del, ki je bil vezan nomotehnično, seveda vsebinsko je pa to pomenilo tudi kakšno spremembo, preducirali nekaj členov, ki so bili ne glede v prehodnih ali drugih določbah, zdaj pa materialnih, tako da smo skladnost tega zagotovili in da lahko rečem, da skupaj z amandmaji je zakon usklajen in bo lahko dobra, bom rekel, začetna popotnica za prestrukturiranje delno, bom rekel, rudnika, kasneje tudi cele regije in da bodo postopno lahko nadaljevali s pravičnim prehodom iz premogovne tudi v družbo, ki bo delala kasneje na dobrem delu, pri čemer si moramo pa zapomniti, da je rudarstvo in rudarski del bil pomemben člen v razvoju gospodarstva v Sloveniji v svojem času, da je bil seveda gonilna sila tudi v prejšnjem tisočletju. In iz tega naslova je tudi dostojno, da smo s temi odmiki od klasičnih socialnih pravic tudi pristopili v posluh, ker ni enostavno, bom rekel, to biti in je prav, da se tudi uredi.

Drugače pa samo še ena beseda, jaz sem na ker vidimo, da so določeni poklici v upadu, težko je že dobiti kader inženirski in kje drugje, napovedal malce renesanse ali pa videl sem zlasti potrebo po ljudeh rudarskega poklica v dveh, treh novih, bom rekel, dejavnostih. Najprej število kamnolomov ali pa obseg črpanja mineralnih surovin iz kamnolomov se veča. In tudi tam strokovnjakov primanjkuje, tako da je rudarski poklic tudi iz tega naslova potreben. Nadalje, vedno več cestnih rešitev, zlasti pa še, ko pridejo na vrsto železniške posodobitve na večje hitrosti, na 160 kilometrov in več, se zna zgoditi, da bo tudi tretjina ali polovica prog v predorih. In to znanje predorske tehnike in bom rekel, tega rudarjenja bo drugi trend, kjer se bo povečevala potreba po številu strokovnjakov s področja rudarstva. In tretji, raziskovalni del. Kot vidite, se je Evropa znašla tudi v tem, da postaja, da so ugotovili, da smo preveč odvisni od surovin zlasti pri surovinah kritičnega značaja po celi Evropi. In da, vsi smo dobili nalogo, raziskujte in raziskujmo potenciale, ki jih imamo v posameznih državah za redke kovine oziroma za tiste stvari, ki so take. Tudi ta raziskovalni del je eden izmed tistih zadev, ki bo rabil tudi, bom rekel, za raziskovanje, bom rekel, s tega področja. Tako da mislim, da ob tem prestrukturiranju se tudi rudarski poklic potrebuje v nadaljnjem delu. Hvala lepa.

Ja, hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve? (Da.)

Ja, izvolite, pa samo predstavite se, prosim, za magnetogram.

Ja, hvala lepa za besedo.

Sem Lidija Šubelj, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela in bi predstavila stališče oziroma vlogo našega ministrstva pri sprejemanju tega predloga zakona.

Zaradi zapiranja Premogovnika Velenje bodo nastopile posebne okoliščine in posledice, ki z namenom varnega in uspešnega zapiranja premogovnika ter predvsem zagotovitve socialne varnosti zaposlenih zahtevajo odstop od nekaterih določb splošne zakonodaje na področju delovnih razmerij ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje tako določa odstop od določb splošne delovnopravne ureditve, ki jo ZDR glede pravice, ureja glede pravice do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je posledica odločitve države, da se izvede postopek zapiranja premogovnika, ter glede posebnega varstva pred odpovedjo delavcev pred upokojitvijo. Predlagane zakonske rešitve bodo delavcem zagotovile višjo raven pravic kot je določena z Zakonom o delovnih razmerjih oziroma se bodo izvirno določile tudi nekatere pravice, ki jih zakon ne določa, ker bo država z odločitvijo o zapiranju rudnika povzročila poslovni razlog pri delodajalcu in iz tega razloga dviguje obseg pravic, ki bi šle tem delavcem na podlagi obstoječe ureditve, da se zagotovi ustrezno socialno varnost teh delavcev. Zato menimo, da je takšen odstop od splošne ureditve tudi utemeljen. V tem oziru je tudi razumljiva rešitev, da se z namenom zadržanja usposobljenih kadrov, nujno potrebnih za uspešno opravljanje dela, zaprtje in sanacije premogovnika, določa dodatna stimulacija za takšne delavce v obliki posebnega dodatka v višini 20 odstotkov od osnovne plače delavca, ki je sestavni del plače, in sicer bodo do dodatka upravičeni delavci, zaposleni na delovnih mestih, kjer zaradi zapiralnih del še vedno obstaja potreba po delu, hkrati pa so že izpolnili pogoje za starostno ali poklicno upokojitev. Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi programa zapiranja rudnika je v predlogu zakona določena v višini dve tretjini namesto eno tretjino osnove, kot to določa 108. člen Zakona o delovnih razmerjih, ne upošteva pa se tudi omejitev odpravnine na največ desetkratnik osnove. Z odpravnino se skuša z rešitvijo enotno, pregledno in enostavno nasloviti položaj delavcev in se ne ustvarja množice novih delovnopravnih institutov. Institut za razliko od možnosti predčasnega upokojevanja naslavlja položaj delavca aktivno in še vedno ustvarja položaj na trgu dela, ko delavec išče delo in ima še vedno motivacijo za ostajanje na trgu dela. Za razliko od morebitnega subvencioniranja plače delavcu pri novem delodajalcu pri predlagani rešitvi sredstva ostanejo pri delavcu in niso transfer do novega delodajalca. Predlog zakona določa tudi izključitev posebnega varstva delavcev pred upokojitvijo, če izpolnjujejo pogoje za poklicno upokojitev. Ker je delavcu s posebno ureditvijo zagotovljena pravica do poklicne pokojnine in s tem socialna varnost, ni več utemeljeno posebno varstvo delavca pred upokojitvijo po 114. členu Zakona o delovnih razmerjih. Zato je potrebna izjema v skladu s tem členom, ki določa, da lahko delodajalec ob podanosti poslovnega razloga v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih temu delavcu zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi in posebno varstvo v skladu s prvim odstavkom 114. člena Zakona o delovnih razmerjih za tega delavca ne velja. Takšno določbo je vseboval tudi Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. Prav tako se s tem predlogom ureja tudi posebni pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine za zaposlene, ki so ali so bili vključeni v poklicno zavarovanje. Zaposleni bodo tako lahko uveljavili pravico do poklicne pokojnine, če jim za izpolnitev splošnega starostnega pogoja za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine manjka do največ pet let starosti in izpolnjujejo 40 let dopolnjene pokojninske dobe skupaj z dodano dobo. V primeru invalidov pa se lahko pogoj starosti zniža do največ sedem let starosti. Prav tako je bila zasledovana ureditev posebnega poklicnega upokojevanja, ki je veljala za rudarje ob zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik saj v bistvu gre za primerljivo situacijo. Upravičeni bodo tudi do poklicne pokojnine v višini, kot bi znašala njihova starostna pokojnina, odmerjena za 40 let pokojninske dobe. Za zagotovitev odmere starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe se zaposleni v času prejemanja poklicne pokojnine prostovoljno vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po potrebi pa se izvede tudi dokup pokojninske dobe. V primeru, da sredstva na osebnem računu zaposlenega pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ne zadostujejo za izplačilo poklicne pokojnine postane zavezanec za plačilo dodatnega prispevka za tega zaposlenega v višini primanjkljaja teh sredstev Republika Slovenija. Izrecno je tudi določena prepoved, da bi bili zaposleni upravičeni tako do odpravnine, zaradi odpovedi iz poslovnega razloga kot tudi do pravice do poklicne pokojnine pod posebnimi pogoji, saj je namen posebne ureditve v tem, da je zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje do poklicne pokojnine ponujena možnost, da prejme odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ostane aktiven na trgu dela ali pa izkoristi pravico do poklicne pokojnine ne pa oboje hkrati. S predlogom zakona se določa tudi možnost starostnega upokojevanja pod posebnimi pogoji. Ta možnost velja za zaposlene, za katere v Premogovniku Velenje ni dela, so v družbah Skupine premogovnika Velenje zaposleni najmanj 20 let in so dopolnili starost 55 let. Takšni zaposleni, ki kumulativno izpolnjujejo te pogoje, lahko ne glede na pogoje za uveljavitev pravice do starostne pokojnine, določene v ZPIZ-2, uveljavijo pravico do starostne pokojnine. Razlog za ureditev posebnih pogojev za uveljavitev pravice do starostne pokojnine je v tem, da je zaposlenim v Premogovniku Velenje s kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije zagotovljeno širše varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcev pred upokojitvijo, zato ni smiselno zaposlenim, ki jim delodajalec, zaradi zapiranja Premogovnika Velenje ne more več zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ohranjati to zaposlitev in izplačevati plač do izpolnitve splošnih pogojev za poklicno ali starostno upokojitev. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še predstavnik katerega drugega ministrstva? (Ne.)

Potem želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Mateja Tavčar? (Da.) Izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili v skladu z našimi pristojnostmi in podali pisno mnenje, ki ste ga prejeli 9. januarja. Predlog zakona predvideva številne odstope od sistemske zakonodaje, od Zakona o rudarstvu in področnih zakonov brez ustreznih utemeljitev takih odstopov, kar je lahko v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena ustave in načela enakosti 14. člena ustave. Nedoločno so opredeljeni zavezanci, upravičenci in viri financiranja. Financiranje je namreč urejeno na več mestih in neenotno, z nedoločno opredelitvijo obveznosti financiranja iz lastnih sredstev Premogovnika Velenje in sredstev Republike Slovenije. Predlog zakona bistveno vsebino prenaša na podzakonske oziroma programske akte, kar ne omogoča ustrezne ocene posledic sprejetja zakona, vključno s finančnimi. Predlagana ločenost obravnavanja postopnega zapiranja Premogovnika Velenje od izvajanja obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ob popolni in trajni opustitvi izvajanja rudarskih del lahko pomeni tudi poseg v obstoječe koncesijsko razmerje ter spreminjanje oziroma opustitev obveznosti nosilca rudarske pravice v zvezi s sanacijo, rekultivacijo in vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju vključno z rezervacijo sredstev na okolje bodisi to, kar sem govoril, na površje, bodisi na podtalnico, ki je tako pot kot nad slojem premoga neposredno. Sanacijska dela v jami so to, da se zgradi najprej vsa oprema, ki je v jami, ta oprema se odproda, kolikor jo je možno, drugo se likvidira oziroma se odproda kot staro železo praktično. In pa vsi vodi in v in vsa infrastruktura se mora razgraditi, kasneje pa potem zapolniti prostore z različnim materialom. Hkrati je potrebno na površini, ki je velika 1100 hektarjev, torej višina, površina, ki jo je prizadejalo rudarstvo, je potrebno izvesti vsa sanacijska dela, torej zgraditi vse razpoke, zgladiti vse, tudi ne ravnine in pa predati skladno tudi z Zakonom o rudarstvu vso to površino v ponovno uporabo. Prej je bila to večinoma kmetijska površina, kar bo velik del tudi nazaj v kmetijsko rabo šlo. Dobršen del gre pa v industrijsko rabo, tisti, ki je tudi danes v industrijski rabi za nove programe. Vzpostaviti je treba potem tudi vse pogoje za izvedbo monitoringa, torej, da se po tistem, ko so podzemni prostori zaprti še leta, izvaja monitoring, za to, da na tem območju, da je na tem območju saniranje takšno kot je bilo ustrezno, da ni dodatnih revizijskih procesov in pa nenazadnje tudi pregled podtalnice in možnega oziroma in preprečitev kakršnegakoli vpliva na podtalnico.

Kadrovsko socialni del. Mi imamo trenutno v Premogovniku Velenje je zaposlenih nekaj več kot 1700 zaposlenih. V času izdelave programa, ki je del tega gradiva, je bilo zaposlenih 1863 ljudi, danes jih imamo sto manj. Kadrovsko socialni del. Predvideva dve stvari. Najprej gibanje zaposlenih v prvem delu zapiralnih del. Mi namreč v času proizvodnje, ki je do predvidena najkasneje do leta 2033, že pričnemo z zapiralnimi deli. In v tem času je del ekipe, teh 1700 vseh zaposlenih na proizvodnji, del ekipe pa je na zapiralnih delih. Mi v letih, ko se proizvodnja izvaja skladno z naravnim odlivom, kaj to pomeni, naravni odliv? To pomeni, z odhodi v pokoj, zmanjšujemo ekipo na 760 ljudi, kolikor jih je potem potrebnih za sama zapiralna dela in ki bodo ostali dolgoročno na samih zapiralnih delih. Tisti, ki bodo imeli pogoje skladno s tem zakonom za upokojitev se bodo upokojili tisti, ki ne bodo imeli in bodo nepotrebni, pa gredo v programe prestrukturiranj in novih izobraževanj.

Ekonomsko finančni sklop, še na kratko. Mi imamo predvsem največ na sklopu dezinvestiranja. Dezinvestiranje gre v štirih, praktično v sklopih, eno je stanovanjski del, ta vrednost, vrednost stanovanjskega sklada je približno 14 milijonov ocenjena. Potem so naši poslovni objekti, tega je za 12 milijonov in pa zemljišč, ki jih je za tri milijone. Hkrati pa imamo mi v našem sistemu tri hčerinske firme, ki pa so prav tako predvidene za odprodajo tistih delov, ki so smiselne za odprodajo. Govorimo o podjetju PLP, ki se ukvarja z lesnim programom, govorimo o podjetju Sipoteh, ki se ukvarja s težko mehanizacijo, izdelavo težke mehanizacije in pa z deli podjetja higiena, tehnična tehnika, zaščita HTZ, ki pa ima različne programe, večinoma teh. Večino teh je namenjenih trenutni, trenutni proizvodnji, vendar so ti programi predvideni za prestrukturiranje na trg. In tisto, kar je zanimivo in kar lahko nudi, kar lahko nudi produkte in storitve za trg, se oddvoji v posamezne sklope in kasneje proda zainteresiranemu vlagatelju. Namen tega pa je ta, da ti programi ne ugasnejo skupaj z ugašanjem premogovnika. Namreč, če ne naredimo nič, potem se na koncu naših proizvodnih del in pa zapiralnih del. Vsa ta, vsa ta podjetja in vsi ti programi ugasnejo in ni novih delovnih mest oziroma teh delovnih mest. Skupni stroški zapiralnih del po sklopih: tehnološko tehnični del 828 tisoč evrov, sanacija okolja 183 tisoč evrov, kadrovska prestrukturiranja, pardon, to je v milijonih je vse 828 milijonov, 183 milijonov kadrovski del 43 milijonov, nadomeščanje izrabljene opreme je še 27 milijonov. To skupaj s časom v času proizvodnje in pa ostali stroški 50 milijonov. Skupaj milijardo 133 milijonov 800 tisoč evrov. Toliko na kratko, hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospod župan Občine Velenje.

Hvala lepa, da se oglasim tudi kot župan Mestne občine Velenje. Verjetno bom začel, pa tudi zaključil z ministrom. Najprej seveda s pohvalo, da smo končno dobili ta zakon tudi na mizo, zakon, ki je seveda nujno potreben iz več vidikov in smo danes res priča temu, da imamo zakon, ki mislim, da je v res dobršni meri usklajen tudi z vsemi deležniki. Jaz bi si sicer raje želel, da bi danes imeli v obravnavi tri zakone v paketu, torej Zakon o zapiranju, Zakon o prestrukturiranju naše regije in pa tako imenovani interventni zakon, ki je izvzel TEŠ in Premogovnik Velenje iz skupine HSE, ker ob tem bi lahko seveda te zakone tudi poenotili in bi konec koncev tudi Šaleška dolina točno vedela kaj nas čaka. Tako pa je vedno zdaj še tudi pri tem zakonu seveda še nekoliko tistega kislega nasmeha. Kajti, je potrebno tudi ostala dva zakona primerno urediti.

Kot župan sem sledil pri sprejemanju oziroma podpori samega zakona o zapiranju Premogovnika Velenje trem poglavjem. Najprej je tehnični del, v katerega kot župan ne da nimam pristojnosti, niti nimam ustreznega znanja, da bi se spuščal. In tukaj seveda v celoti verjamem vodstvu Premogovnika Velenje kot tudi zaposlenim, ki so seveda dolgoletni strokovnjaki s tega področja, da je seveda program tudi pripravljen tako, da bo vzdržen in da bo seveda tudi realno izvedljiv brez negativnih posledic v našo lokalno okolje. Drugi del, ki je za nas pa toliko bolj pomemben, je pa seveda ta socialna komponenta, kjer smo v celoti prepustili tudi to, da Sindikat Premogovnika Velenje in svet delavcev Premogovnika Velenje seveda ščiti ljudi skladno z njihovimi interesi, torej interesi socialne varnosti zaposlenih. In kolikor mi je znano so se tudi ti detajli ustrezno, bom rekel, uskladili, tako da tudi s tega mesta seveda kot župan sem s tem zelo zadovoljen. Je res, da je tukaj ostalo odprto vprašanje, kar smo tudi na komisiji Državnega sveta obravnavali, kako, na kakšen način, bom rekel, zagotoviti socialno varnost tudi zaposlenim v Termoelektrarni Šoštanj, tistim zaposlenim, ki so danes neposredno povezani s premogovniško dejavnost dejavnostjo in ti zaposleni so danes izvzeti pravzaprav iz vseh norm z vidika zagotavljanja socialnih varnosti. Zato je tudi zelo pomembno, da temu zakonu sledi tudi interventni zakon oziroma zakon s katerim je bilo izločeno, sta bila izločena TEŠ in Premogovnik Velenje iz skupine HSE in da se v tistem zakonu seveda tudi zagotovi ustrezna varnost. Samih zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj. Tretji del, na katerega pa želim kot župan lahko rečem tudi imeti neposreden vpliv, je pa seveda ta družbeni del, ki je povezan z nepremičninami. Absolutno je naše stališče od začetka in tudi danes in tako bo tudi jutri, da želimo, da so strateško pomembna zemljišča za razvoj Mestne občine Velenje ustrezno zaščitena. In da, bom rekel, zagotovimo pravno normo tudi za to, da se ta zemljišča ustrezno prenesejo na lokalne skupnosti. En del tega je danes rešeno v Zakonu o zapiranju Premogovnika Velenje, drugi del mora biti seveda, kar se tiče finančnih sredstev vključeno v Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije. Pravkar sem prebral tudi informacijo, da je danes vlada prenesla del zemljišča tudi v Kopru za razvojni projekt, kar seveda tudi pomeni, da je to neka lahko ustaljena praksa, ki jo želimo seveda slediti tudi v Mestni občini Velenje. Kajti primer velenjske plaže, ki verjamem, da je danes zelo dobro poznano. V zadnjih letih smo kar milijon evrov vložili v to velenjsko plažo in seveda velik del zemljišča je danes še v lasti Premogovnika Velenje in je logično, izhodišče lokalne skupnosti, da želimo seveda ta zemljišča ustrezno tudi razvijati v javno dobro v prihodnje in pa poglavje, ki je seveda povezano s stanovanji, kjer lahko rečem, da je tudi dikcija na nek način ne takšna kot bi si sami želeli, predvsem kar se tiče uveljavljanja predkupnih pravic, ampak tudi po zakonodajni obrazložitvi, ki mi je bila podana tudi tekom včerajšnjega dne, razumem, da je to lahko nek kompromis, ki je danes vključen v sam zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in da to tudi zadeva predvsem rešitev s ciljem, da tudi ta stanovanja tudi v prihodnje ostanejo seveda javna, najemna stanovanja.

Torej sledi Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, za katerega prav tako prosim za podporo in pa obenem tudi zelo jasen seveda signal ali pa apel, da čim hitreje tudi uskladimo ta interventni zakon z Zakonom o zapiranju Premogovnika Velenje in ustrezno zaščitimo tudi zaposlene v Termoelektrarni Šoštanj.

Pa da zaključim z ministrom. Zdaj, ko je nastajala strategija za izstop iz premoga do leta 2033, je leta 2021 takratna državna sekretarka prišla v Velenje in rudarjem pač povedala, da rudar ni več poklic prihodnosti. Danes je minister zelo lepo povedal, da je rudar tudi v prihodnje seveda lahko in mora biti poklic prihodnosti in da bomo rudarje tudi v prihodnje potrebovali, za to, minister, še enkrat hvala lepa tudi za to, srečno.

Hvala lepa.

Želi besedo tudi župan Občine Šoštanj, izvolite.

Pa potem dalje, gospodje.

Ja, hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči in pa člani odbora, vsi, ki ste danes tukaj prisotni, lep prijazen pozdrav tudi v mojem imenu in v imenu naše Občine Šoštanj, ki se je ta zakon tudi posebej dotika in občine, ki je še posebej čutila. desetletja degradacije prostora in posledic rudarjenja in energetske oskrbe naše države.

Zdaj, tukaj sem danes tudi v vlogi nacionalnega koordinatorja za pravični prehod. Obe ti vlogi me zavezujeta k temu, da na izstop iz premoga gledam celovito z vidika države regija, predvsem pa ljudi, ki so desetletja nosili breme pridobivanja premoga in zagotavljanja varnosti, energetske varnosti Slovenije.

Zdaj uvodoma izkoriščam priliko in se tudi sam res iskreno iz srca zahvaljujem spoštovanemu ministru Jožetu Novaku z ekipo za ves trud, ki je bil vložen v to, da smo danes sploh tukaj in da se imamo možnost pogovarjati o tem zakonu, ki verjamem, da je tik pred tem, da bo tudi dejansko zaživel in z zakonom, ki bo nekako prinesel neko stabilnost, predvsem zaposlenim, spoštovanim rudarjem, v naši dolini, v našem okolju. Vem, da je bilo opravljeno ogromno pogovorov, usklajevanj, mnogo tega in sem res iskreno hvaležen, bi pa, seveda, se pridružujem besedam mojega kolega župana Petra, ki je poudaril tiste ključne zadeve, ki nekako smo tudi mi kot Občina Šoštanj opozarjali. Prva je ta, da je pač neusklajenost s tako imenovanim interventnim zakonom in pa skrb vseh nas za zaposlene v Termoelektrarni Šoštanj.

Zdaj, mogoče se s tem tudi ni preveč ukvarjalo, to me mogoče malo navdihuje tudi z optimizmom, da zaradi zavedanja, da bo Termoelektrarna Šoštanj še vrsto let obratovala in jaz sem prepričan, da bo temu tako in da bomo zaposlene v Termoelektrarni Šoštanj še vrsto let rabili. Nenazadnje gre tudi za strokovnjake. Prav tako pa sem vesel besed ministra, ki je tudi jasno povedal, da bo rudarski poklic še kako potreben in dejavnost in znanje, ki ga imajo rudarji bo tudi znanje prihodnosti.

Se pravi, tukaj opozarjam najbolj na neusklajenost, časovno neusklajeno s tako imenovanim interventnim zakonom. Ob dejstvu, da če interventni zakon ne bo podaljšan oziroma ne bo usklajen, bo potem tudi težko izvajati zakon, ki ga danes obravnavamo. To je ena zadeva, na katero bi opozoril. Kot sem pa že rekel, so pa to tudi seveda zaposleni Termoelektrarne Šoštanj, nenazadnje je to ista energetska veriga in potrebno je vložiti napor, da bomo poskrbeli tudi za njih.

Ne bi bil predolg tukaj. Jaz verjamem in tudi prosim člane odbora, da danes ta zakon, ta predlog zakona potrdite. Hkrati pa že vnaprej izražam mojo hvaležnost tako v mojem imenu kot v imenu občank in občanov naše lepe občine Šoštanj, naše lepe Šaleške doline, ki si zasluži lepo prihodnost. Hvala lepa.