5. redna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

13. 3. 2019

Transkript seje

Vojko Starović

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 5. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Iva Dimic in Marijan Pojbič. Med nami pa lahko pozdravimo Matejo Udovč, ki nadomešča Janjo Slugo, potem Matjaža Hana, ki nadomešča Soniboja Knežaka in Jožeta Lenarta, ki nadomešča poslanko Nino Maurovič. Lep pozdrav vsem, še enkrat. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Dnevni red: Predlog zakona o spremembah Družinskega zakona, skrajšani postopek in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, isto skrajšani postopek in razno.

Na začetku bi hotel poudariti, da te spremembe, ki jih bomo danes obravnavali, so bolj pravno tehnične narave, ker gre za prilagoditev spremembi zakona, da o določitvi rejništva odloča sodišče, pri čemer ostajajo še vedno Centri za socialno delo kot glavni strokovni organ.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH DRUŽINSKEGA ZAKONA, DRUŽINSKEGA ZAKONIKA se opravičujem, ker je tudi stvarni zakonik, nimamo samo to. Gradivo: Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, prav tako vložen amandma kvalificiranih predlagateljev in pojasnilo ministrstva.

Vabljeni na sejo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba in Skupnost centrov za socialno delo Slovenije. Vabljeni je bil še Državni svet, samo se je opravičil, imamo pa mnenje od Državnega sveta. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 26. seji 22. februarja 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K predlogu so bili vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev in sicer, koalicije k 1. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj zakona, mag. Ksenija Klampfer, besedo? Izvolite.

Ksenija Klampfer

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke, poslanci, kolegice, kolegi.

Kadar se ugotovi, da starši iz različnih razlogov ne znajo, ne zmorejo ali nočejo ustrezno poskrbeti za otroka, mora država preko svojih institucij ukrepati. Najprej se poskuša pomagati družini, da bi bila sama sposobna ustrezno skrbeti za svoje otroke. Če pa ta kljub pomoči, za otroka ni sposobna ustrezno skrbeti, je potrebno ukrepati v smeri zaščite otroka. Pri trem(?) gre lahko z obliko nadomeščanja ene družinske naloge, več nalog ali prevzem vseh nalog v družini pri skrbi za otroka, bodisi za določen krajši ali daljši čas oziroma trajno(?). Ena izmed možnosti je tudi namestitev otroka v rejniško družino.

Rejništvo kot institut družinskega prava, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerij kot posebno obliko varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Institut rejništva se z novim Družinskim zakonikom, ki se bo začel v celoti uporabljati 15. aprila 2019, vsebinsko ne spreminja. Je pa Družinski zakonik prinesel nekatere spremembe, ki terjajo prilagoditve tudi v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti, ki ureja samo izvajanje te dejavnosti.

Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti(?) namreč ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, ureja postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, določa način izvajanja rejniške dejavnosti, tako s strani rejnic oziroma rejnikov, kot tudi centrov za socialno delo, ureja način in financiranje ter še nekatera druga vprašanja, povezana s samim izvajanjem rejniške dejavnosti.

Za lažjo predstavo naj na tem mestu podam nekaj ključnih podatkov glede trenutnega stanja na področju rejništva v Republiki Sloveniji. Po zadnjih podatkih, torej februar 2019, je v Sloveniji skupno 639 rejnic in rejnikov, od tega je 101 izvaja rejniško dejavnost kot poklic. Pri 606 rejnicah in rejnikih je nameščenih skupno 858 otrok oziroma oseb, od teh jih je 686 otrok, torej do 18 let ter 190 oseb, starih med 18 in 26 let, ki ostajajo v rejništvu zaradi nadaljevanja šolanja oziroma, ki zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju niso sposobne za samostojno življenje in delo. V družinah sorodnikov je nameščenih 209 otrok oziroma oseb, v največji meri pri starih starših. Kot povedo že same številke, je v tovrstni obliki varstva nameščenih največ otrok, ki ne bivajo v svojih matičnih družinah.

Ena bistvenih sprememb, ki jo prinaša Družinski zakonik, je prenos stvarne pristojnosti za odločanje o vprašanjih in razmerjih med starši in otroki na sodišča(?). Zaradi izvajanja Družinskega zakonika, so potrebne nekatere postopkovne in terminološke spremembe v veljavni ureditvi v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti in sicer, spremembe v postopku pridobitve tako imenovanih izrednih dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti, na podlagi sedaj veljavnega 14. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. Ocena o koristnosti namestitve otroka v rejništvo je identična z ocena, da otrok potrebuje zaščitni ukrep, z namestitvijo v rejništvo, zato je smiselno, da organ, ki odloči o potrebnosti namestitve v rejništvo - to je sodišče – obenem odloči tudi o tem, da osebo, ki sicer ni kandidirala za izvajanje rejniške dejavnosti oziroma še ni vpisana v evidenco izdanih dovoljenj in želi sprejeti v rejništvo določenega otroka, določi kot rejnika ter v ta namen preveri izpolnjenost pogojev za izvajanje rejniške dejavnosti.

Po sedaj veljavni ureditvi namreč o tem odloča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po predlogu novele Zakona o izvrševanja rejniške dejavnosti bi se izvršljiva sodna odločba o namestitvi otroka v rejništvo, s katero je oseba imenovana za rejnico oziroma rejnika, štela za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti ter bi pomenila podlago za vpis rejnika v evidenco izdanih dovoljenj, vendar, le za čas izvajanja, ko otrok potrebuje namestitev v rejniško družino, kot je določeno v sodni odločbi.

Družinski zakonik določa tudi pristojno sodišče glede razrešitve rejnika, po tem, ko je otrok nameščen v rejniško družino. Veljavna ureditev ne ureja instituta razrešitve rejnika, ampak določa načine prenehanja rejniške pogodbe, med drugim tudi z razvezo ali odpovedjo rejniške pogodbe, zato Predlog novele Zakona o izvrševanju rejniške dejavnosti ureja razloge za razrešitev. V skladu z ureditvijo v Družinskem zakoniku so potrebne terminološke spremembe v predlogu novele in sicer namesto roditeljska pravica, se uvaja nov izraz starševska skrb ter namesto odvzem poslovne sposobnosti, se uvaja izraz oseba, ki ni poslovno sposobna. Poleg sprememb, ki so potrebne zaradi začetka uporaba Družinskega zakonika smo v novelo vključili še nekatere manjše popravke in spremembe, vse izključno iz vidika večje fleksibilnosti izvajanja uredniške dejavnosti in doprinosa k izboljšanju tega področja. Te spremembe so na področju izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic, sledi predlog novele potrebi po večji prilagodljivosti glede možnosti izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic in upošteva dejstvo, da je vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje omogoča tudi z več naslovov, vendar skupno ne več kot le polni zavarovalni čas.

S predlogom novele se uvaja možnost podaljšanja bivanja v rejniških družinah osebam, ki po zaključku srednješolskega izobraževanja aktivno iščejo zaposlitev in nimajo druge možnosti bivanja in sicer za 12 mesecev neposredno po zaključku srednješolskega izobraževanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti osebe. S predlagano rešitvijo bi omogočili lažje reševanje zaposlitvenega in stanovanjskega vprašanj in s tem osamosvojitve teh oseb. Predlagana rešitev sledi tudi enemu izmed ukrepov iz resolucije o družinski politiki 2018-2028.

Poleg navedenega predlagamo tudi dvig višine plačila dela kot dela rejnine, ki pripada rejniku in sicer za 9 evrov. Ta del rejnine se namreč v začetku uporabe Zakona o izvrševanju rejniške dejavnosti od leta 2002 ni spreminjal. Plačila dela se v skladu s predlogom novele tako poviša iz 123,51 evra na 132,50 evra.

Poleg navedenih sprememb Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti predlagamo tudi spremembo 184. člena Družinskega zakonika, ki ureja obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa. Predlog novele Družinskega zakonika pregledneje ureja način določitve prispevka k stroškom oskrbe za otroke v okviru preživljanja otroka, ki je nameščen v rejništvo ali zavod.

Predlog novele Družinskega zakonika posega v določba tretjega in četrtega odstavka 184. člena Družinskega zakonika, ki prispevek izplačane preživnine določa neenako za otroke v rejništvu in zavodu, ter ne upošteva dejstva, da vrsta namestitve ni otrokova izbira. Poleg tega upošteva tudi dejstvo, da je otrok lahko upravičenec do družinske pokojnine.

Predlagana ureditev je po naši oceni pravičnejša do otrok, v primerjavi s sedaj veljavno ureditvijo v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti ter z ureditvijo v 184. členu Družinskega zakonika, ki določa prispevek stroškom oskrbe glede na to, katero v vrsto institucionalnega varstva je otrok nameščen.

Predlog novele Družinskega zakonika določa prispevek k stroškomoskrbe le b primeru, če otrok te prihodke dejansko prejema. Predlog zakona tudi določa, da poplačilo stroškov oskrbe uredi oskrbnik in s tem ne odloča več sodišče. Predlaga ureditev bo tudi enostavnejša za centre za socialno delo, saj ne predvideva sklepanja vsakokratnih aneksov k rejniški pogodbi glede na dejansko prijete prihodke ter do sodišč glede določanja poplačila stroškov oskrbe.

Hvala.

Vojko Starović

Hvala za predstavitev sprememb.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba, Sladjana Jelišić, Ješić, se opravičujem.

Sladjana Ješić

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem skupaj!

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili k predlogu zakona, torej zakon o spremembi Družinskega zakonika pisno mnenje, ki ste ga prejeli, zato bi ga le na kratko predstavila.

Najprej smo v uvodu podali pripombe pravno-sistemske narave. Poudarila bi, da načelo pravne države iz 2 člena Ustave podaja zahteve po jasnosti, preglednosti ni predvidljivosti zakonske ureditve in terja skladnost materialne, organizacijske in procesne ureditve družinskega prava, zato bi bilo treba Družinski zakonik glede vprašanj izpostavljenih v uvodnem delu mnenje čim prej uskladiti z Zakonom o Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti in Zakonom o nepravdnem postopku.

Preostale pripombe so bile zakonodajno-tehnične narave. V vloženih amandmajih poslanskih skupin koalicije je ustrezno upoštevana ena zakonodajno-tehnična pripomba, glede pravno-sistemskih, ki jih ministrstvo ni upoštevalo oziroma glede pripombe h končni določbi, pa so bila posredovana pisna pojasnila, ki predstavljajo pomemben del zakonodajnega gradiva in jih sprejemamo.

To bi bilo z moje strani vse, hvala.

Vojko Starović

Hvala lepa.

Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o obeh členih skupaj in o vloženem amandmaju, po glasovanju o amandmaju pa na koncu glasujemo še o obeh členih skupaj. Ali temu kdo nasprotuje? Ugotavljam, da nihče.

V skladu s 126. členom Poslovnika, prehajamo na razpravo o prvem in drugem členu predloga zakona.

Še prej, preden odprem razpravo, povem, da je Branislav Rajić danes nadomešča članico odbora Moja Žnidarič in mag. Marko Pogačnik Suzano Lep Šimenko.

Želi kdo razpravljati.

Izvolite, Boštjan Koražija.

Boštjan Koražija

Spoštovani, najlepša hvala za besedo!

V Levici se strinjamo s tem, da se odpravi neenaka obravnava otrok v rejništvu in zavodih, ter da se zagotovi pravičnejša in za centre za socialno delo enostavnejša ureditev prispevka, ki gre iz odhodka otroka za stroške oskrbe v rejništvo ali zavodom. Pri tem poudarjamo, da gre za prejemnike, ki so namenjeni preživljanju otroka in ki so jih starši, tudi če so jim bila starševska skrb odvzeta, še vedno vezani plačevati. Imamo pa en pomislek v Levici, ali pa bolj vprašanje glede določene vrednosti v predlagani rešitvi, namreč predlaga se, da bo rejnik od skupnih rednih prihodkov otroka, znesek nekje okrog 73 evrov, to je trenutna vrednost nekje okrog 25 % materialnih stroškov, ohranil na otrokovem računu prihodek, ki je višji od 73 evrov, do višine nekje 218 evrov, trenutno vrednost 75 % materialnih stroškov pa bo nakazal v proračun Republike Slovenije. Znesek, ki presega 282 evrov pa bi ponovno ohranil na otrokovem računu. V predlogu lahko zasledimo tudi naslednji primer:

Primer številka 1: Če je skupni znesek rednih prihodkov 300 evrov, potem ostane na otrokovem računu 73 evrov - okvirno, 146 evrov skrbnik nakaže v proračun Republike Slovenije, razlika do višine skupnih rednih prihodkov, ki znašajo 300 evrov, pa ostanejo na otrokovem računu. Otroku tako skupaj ostane nekje 154 evrov.

Drugi primer pa je: Če je skupni znesek rednih prihodkov nekje 120 evrov, od tega ostane na otrokovem računu nekje 73 evrov - okvirno, razliko, okvirno 48 evrov skrbnik nakaže v proračun Republike Slovenije, otroku pa tako skupaj ostane na ostane nekje 73 evrov, približno. To pomeni, da bi otroci s prihodki do nekje 218 evrov dobili na svoj račun samo okvirno 73 evrov, vsi z višjimi dohodki pa več, zato sprašujem po kakšnem ključu se je ministrstvo odločilo ravno za 25 % materialnih stroškov, ki se nakažejo na otrokov račun in ali ne bi bilo bolj pravično, da bi bil ta odstotek nekoliko višji, s tem pa bi bile tudi razlike med nakazanimi zneski na otrokov račun med otroci za različnimi prihodki nižje?

Hvala.

Vojko Starović

Hvala za razpravo.

Želi še kdo razpravljati?

Naš kolega Primož Siter bo zabeležen kdo govori.

Primož Siter

Ja, hvala za predstavitev, spoštovana ministrica.

Jaz bi izpostavil dva izziva. Eden je - zdaj govorimo o tej spremembi oziroma preusmeritvi pristojnosti s CSD na sodišča.

Sledimo? Okej, dobro.

Se pravi govorimo o preusmeritvi teh pristojnosti in zdaj midva sva že prejšnji teden na dolgo in široko v kadrovskih mankih in vas ne bom metal v isti bazen, ampak pojavi se v bistvu isto vprašanje, saj vemo, na CSD so se strinjali in na sodišču so se strinjali, okej, lahko to stvar izpeljemo, ampak kot vprašanje vseeno: Ali so sodišča, bodo zdaj kadrovsko dosti močno ozadje imela, da to stvar izpeljejo? Zdaj, OK, nimamo nikogar iz Ministrstva za pravosodje tukaj… Kako? / oglašanje iz ozadja/ Tako da, če mi lahko približno kakšen odgovor daste, bom hvaležen. Je pa še ena stvar. Zdaj, rejniki v osnovi nimajo pravice do starševskega dopusta in morajo se znajti po svoje. Se pravi, ali s svojim nekim dopustom ali, ne vem, takšen ali drugačen način. zdaj vemo pa, da v praksi je ta start, ko otrok pride do rejnika, je ključnega pomena, ti prvi dnevi, tedni, meseci. To so otroci s posebnim ozadjem, ki zahtevajo pozornost in posebno obravnavo in njihovega vstopa v nov dom, v novo okolje ne gre jemati preveč poceni oziroma zahteva posebno pozornost. In zdaj mene zanima kako je v bistvu s to zadevo. Mi v Levici navijamo za to, da se ta stvar uredi na takšen način, da so rejniki upravičeni do določenega dopusta oziroma časa, ki se lahko ekskluzivno posvetijo samo otroku. In v končni fazi bomo tudi, vas bom tudi prosil, da mi daste neko zagotovilo, da ima ministrstvo to v vidu, da se zaveže, da se ta stvar tako uredi in bomo tudi svojo podporo pogojili s tem.

Hvala lepa.

Vojko Starović

Še kdo? Če ni, bi predal besedo ministrici Kseniji Klampfer.

Ksenija Klampfer

Zdajle mogoče najprej kar ostanem pri zadnjem vprašanju glede starševskega dopusta. In sicer, po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih lahko rejnica oziroma rejnik uveljavlja materinski, očetovski oziroma starševski dopust ter pripadajoče nadomestilo. Starševski dodatek ter pravico do krajšega delovnega časa. Iz naslova družinskih prejemkov lahko rejnica oziroma rejnik kot druga oseba otroka v rejništvu uveljavlja dodatek tudi za veliko družino kadar tri ali več otrok iz iste družine zaradi zdravstvenih, živijo brez staršev. Prav tako lahko uveljavljajo tudi dodatek za nego otroka. Skratka, po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ima rejnik enake pravice že zdaj.

Zdaj glede kadrovskih možnosti na sodišču. Kaj več vam bi znali povedati predstavnika iz Ministrstva za pravosodje, ampak jaz predvidevam, da so te stvari urejene. Ve se že toliko časa naprej, da s 15. aprilom stopi to v veljavo, priprave na ta prehod potekajo intenzivno že več mesecev, tako da verjamemo, da bo to steklo.