Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in seveda Odbora tudi za zunanjo politiko, ki je sedaj odprta za javnost.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 26. JANUARJA 2026.
Torej pri tej točki bom ponovno prosil predstavnico Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, z nami je gospa Neva Grašič, torej državna sekretarka, da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na samem zasedanju sveta. Izvolite, beseda je vaša.
Neva GrašičHvala predsednik in dobro jutro. Nadaljujemo z 2. točko, kjer dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo naše delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve. Potekal bo v ponedeljek, 26. januarja.
Svet se bo seznanil najprej s prednostnimi nalogami ciprskega predsedstva. Je to v prvi polovici leta ciprsko predsedovanje. Kot razumem, bo ciprski veleposlanik tudi predstavil prednostne naloge na seji OZP 30. januarja, bomo z veseljem spremljali in poslušali, seveda s poudarkom z naše strani predvsem na vsebinah, ki jih obravnava naš Svet za splošne zadeve. Ciprsko predsedstvo kot prednostno nalogo v svojem programu izpostavlja prizadevanja in ukrepe za krepitev avtonomije Evropske unije. S tem se osredotoča predvsem na področje varnosti, obrambne pripravljenosti, konkurenčnosti, odprtosti v svet, vrednot in pa proračuna Evropske unije. Med drugimi prioritetami izpostavljajo tudi migracije, podporo Ukrajini, krepitev notranjega trga, vladavino prava ter sodelovanje z južnim in vzhodnim Sredozemljem. Med področji, ki pa jih specifično obravnava Svet za splošne zadeve, predsedstvo kot ključno prednostno nalogo izpostavlja napredek v pogajanjih za nov proračun Evropske unije. Tukaj želi zagotoviti uravnotežen in predvsem v prihodnost usmerjen proračun. Pomembna prioriteta predsedstva pa tudi je nadaljevanje poenostavitev zakonodaje Evropske unije, spodbujanje temeljnih vrednot demokracije, pravne države in pa, na kar smo še posebej veseli, tudi širitev Evropske unije. Slovenija te prednostne naloge predsedstva pozdravlja, bomo veseli tudi nadaljnje razprave na tem odboru, vidimo jih pa seveda predvsem kot odziv na aktualna vprašanja in izzive, s katerimi se Evropska unija sooča v tem precej zahtevnem obdobju. Poudarek seveda, kot že večkrat govorimo, konkurenčnost in pa varnostna in globalna vloga Evropske unije. V predsedstvu izražamo podporo v prizadevanjih za napredek v pogajanjih o vseh sektorskih zakonodajnih predlogih večletnega okvira za obdobje 2028-2034 in pa predvsem konkreten napredek v širitvenem procesu. Slovenija se tudi strinja in pozdravlja nadaljnji poudarek na zaščiti temeljnih vrednot, vladavini prava, krepitvi demokratične odpornosti kot tudi z nadaljevanjem dela, kar se tiče poenostavitve zakonodaje, tudi krepitvi odnosov Evropske unije z Združenim kraljestvom in ostalimi evropskimi partnerji. Na ministrstvu smo s pogledom že naprej v drugo polovico 2026, ko predsedstvo prevzame Irska. In sem vesela, da z vami delim, da bo 5. februarja v Ljubljani, bom gostila svojega kolega državnega sekretarja za evropske zadeve Irske Thomasa Briana, kjer bova že malo razpravljala o drugi polovici 2026.
Naslednja točka, s katero se bomo ukvarjali državni sekretarji in ministri, evropski ščit za demokracijo, tudi o tem smo pred tem cenjenim odborom že govorili. To bo tema na našem delovnem kosilu, opravili bomo neko orientacijsko razpravo, nam večkrat poroča tudi pristojni komisar. Veste, da ščit vključuje celovit sklop ukrepov za zaščito evropskih demokracij pred tujim vmešavanjem. Za Slovenijo je to še posebej pomembno glede na to, da nas čakajo volitve. Imamo že kar nekaj sprejetih aktov in mehanizmov s strani Evropske unije. Že od 2020 smo sprejeli sveženj za obrambo demokracije, uredbo o preglednosti in političnem oglaševanju, tudi akt o digitalnih storitvah, akt o svobodi medijev, tudi kodeks ravnanja z dezinformacijami, tako da je to neka tema, na kateri Evropska unija vztrajno gradi, mora pa, več kot očitno je, pri tem biti še bolj vztrajna in uspešna. Slovenija poudarja, da moramo seveda najprej v celoti implementirati to že sprejeto zakonodajo. Zagovarjamo podporo lokalnim medijem, to je za nas zelo pomembno, predvsem zaradi njihove vloge pri obveščanju javnosti. Tudi podporo neodvisnim profesionalnim medijem ter programom medijske pismenosti v državnih kandidatkah, zlasti na zahodnem Balkanu. Veste, da predvsem zaradi, bi rekla, nizke stopnje pismenosti, medijske pismenosti, tudi raznih pritiskov na neodvisne medije in pa prisotnosti tujih akterjev je zahodni Balkan in države tam so izjemno ranljive za dezinformacije. Zato je Evropska komisija v tem paketu evropskega ščita za demokracijo napovedala tudi vzpostavitev evropskega centra za demokratično odpornost. Namen tega centra je predvsem usklajevanje aktivnosti držav članic, tudi institucij, civilne družbe in pa raziskovalcev pri odzivanju, analizi dezinformacij in tako naprej. Slovenija seveda podpira ustanovitev tega centra, kjer najprej želimo, da se jasno definirajo te pristojnosti, sodelovanje pa je zaenkrat prostovoljno. Mogoče še, da komisija bo nadaljnje podprla tudi programe medijskega opismenjevanja. Vzpostavljena bo mreža, prostovoljna mreža vplivnežev za osveščanje o obstoju dezinformacij. Tukaj se mi zdi, da se vsi zavedamo, da se soočamo mogoče malo z nekim generacijskim, generacijsko razliko, tako da predvsem moramo najti načine, kako to našo politiko in te ukrepe prenesti na mlade, ker so pogosto starostna skupina, ki so najbolj ranljivi za dezinformacije. Za Slovenijo seveda ta nek celosten pristop je pomemben, boj proti dezinformacijam zahteva sodelovanje celotne družbe, vseh starostnih skupin, tudi od profesionalnih medijev, ki preverjajo informacije, do civilne družbe in pa seveda tukaj ne gre brez vključitve dela s platformami.
Glede 3. točke kratko. Govorimo o letnem dialogu o pravni državi; veste, da je to redna točka na naših zasedanjih Sveta za splošne zadeve, namenjeno predvsem bolj poglobljeni obravnavi razmer na področju vladavine prava, tokrat v štirih državah članicah - Dansko, Estonijo, Grčijo in Španijo. Razprava bo temeljila na poročilu Evropske komisije o stanju vladavine prava za leto 2025, gre pa seveda osredotočena razprava na ugotovitvah posameznih nacionalnih analiz in pa priporočilih tem izbranim štirim državam članicam. Namen je predvsem res razprava, zgodnje zaznavanje nekih izzivov, spodbujanje odprtega pogovora in pa dialoga med samimi državami članicami. Seveda za Slovenijo kot državo, kjer je krepitev in zaščita vladavine prava osrednja prednostna naloga, bomo zato aktivno sodelovali v tej razpravi in podprli vsa prizadevanja Evropske komisije za utrjevanje vladavine prava kot temeljne vrednote Evropske unije.
Toliko pri tej točki z moje strani, hvala lepa.
Najlepša hvala državni sekretarki Grašičevi.
Sedaj odpiram razpravo članic in članov tega odbora. Želi kdo razpravljati? Izvolite.
Hvala, gospod predsednik.
Ja. Zelo važen je, zelo važno je področje ščitenja demokracije in borbe proti dezinformacijam, ampak tu se moramo zavedati, da dezinformacije so del vsakega vojaškega aparata. Zato ni treba, da si master v /nerazumljivo/, ampak to je pač del in v zadnjem času, posebej v zadnjem letu, jaz vidim problem v eksploziji orodij umetne inteligence. In zdaj sem šokiran, kako lahko z orodji, ki so dostopna celo brezplačno, dobiš fake fotografijo, z malo znanja narediš fake video. In ki je laično težko, laično težko ločiš, ali je ali je fake ali je ta prav.
Potem skrbi me, da je, da se je to ščitenje demokracije in borba proti dezinformacijam v določenih primerih v Evropi zapeljala v zelo čudno smer. Mogoče ste spremljali, kaj se je dogajalo švicarskemu publicistu Jacques Baud, on je bil švicarski oficir, ki je zelo visoko prilezel v hierarhiji švicarskih obveščevalnih služb, delal je tudi v Natu, delal je tudi v OVSE in je napisal več knjig, med drugim je napisal par knjig o Ukrajini. Ampak te knjige niso ponavljale to, kar govori gospa Ursula von der Leyen ali pa gospa Kaja Kalas, ampak so imele en drug narativ. In glej ga zlomka, prepoveda so mu potovanje po EU, blokirali so mu bančne kartice. Ampak to brez sodišča, brez obtožbe na sodišču in brez možnosti zagovora na sodišču. Jaz upam, da ta evropski ščit ne bo šel v to smer. Zdaj, kot sem rekel, iz vseh strani je skrb za ta pravo demokracijo, tapravo. Mi smo izvažali ta pravo demokracijo v Afganistan, to 20 let, pa ta pravo smo hoteli v Libijo, pa v Irak. Ampak mi smo tudi ta pravo demokracijo izvažali v Slovenijo. Od leta 2017 do leta 2021 so slovenske neznane organizacije ali pa prejemniki dobili na leto deset milijonov dolarjev za razvoj demokracije. Srbi so v tem času dobili 14 milijonov dolarjev na leto za razvoj demokracije. Ta program, ki se mu reče CRIF - Countering Russian Influence Fund, še obstoji in je financiran s strani zunanjega ministrstva ZDA oziroma States Department z 250 milijoni na leto. Kam gre od leta 2021 naprej, ko je bilo izdano zadnje poročilo inšpektorja States Departmenta o porabi tedaj 1,2 milijardi dolarjev, ne vemo. Skratka ne vemo, in to hvala bogu, ameriška demokracija je toliko zrela, da vsaj objavlja podatke, če ne zdaj, pa čez 30 let, ampak ti podatki so objavljeni. Za ruski vpliv, tam ni tako razvita demokracija in tistih podatkov, koliko oni financirajo, pač v javnosti ni. Tako da mene zanima, ali v tem evropskem ščitu za demokracijo konkretno vprašanje, ali so taki postopki, da se zgodi potem primer Jacques Baud. Ali je to dovoljeno? Hvala.
Hvala. Jaz sem v bistvu zadovoljen, da se stvari tudi na področju informacij, dezinformacij začnejo urejati. Zdaj, drugo vprašanje je, na kakšen način se cela zadeva dela. Jaz mislim, da moramo v prvi vrsti štartati v stvar z enim popolnim zavedanjem, da smo z informacijsko revolucijo ustvarili eno ogromno stanje onesnaženja. V bistvu je stvar primerljiva z industrijsko revolucijo, ki je sama po sebi prinesla eno ogromno onesnaženje in se zdaj že več kot sto let ukvarjamo z ekologijo, da bi celo zadevo spravili v ene obvladljive okvire. Mislim pa, da se v smislu informacijske revolucije se še ne zavedamo v popolni meri, da smo s tem ustvarili onesnaženje, s katerim se bomo verjetno ukvarjali naslednjih sto let, da bomo to stanje, ki je vzpostavljeno, odpravili. Zdaj znotraj tega, znotraj tega mislim, da se moramo v prvi vrsti na eni strani zavedati, da svoboda govora ne pomeni svobode laži. Na drugi strani pa tudi to, da je svoboda govora vseeno s samo demokracijo in za način življenja, ki smo, ki smo si ga na nek način izborili in izbrali, mnogo preveč pomembna, da bi si lahko privoščili kakršenkoli način cenzuriranja vsebin. In zaradi tega je treba delati predvsem na oni drugi strani, kar pomeni, da je treba nagrajevati vse tisto, kar je točno, objektivno, preverjeno. In zaradi tega se mi zdi, da so ti zdajšnji pristopi, vsaj tiste, ki smo jih do zdaj gledali, k omejevanju dezinformacij, kot temu radi rečemo, na en način, ki v bistvu po moji presoji povzroča en diametralno nasprotni učinek od želenega. Kar pomeni, da se na koncu vse tisto, kar je označeno kot cenzurirano, kar je bilo umaknjeno, kar je bilo, postane na nek način še bolj zanimivo. In ustvarja vtis, da poenostavim, da Mainstream skriva stvari, ki so na koncu, ki so na koncu seveda skrite, zaradi tega, ker Mainstream pravi, tako. Jaz mislim, da se da cenzure si na kakršen koli način ne smemo privoščiti, pač pa mora biti nagrajeno tisto, kar je točno, kar je relevantno, kar je podprto z viri, kar velja, kar lahko zagovarjamo in na nek način tudi empirično vsako stvar posebej dokažemo.
Tako da jaz sem, tako kot sem rekel, jaz sem zadovoljen s tem, da gremo v smer, informacijske ekologije. Čeprav morda mnogi ne vedo, da gremo tja. Ampak način, na kakršen se ga bomo, se bomo pa te stvari lotili, je pa sila pomemben. In če se lotimo narobe, utegne biti učinek manj kot nič. Hvala.
Najlepša hvala kolegu Lipičniku, še želi kdo razpravljati? Pri 2. točki vidim, da ne, potem bom prosil državno sekretarko Grašičevo, da mogoče odgovori na nekaj vprašanj. Izvolite.
Neva GrašičHvala predsednik in hvala obema razpravljavcema. Mislim, da je iz te razprave jasno, da se res vsi zavedamo, kako problematično je za našo demokracijo širjenje teh dezinformacij in tudi tuje vmešavanje. To prepoznavajo nenazadnje tudi naše državljanke in državljani. Kar 81 procentov državljanov EU, vsaj po raziskavi Eurobarometra, vidi te manipulacije in to vplivanje preko dezinformacij kot resen primer. Tako da mislim, da Evropska unija in s tem tudi Slovenija sledimo tudi, bi rekla, njihovim skrbem.
Še enkrat poudarim, da v bistvu evropski ščit za demokracijo je v bistvu nek ta celovit sklop ukrepov, že sprejetih aktov in mehanizmov. Med drugim tudi akt o umetni inteligenci. Tukaj bi, poslanec Gregorič, verjetno bili vi najbolj zainteresirani za ta del razprave, akt o umetni inteligenci, kjer so določene obveznosti glede preglednosti za ponudnike tudi, bi rekla, ponudnike teh umetno inteligentnih sistemov že določene tudi, vključno z obveznostjo označevanja in omogočanja odkrivanja teh umetno ustvarjenih vsebin, prirejenih vsebin ter tudi obveznost označevanja nekih ponaredkov in tako naprej. Še posebej, ko gre za objave v javnih zadevah, ustvarjenih z umetno inteligenco. Tako da neka orodja vsekakor Evropska unija že ima, je pa to nadgradnja, še posebej s tem Evropskim centrom za demokratično odpornost, kjer bi center naj vključeval kot prvo platformo za izmenjavo analiz. Kar se tiče Fini, veste, da države članice Evropske unije so različno pripravljene na soočanje s temi novimi pojavi, nekatere bolj, nekatere manj. Vidimo tudi po nedavnih primerih tujih vmešavanj tako v Romuniji, Nemčiji, Moldaviji, okoli volitev. Zato je predvsem pomembno, Evropska unija si izmenja stališča, dobre prakse, informacije, sodeluje pri, z analitskimi službami, da se zagotovi, da imajo vse države dovolj virov in dovolj znanja za soočanje s tem. Naredimo oziroma vključevali bi tudi bazo orodij za analizo in pa predvsem nudili usposabljanje in izmenjavo izkušenj za vse te analitike. Tako da je ta center res neka stična točka, kjer bi se lahko ustvarilo neko, bi rekla, enaki pogoji za vse države članice seveda. Tretji steber tega ščita pa je predvsem namenjen povečanju družbene odpornosti državljanske participacije, da res to znanje, te informacije, to medijsko opismenjevanje pride do državljank in državljanov, do vseh starostnih skupin, da v bistvu zaščitimo družbo kot celoto. Hvala lepa.
