Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjam 31. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko!
Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani; Tako sem prejel opravičila za poslanca Franca Breznika, poslanko Natašo Sukič, poslanca Jerneja Vrtovca in pa poslanko Tamaro Vonta. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednji, in sicer poslanec Andrej Poglajen nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Andreja Živic nadomešča poslanko Leno Grgurevič.
Vse prisotne lepo pozdravljam in tudi seveda vse vabljene na sejo!
In prehajamo na določitev dnevnega reda.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. In ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.
Tako, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O MEDNARODNIH POGODBAH IN DRUGIH MEDNARODNIH AKTIH, TOREJ NUJNI POSTOPEK.
Predlog zakona je v Državnem zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 9. 1. 2026 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na seji dne 19. 1. 2026 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.
Ker dodatno gradivo, kot dodatno gradivo, ki je dostopno na spletnih straneh Državnega zbora, smo prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 1. in seveda mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve tudi z dne 26. 1.. Poslovniški rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih. Obveščam vas, da so do sedaj vložile amandmaje poslanske skupine koalicije, torej Poslanska skupina Svoboda, Socialni demokrati in Levica.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri se bo opravila razprava in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru kot običajno predlagam, da se razprava o vseh členih, o vloženih in o vloženih amandmajih opravi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, torej skupaj. Po opravljeni razpravi bi najprej glasovali o vloženih amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne, sedaj pa dajem besedo vabljenim na sejo.
Torej, želi predstavnica predlagatelja, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, obrazložitev? (Da.)
Izvolite.
Hvala lepa, predsednik.
Lepo pozdravljeni članice in člani odbora, vsi prisotni!
Najprej bi se želela zahvaliti Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za vse izboljšave, ki so bile predlagane in ne nazadnje tudi koaliciji za vložene amandmaje, na katere je tudi Vlada dala soglasja. Zdaj mogoče na kratko povzetek gradiva. Predlog zakona smo pripravili ob zavedanju, da aktualna ureditev, to področje trenutno ureja Zakon o zunanjih zadevah, ne ustreza več dejanskim razmeram v sodobnem mednarodnem prostoru. Vse večja intenzivnost mednarodnih odnosov se odraža v želji držav po povečanju učinkovitosti postopka za sklepanje mednarodnih pogodb in v vse večjem številu tudi mednarodnih aktov, ki niso mednarodne pogodbe. Po vsebini gre za zelo zaokroženo področje mednarodnega prava, postopkovni, nacionalni oziroma notranji postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih aktov. Predlog zakona je, kot rečeno, tehnične narave. Njegov namen je predvsem povečati učinkovitost delovanja državnih organov, ki so vključeni v sklepanje mednarodnih aktov, in ne posega v razmerja med Vlado in Državnim zborom in v to, da je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pri izvajanju opravljanja zunanjih zadev v okviru pristojnosti Vlade, vezano na splošne usmeritve, ki jih določa Državni zbor.
Prav tako ne posega v druge splošne določbe Zakona o zunanjih zadevah, kot na primer odstavek 3. člena, na podlagi katerega Vlada na predlog Ministrstva za zunanje in evropske zadeve predlaga Državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja. Pomemben razlog za sprejetje novega zakona je tudi razvoj v sodobnem mednarodnem okolju, kjer v medsebojne odnose zaradi vse večje povezanosti in prepletenosti poleg klasičnih subjektov mednarodnega prava, držav, različnih mednarodnih organizacij vstopa čedalje več drugih subjektov, to so regije, dežele, pokrajine in podobno.
Želela bi izpostaviti nekatere res bistvene prednosti oziroma novosti predloga zakona. Zakon jasneje in enotno za vse mednarodne akte ureja pobudo, s katero mora pobudnik ustrezno obrazložiti potrebo po sklenitvi mednarodnega akta, resorno ministrstvo pa odloči ali bo tako pobudo prevzelo, če je ne, pa mora to tudi ustrezno obrazložiti. S tem se zagotavlja, da se sklepajo res samo tisti akti, ki so v interesu Slovenije. Po zgledu drugih držav ta zakon omogoča tudi tako imenovano generalno pooblastilo za sklenitev pogodb v okviru članstva Slovenije v Evropski uniji, kar je bistvena poenostavitev. Ureja tudi objavo obvestil o začasni uporabi mednarodnih pogodb, česar do zdaj ni bilo in je ustavno sporno. Jasneje tudi vsebinsko razmejuje ratifikacijske pristojnosti Državnega zbora in vlade. Predlog namreč izhaja iz Ustave Republike Slovenije, med drugim iz 153. člena Ustave, kjer je urejena hierarhija mednarodnih pogodb glede na ratifikacijo v državnem zboru ali na vladi - vsebina mednarodne pogodbe, ki sodi v zakonodajno materijo, je v domeni državnega zbora, vsebina, ki je podzakonske narave, je v domeni vlade. Ob tem se upošteva primat državnega zbora v primeru, da ima izvajanje mednarodne pogodbe nove proračunske obveznosti. Poleg mednarodnih pogodb tudi pri enostavnih sporazumih in nezavezujočih aktih omogoča tako imenovane tipske osnutke za več držav ali mednarodnih organizacij hkrati, kar je tudi bistvena poenostavitev. Omogoča tudi uveljavitev dokončno usklajenih enostavnih sporazumov s samim podpisom, kar je tudi bistvena poenostavitev. S predlaganim zakonom se 5. poglavje, torej Mednarodne pogodbe, izloči iz Zakona o zunanjih zadevah. Obravnava predloga zakona o mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih je bila tako vezana na prehodno novelo Zakona o zunanjih zadevah, zato se predlog tega zakona vlaga v postopek šele sedaj. In predlog zakona ne bo imel posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva in predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe magistra Maja Briški? Izvolite, imate besedo.
Maja BriškiJa, predsednik, hvala lepa za besedo. Tudi jaz bi uvodoma pozdravila vse prisotne in se vseeno tudi jaz predstavnikom Vlade zahvalila za tvorno sodelovanje, ker so bili roki zelo kratki, vsebina zakona pa vseeno ni tako enostavna tako kot se zdi mogoče na prvi pogled.
Zdaj, kot je že ministrica povedala, kaj so bili pač glavni nagibi za pripravo zakona, se verjetno vsi strinjamo, da so pač trenutne razmere v mednarodnem okolju, bom rekla, napete, da predstavljajo izziv. No, in prav v luči tega je tudi Zakonodajno-pravna služba pogledala ta predlog zakona z vidika svojih pristojnosti, se pravi skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in nomotehničnimi pravili. Zdaj, vloženi so bili amandmaji, ki so bili usklajeni tudi z ministrstvom. In zdaj ti amandmaji, bom rekla tako, v veliki meri upoštevajo mnenje Zakonodajno-pravne službe, tako da se besedilo predloga zakona v veliki meri izboljšuje in razjasnjuje. Danes tik pred sejo je prišlo tudi pisno pojasnilo ministrstva, v katerih elementih mnenje Zakonodajno-pravne službe ni bilo upoštevano v obliki amandmajev. Zdaj v okviru teh pojasnil, bom rekla, se tudi določena vprašanja se razjasnjujejo, pojasnjujejo. Tako da zdaj bom rekla, glede na tako kratke časovne roke smo v bistvu relativno veliko dosegli. Bi pa mogoče vseeno opazili opozorila, ker ste dobili pač obširno pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ne bi zdaj tega mnenja predstavljala v celoti, ampak bi mogoče samo še vseeno izpostavila določbo oziroma ureditev v 11. členu glede pristojnosti Državnega zbora za ratifikacije mednarodnih pogodb, Zdaj, kot je napisano, mogoče zdaj vseeno ta pisna obrazložitev, ki smo jo pred sejo prejeli, malo pripomore vsaj k razjasnitvi, ampak tukaj je treba upoštevati, odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2021, ki v bistvu določa, da v takih primerih velja v bistvu načelo, da je Državni zbor pristojen praktično za zakonodajno urejanje na vseh področjih družbenega življenja. Tako da je, mogoče bi vseeno pojasnila, ker mislim, da so bili neki strahovi nekaterih, da je mogoče ravno v obratni smeri, da je Vlada, da je Državni zbor tukaj prikrajšan, je pa ravno v bistvu nasprotno. V bistvu po tem načinu bi lahko šteli, da praktično v pristojnost Državnega zbora sodi vse in bi se lahko v bistvu, bom rekla tako v vsakdanjem življenju v praksi pojavila mogoče dilema, kaj sploh sodi v pristojnost Vlade. Zdaj, ministrica je sicer tukaj povedala, da zakonodajna pristojnost Državnega zbora pa podzakonski akti Vlade, ampak zdaj ratifikacija je večinoma, bom rekla, iz zakonov, ampak mogoče recimo, da to vseeno majčkeno pripomore k tej razjasnitvi. Zdaj, Zakonodajno-pravna služba je imela tudi recimo vprašanje, saj mogoče bom samo še to povedala, ker je bilo pač pisno, ministrica je še enkrat poudarila, da se ravno zaradi tega zelo gibljivega mednarodnega okolja, na katerega se verjetno vsi strinjamo, da se je treba relativno v bistvu takoj odzvati, še posebej je to pomembno za Slovenijo, ker je pač majhna država in so uporabljeni tudi nekateri novi instituti oziroma mednarodni akti, kot recimo enostavni sporazum in ti nezavezujoči mednarodni akti. Zdaj Zakonodajno-pravna služba je imela mogoče tukaj pač eno vprašanje, ker ni bilo čisto jasno točno iz te definicije kaj sploh so ti enostavni pa nezavezujoči mednarodni akti in zato smo prosili za razlago in ki je zdaj tudi pisno, bom rekla, nekoliko pojasnjena, ampak je pa, bom rekla tako, da razumemo to situacijo, kar piše tudi v obrazložitvi, jaz sem zdaj na hitro preletela, ker je prišla tik pred začetkom seje odbora. Piše recimo, da za enostavne sporazume, da je to v bistvu nek tako pogled Slovenije na to. Jaz verjamem, ampak Zakonodajno-pravna služba je pač gledala iz tega pravnega vidika, da se pač zakonska materija zakonsko jasno in določno uredi, ampak zdaj verjamem, če je recimo situacija taka, da tukaj ni možno, bom rekla, več kot to je potem pač to to. In potem pa še, kar se tiče nezavezujočih mednarodnih aktov, je bilo tudi vprašanje definicije, pa tukaj piše pravzaprav iz te obrazložitve, je nekako nakazano v smeri, da pravzaprav tudi ta definicija v mednarodnem okolju ni še čisto jasno, da potekajo razprave v delovni skupini pravnih svetovalcev, ne vem, če prav razumem, v okviru Sveta Evrope. Tako da, zdaj pač mi nekako bomo vzeli to na znanje, da pač je to s tem odgovorjeno. Tako da, hvala lepa za besedo.
Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa prehajamo na razpravo o posameznih členih predloga zakona in seveda o predloženih amandmajih. Sedaj odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo želi razpravljati? Ja, kolega Kosi, izvolite.
Hvala, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Spoštovana ministrica.
Zdaj, najprej, ta zakon res prinaša kar nekaj dobrih zadev v zvezi z, pač glede mednarodnih pogodb in drugih aktih, vendar imam pa zelo pomisleke zakaj nujni postopek. Torej, dejansko gre za prakso te Vlade v tem mandatu, kjer se veliko zakonov sprejema po nujnem postopku. Zdaj sicer se pojasni, da je nepopravljivih posledic za delovanje države, ampak po 35 letih do sedaj ne moremo več, da imamo pa nepopravljive posledice. Mislim, da je to neupravičen izgovor in dejansko gre znova za kršitev Poslovnika. Ta zakon bi se lahko tudi sprejemal nekoliko kasneje po rednem postopku, tudi mogoče v sestavi novega, torej novega parlamenta v naslednjem mandatu, ne pa da se spet znova hiti.
Zdaj, amandmaji so prišli na pripombe ZPS, vendar imam pa vprašanje, zakaj ni amandmaja k 1. členu, kjer ZPS torej opozarja da so določbe nejasne, potencialno odvečne in so lahko tudi ustavno sporne. Tudi k 2. členu, kjer se omejuje dostop do dokumentov o usklajevanju mednarodnih aktov brez jasnih pogojev. Torej, tudi tu mislim, da bi temu morali slediti, temu mnenju ZPS. Kajti kar tako omejiti dostopnost do teh dokumentov, mislim, da brez nekih pogojev ni ustrezno, kajti tako kot je tudi ZPS v svojem mnenju navedla, da pač se s tem ukinja pravica do dostopnosti nekaterih dokumentov. Mislim, da to bi bilo potrebno odpraviti. Drugače pa seveda se s tem zakonom daje večja pomembnost zunanjemu ministrstvu, torej se rešujejo nekatere zadeve vendar tako, kot sem pač povedal, prosim samo za pojasnilo, zakaj ni torej amandmajev k tema dvema členoma in pa zakaj res po nujnem postopku, kajti menim, da je to kršitev Poslovnika.
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovana gospa ministrica s sodelavci, drage kolegice in kolegi. Do sedaj je področje mednarodnih pogodb, po moji oceni, kar dobro urejal Zakon o zunanjih zadevah v petem poglavju. Trudil sem se, da bi našel nek primer iz aktualnih, iz aktualne geopolitične situacije in da bi našel nek primer mednarodne pogodbe, kjer bi pri sprejemanju te pogodbe skozi celo proceduro ta zakon o zunanjih zadevah predstavljal neko oviro, pa ne najdem. Tu vas prosim za mogoče čisto kakšen konkreten primer, ker pravite, potrebno je te zadeve urediti zaradi nove geopolitične situacije. Torej, trenutno to materijo po moji oceni, po naši oceni še vedno dobro ureja peto poglavje Zakona o zunanjih zadevah iz leta 2001. Tudi mi imamo v Novi Sloveniji pomisleke zakaj se s tako pomembno materijo hiti nujni postopek. Na spletnem portalu so bili, to za javnost govorim, na spletnem portalu so bili amandmaji objavljeni 5 minut pred pričetkom te seje, ob tem, da je Zakonodajno-pravna služba pravzaprav zelo kritična. Mogoče začnem kar z definicijo pojmov, recimo v 4. členu zapišete: mednarodna pogodba je dogovor, ki ga Republika Slovenija pisno sklene z eno ali več državami in tako naprej. Jaz sem šel pogledat, gospa ministrica, Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb 1969 in v 2. členu ta dunajska konvencija govori o pomenu izrazov. In pravi: "Mednarodna pogodba pomeni mednarodni sporazum." Tako je pisalo tudi in še vedno piše v veljavnem Zakonu o zunanjih zadevah. Zdaj je mednarodna pogodba kar naenkrat dogovor. Jaz nimam s tem težav, samo vas pa prosim, da nas razsvetlite zakaj je zdaj ta sprememba in zakaj ta zadeva, ta zakon, ta predlog zakona ni usklajen z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb. To se mi zdi, da bi to moralo biti. Zdaj imamo dejansko en zelo konfuzni primer, ki kaže tudi na potencialno neustavnost. Veljavni zakon o zunanjih zadevah, neuradno prečiščeno besedilo številka 10, v 1. členu govori o predmetu urejanja in pravi, da ta zakon ureja tudi postopke sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb. Še enkrat, amandmaji so prišli pred nekaj minutami, jaz ne vem, če je kje v kakšnem od amandmaje; zdaj ta predlog zakona, ki ga obravnavamo, govorimo o Predlogu zakona o mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih, posega v Zakon o zunanjih zadevah, v njegov 1. člen, prvi odstavek, kjer se ta dikcija popravlja. Ker zdaj bomo, kaj bomo imeli, imeli bomo ta zakon, ki ga obravnavamo in še vedno bomo imeli Zakon o zunanjih zadevah, ki v 1. členu pravi, da ureja postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb. Če imamo amandma, da se ta zadeva odpravlja, v redu, pozdravljam. Argumenti, da je potreben poseben zakon po nujnem postopku zaradi težko popravljivih posledic za državo, so zame osebno zelo neprepričljivi. Naj bi ta zakon prinesel hitrejše, prilagodljivejše in učinkovitejše urejanje mednarodnih pogodb in aktov. Zdaj, kolikor se jaz spomnim, običajno se mednarodne pogodbe, posebej takšne z nekoliko večjo, višjo specifično težo, pripravljajo kar nekaj let, tuni nekega hitenja, so potrebni razmisleki in tako naprej. Ne vem, nisem prepričan, da so amandmaji odgovor na mnenje naše Zakonodajno-pravne službe, ki z zelo pomembno vsebino zelo na široko razloži problematiko določenih skorajda vseh členov, tudi potencialno neustavnost. Celo predlaga Zakonodajno-pravna služba, kako bi se naj posamezni členi s spornimi določbami amandmajsko korigirali. Zdaj nisem imel časa v teh nekaj minutah preveriti ali so amandmaji pravilen odgovor na kritike pravne stroke.
Saj na prvi pogled sicer ta zakon posodablja zakonodajo glede na hiter razvoj mednarodnih odnosov, vendarle pa je potrebno, kot sem že povedal, izpostaviti nekaj novih členov, katerih namen ali vsebina pa so lahko potencialno problematični. Sam tudi ne vidim ustreznih definicij, recimo enostavnega sporazuma. Sam nisem prepričan, da se iz teh določb, ki jih prinaša ta novela zakona, Državnega zbora ne izriva. Nisem prepričan. Ker Državni zbor ima pri zunanjih zadevah zelo pomembno politiko oziroma zelo pomembno vlogo.
Že 2. člen Zakona o zunanjih zadevah pravi, da Državni zbor daje Ministrstvu za zunanje zadeve splošne usmeritve, ki jih seveda mora ministrstvo oziroma Vlada upoštevati. Jaz se bom mogoče kasneje še oglasil pri posameznih členih. Kot pa rečeno, ni dobro, da s tako pomembno materijo hitimo. Praktično smo že skorajda v volilni kampanji. Ne razumem ozadja, ne razumem ozadja ali pa po domače rečeno, ne vem, kaj ima kdo za bregom. Premalo časa je bilo, da bi te zadeve podrobno proučili. Mi smo se posvetovali z našimi kolegi, tudi mednarodnimi pravniki, ki so prav tako kritični do posameznih določb, ampak, kot rečeno, morda kaj več v nadaljevanju, čeprav nimam kaj veliko upanja, da bi se tukaj opozicijo upoštevalo. Takrat, ko pa se ugotovi, citiram predsednika Vlade: "Čista napaka, bedarija, potem pa je že prepozno." Hvala lepa.
Hvala lepa. Samo rad bi opozoril, da nimamo potem razprave pri posameznih členih, ker razpravljamo o vseh členih in amandmajih skupaj. Tako da, toliko. Kdo je naslednji? Želi razpravljati? Ja, Lucija Tacer Perlin.
Hvala, predsednik. Hvala, ministrstvu za predstavitev. Jaz bi imela samo eno vprašanje za razjasnitev glede tega enostavnega sporazuma.
Torej, če jaz prav razumem, je to zdaj en način posebnega urejanja pravno zavezujočega mednarodnega akta, ki bo veljal pri nas nacionalno v Sloveniji, ker v mednarodnem pravu, kolikor jaz vem, to ni uveljavljena terminologija. Torej, ti akti bodo za neko mednarodno skupnost zavezujoča, mednarodna pogodba, če jaz prav razumem to, tudi umestitev v okviru zakona? Samo to sem želela preveriti. Hvala lepa.