Spoštovani! Pričenjam 122. redno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani. Prejel sem opravičila, in sicer za poslanca Janeza Janšo, poslanka Nataša Sukič, poslanca Jožefa Horvata in pa poslanca Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastili sodeluje naslednji, in sicer poslanka Andreja Živic nadomešča poslanca Dušana Stojanović, poslanka Jožica Drganc nadomešča poslanko Tamara Vonta in pa poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanca Dejana Premika. Vse lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je določen tak, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PRILAGODITVE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO,

Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 21. 1. 2026. 2. februarja letošnjega leta ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. Prejeli pa ste tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, mislim, da včeraj.

Pričenjamo z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona. Želi predlagatelj zakona, torej magistra Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, besedo za dopolnilno obrazložitev? Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, spoštovani. Sočasno bi jaz tudi predlagala, ker se prvi dve točki sta povezani, da ju bom pač predstavila skupaj, potem boste pa razpravo, pa glasovanje opravili seveda v skladu s pravili.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, gre za dva zakona o prilagoditvi pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost, in sicer za Zakon o ratifikaciji prilagoditve pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost ter spremembe priloge 1 in priloge 2, in sicer iz dveh razlogov. Eden je zaradi prenehanja začasno prilagojenega kapitalskega ključa za Latvijo, druga je pa zaradi kot neposredna posledica pristopa Republike Bolgarije.

Zdaj, čisto na kratko. Evropski mehanizem za stabilnost je bil ustanovljen leta 2012, in sicer z namenom zagotavljanja finančne stabilnosti evrskega območja in pa za potencialno pomoč državam evrskega območja pri preprečevanju in pri premagovanju finančnih kriz in za ohranjanje dolgoročne finančne stabilnosti. K temu mehanizmu lahko pristopijo vse države članice EU, ki so prevzele evro.

In zdaj prvi zakon, ki ga danes obravnavate se nanaša na spremembe, ki so povezane s pristopom Latvije v mehanizem. To se je zgodilo že pred 12 leti. Pogodba namreč dopušča začasno prilagoditev prispevnega ključa kapitala za 12 let, odkar je država članica sprejela evro. In ta začasna prilagoditev se je za Latvijo končala s 1. 1. 26. In po poteku te začasne prilagoditve prispevnega ključa je morala Latvija vpisati določen odobreni kapital in pa določen znesek vplačanega kapitala, za kar je prejela sorazmerno število delnic. V skladu s potekom te začasne prilagoditve za Latvijo se je zaradi povečanega, torej zaradi povečanja odobrenega in vplačanega kapitala povečalo skupno število delnic evropskega mehanizma za stabilnost. Obveznosti za vse ostale pogodbenice se pri tem ne spreminjajo, se pa ustrezno potem zniža naš delež v kapitalu EMS. In zato se v prilogi ena k tej pogodbi spremeni EMS ključ za vse pogodbenice, konkretno za Slovenijo se zdaj z vplačilom tega dodatnega kapitala za Latvijo se naš delež zniža z 0,4643 procente na 0,4637 procenta.

Drugi zakon, ki ga obravnavate se pa nanaša na pristop Bolgarije v ta isti mehanizem. Kot vemo, je Bolgarija 1. januarja letos prevzela torej evro. Že septembra lani je pa naslovila prošnjo za pristop k tej pogodbi za EMS. Svet guvernerjev EMS, torej to so finančni ministri držav članic, je na seji decembra potrdil prošnjo Bolgarije za pristop k pogodbi in pa vse potrebne prilagoditve te pogodbe, ki so povezane s tem pristopom. Torej, Bolgarija s 1. 6. prevzame evro, postane upravičena za članstvo v evropskem mehanizmu za stabilnost. Posledično je treba zdaj pogodbo dopolniti tako, da se v določbe vključi tudi Bolgarija. In pa posledično se spreminjajo tudi, torej odobreni kapital EMS, vplačani kapital EMS in pa skupno število delnic. S tem, kot rečeno, obveznosti iz odobrenega in vplačanega kapitala za nas ostale pogodbene članice ostanejo nespremenjene. Ker se poveča število delnic, se potem pač spremenijo ti deleži. In potem, ko je še Bolgarija zdaj v igri, se delež Slovenije v ESM ključu zniža iz 0,4637 odstotka na 0,4603 odstotka. Ker tudi Bolgariji, tako kot vsem drugim, kot tudi Latviji, pripada začasna korekcija pri izračunu tega prispevka, se pravi 12 let, ne rabi plačati celega kapitala. In ta korekcija ji bo prenehala 1. januarja 2038. Takrat bo morala pač izpolniti dodatno obveznost in vplačati dodatni kapital EMS. Republika Slovenija, samo za občutek ima v tem, torej kapitala v tem, v tem mehanizmu 376 milijonov. Mi smo svoj zadnji delež vplačali leta 2019. In zdaj pa moramo spremeniti, v skladu s temi svojimi postopki moramo spremeniti obe spremembi pogodbe oziroma ju potrditi z zakonom. Ker gre za dva ločena postopka oziroma za dve ločeni spremembi sta bila pripravljena dva ločena zakona in predlagam, da ju potrdite. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, doktor Branka Kalenić Ramšak, izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav. Jaz ne bi ponavljala to, kar je sekretarka že pojasnila. Torej, na 55. seji Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta je predlagatelj tudi nam tako predstavil oba predloga. Če dovolite, se bom kar nanašala na oba predloga.

Nekaj pripomb smo imeli glede številk, torej nekaj je bilo nejasnosti, kaj je kaj, zdaj neka diskrepanca v angleščini in slovenskem prevodu. Potem nam je na sami seji predlagateljica pojasnila in na koncu tudi dodatno še pojasnilo je prišlo dan za našo sejo. Vendar je komisija oba predloga soglasno podprla. Tako da to bi bilo kratko poročilo Komisije Državnega sveta. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne in dajem besedo poslankam ali poslancem in poslancem, če želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem.

Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Glasujemo. Navzočih osem članic in članov odbora je zdaj glasovalo osem, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme.

Odbor bo zboru poročal pisno.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PRILAGODITVE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO HRVAŠKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO TER SPREMEMBE PRILOGE 1 IN PRILOGE 2 KOT NEPOSREDNE POSLEDICE PRISTOPA REPUBLIKE BOLGARIJE.

Predlog je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora 21. januarja 2026. 2. februarja ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu ni imela pripomb. 4. februarja ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Pričenjamo z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo o predlogu.

Predlagateljica je že predstavila tudi 2. točko, hkrati tudi predstavnica Državnega sveta, zato prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi opravimo glasovanje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne. Torej besedo dajem vam, spoštovane kolegice in kolegi, če želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem.

Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Glasujemo. Navzočih osem članic in članov odbora, za je glasovalo osem, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga sprejme.

Odbor bo odboru poročal pisno.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in se sodelujoči na tej točki lepo zahvaljujem.

Seveda pa sedaj obveščam vas, spoštovane kolegice in kolegi, da sejo odbora prekinjam za 10 minut. V nadaljevanju bo namreč seja zaprta za javnost, tako da sejo nadaljujemo ob 14.26.

Odprti del seje je končan 5. februarja 2026 ob 14.16.