Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, začenjam 7. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan in se seje odbora ne more udeležiti poslanec Andrej Šircelj. Kot nadomestni člani pa na seji odbora sodelujejo poslanec Marko Bandelli namesto poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Poslanka Bojana Muršič namesto poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialnih demokratov in poslanec Blaž Pavlin namesto poslanca Jožeta Horvata iz poslanske skupine Nove Slovenije.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 26 seji 22. februarja letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni Jože Lenart, poslanec iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca v imenu predlagatelja, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Kot gradivo ste k tem predlogu zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. februar, mnenje Vlade z dne 7. marca in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 11. marca. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je potekel v četrtek 7. marca letos. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skuine vseh zastopanih političnih strank v Državnem zboru, in sicer k 1. in 3 .členu predloga sprememb zakona z dne 7. marca 2019. Na ta način pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja, to je poslanec Jože Lenart, ki ga vabim, da obrazloži dodatno člene predloženega zakona. Kolega Lenart, prosim.

Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva.

Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki se nanaša na plačilo dohodnine za nadomestilo za sejnine za volilne odbore, za izvedbo volitev in referendumov. Ta predlog je akuten in ga je treba rešiti. Kljub temu bi želel podati določeno zgodovino tega kaj se je dogajalo in zakaj je ta predlog potem danes na mizi. V začetku pa želim opozoriti na to, da je predlog vložen s podpisi vseh strank v Državnem zboru. Od osamosvojitve dalje člani volilnih odborov oziroma od nadomestil, ki so jih prejeli za opravljeno delo na volitvah in referendumih, dohodnine niso plačevali oziroma se plačila nadomestil niso vštevala v davčno osnovno dohodka iz delovnega razmerja. Pred izvedbo zadnjih predčasnih volitev v Državni zbor leta 2018 pa je vprašanje ustreznosti več kot 25-letne prakse izpostavilo Ministrstvo za finance oziroma FURS. Pred tem je državno-volilna komisija po dolgih letih ukinila plačevanje nadomestil članov volilnih odborov v gotovini zaradi preglednosti javnih sredstev in pa pravilnosti izplačila. Na sestanku med Ministrstvom za finance in državno-volilno komisijo je bil pred parlamentarnimi volitvami v letu 2018 dogovorjeno, da se za izvedbo volitev praksa ne spreminja in da se od nadomestil teh prejemkov za člane volilnih odborov na plača akontacije dohodnine. Nato je pred izvedbo lokalnih volitev jeseni 2018 FURS dal zahtevo za nakazilo akontacije dohodnine za člane volilnih odborov. To je bilo mesec dni po dnevu, ki je štel za začetek volilnih opravil, 3.9.2018 in 14 dni potem, ko so občinske volilne komisije že imenovale volilne odbore. Zaradi omenjenega gradiva oziroma zahteve so nekatere občinske volilne komisije poročale o zaznavnem izstopanju iz članstva v volilnih odborih, v nekaterih primerih celo množične, tako da je bila izvedba lokalnih volitev v nekaterih občinah celo pod vprašajem. Na usklajevalnem sestanku med državno-volilno komisijo, Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za finance so se dogovorili. Na podlagi dogovora pa je državno-volilna komisija spremenila 4. člen pravilnika o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračilo stroškov članom volilnih organov. V njem je določila, da članom volilnega odbora namesto nadomestila pripada pravica do povračila stroškov zaradi opravljanja funkcije člana volilnega odbora in da mu za opravljanje te funkcije na volitvah pripada pravica do povračila stroškov v višini ene dnevnice, to je 48 evrov za vsak dan glasovanja. Mogoče omenim še to. Cilj predlagane novel je, da nadomestilo za delo v volilnih odborih na volitvah in referendumih postane predmet oprostitve v Zakonu o dohodnini. Zato je določeno, da nadomestilo za delo na posameznih volitvah ali referendumu ne sme presegati 20 % nadomestila, ki ga prejme predsednik okrajne volilne komisije za izvajanja volilnih opravil na posameznih volitvah ali referendumu. Pri tem naj opomnim, da z amandmajem podpisanim s strani vseh poslanskih skupin besedo prejemek spreminjamo tako, da ne bo šlo za vezavo na prejemek temveč za nadomestilo, ki je največ določeno za predsednika okrajne volilne komisije. Največ določeno pa prevedeno pomeni v skladu s 3. členom pravilnika o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračila strokov članov volilnih organov, kjer je določeno, da predsednik okrajne volilne komisije dobi največ 21 % osnovne plače predsednika Ustavnega sodišča. Torej naredili smo to omejitev navzgor.

Naslednja rešitev je, da bo v primeru višine dohodnine oproščen tudi dohodek za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni izvedenih v skladu z zakonom. V skladu z novelo bo plačila dohodnine oproščen dohodek, ki ne bo presegal 84 evrov. Do sedaj je bila meja 42 evrov. To je bil ta drug problem kjer volilne komisije praktično niso dobile prostorov, ker je bil ta strošek prenizko postavljen glede na, moramo razumeti, en tak prostor ogrevanje, čiščenje in kaj še vse spada zraven in zato smo ga zdaj omejili na 84 evrov predlog. Predlog zakona torej ne ureja višine za člane volilnih odborov, ampak višino do katere z nadomestilom ne zapadejo v plačilo dohodnine. Višina nadomestil pa se ureja z internim aktom pravilnika o državni- volilni komisiji.

Mogoče za konec. Bistvo zakona je tako predvsem zagotoviti nemoteno delo volilnih odborov oziroma njihovo polno zasedbo, o tem pa še zakonitost in poštenost ter nenazadnje tudi legitimnost volitev. V sami pripravi predloga se je naredila tudi analiza kako imajo to nekatere druge države v Evropski uniji. In ugotovili smo, da je to primerljivo in kje smo se uskladili tudi primerjalno s tem. Hvala lepa, predsednik.

Hvala, gospodu predlagatelju. Preden nadaljujemo imamo pooblastilo, in sicer poslanec Jani Möderndorfer nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Nadaljujemo s predstavitvami osnovnih stališč. Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Katja Triller Vrtovec. Želite besedo?

Hvala za besedo. Dobro jutro vsem!

V pisnem mnenju smo imeli dve nomotehnični pripombi, ki jih vložena amandmaja odpravljata. Drugih pripomb k predlogu zakona pa nimamo. Hvala.

Hvala lepa. Naslednja je na vrsti predstavnica Ministrstva za finance, državna sekretarka gospa Natalija Kovač Jereb.

Izvolite.

Lepo pozdravljeni! Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi gostje!

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem. Predlagatelji navajajo, da se je že v letu 2018 izpostavil problem ob izvedbi predčasnih volitev v Državni zbor glede davčne obravnave nadomestil in povračil stroškov članom volilnih odborov. V navedenem predlogu se predlagatelji sklicujejo na opozorila Državnega volilne komisije, da člani volilnih odborov od nadomestil za opravljeno delo na volitvah in referendumih od osamosvojitve Slovenije dalje niso plačevali dohodnine. V letu 2018 se je našla začasna rešitev sprememb pravilnika Državne volilne komisije o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestila in povračil stroškov članov volilnih organov, tajnikov in drugim osebam, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumih. Spremenila se je tudi vladna uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer na način, da se v davčno osnovo ne všteva celodnevna dnevnica v znesku 48 evrov za vsak dan dela glasovanja na volišču. Se pravi, da bi v bodoče zagotovili nemoteno izvedbo volitev in referendumov v prihodnje predlagajo, da se vprašanja dolgoročno reši z ustrezno spremembo zakona o dohodnini na način, da se oprosti plačila dohodnine za prejemke v zvezi z opravljanjem dela članov volilnih odborov do določene višine v odvisnosti od prejemkov predsednika okrajne volilne komisije in povračila stroškov v zvezi s tem delom. Predlaga se tudi zvišanje zneska do katerega se ne plačuje dohodnina od dohodkov za odstop prostorov za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali na lokalni ravni izvedenih v skladu z zakonom, in sicer iz sedanjih 42 evrov na 84 evrov. Vlada se s predlaganimi rešitvami v načelu strinja. Predlagamo pa, da se določba predloga zakona prilagodi na način, da se višina nadomestila v zvezi z opravljanjem dela na posameznih voliščih na referendumu, ki ga prejme član volilnega odbora veže na 20 % nadomestila, ki je največ lahko določen za predsednika Okrajne volilne komisije. Prav tako predlagamo, da ne pride do preštevilčenja točk v 107. člena Zakona o dohodnini, glede na to, da se na ta 107. člen in na vse te točke veže tudi vsa ostala zakonodaja. Vlada predlog za povišanje zneska do katerega se ne plačuje dohodnina od dohodkov za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni iz sedanjih zakonskih 42 evrov na 84 evrov tudi podpira.

Kot sem že predhodno povedala, Vlada zakon glede zagotavljanja cilja podpira in meni, da je primeren za nadaljnjo obravnavo, ob upoštevanju teh navedenih pripomb. Po pregledu vloženih amandmajev pa ugotavljamo, da bodo pripombe Vlade tudi upoštevane, za kar se vam tudi najlepša zahvaljujemo. Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka. To so bile sedaj uvodne predstavitve. Prehajamo na razpravo. Preden pa preidemo na razpravo odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Sedaj prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen h kateremu je bil vložen amandma poslanskih skupin vseh političnih strank zastopanih v Državnem zboru. Želi kdo razpravljati? Besedo ima poslanec Primož Siter. Prosim.

Hvala lepa. Dobro jutro. Hvala lepa za predstavitev.

Poudaril bi par ključnih točk pri tej zadevi. Eno je, da… V redu, ko pride do dohodnine oziroma do izjem pri vplačevanju dohodnine je treba biti zelo pazljiv. Načeloma zastopamo stališče, da dohodnino mora vsak od nas plačevati idealno po neki progresivni lestvice - premožnejši več, tisti s slabšim finančnim ozadjem manj -, ampak v tem konkretnem primeru, ko gre za delo v volilnih odborih je pa demografija tista, ki igra glavno vlogo oziroma profil navadno ljudi, ki se vključijo v te volilne odbor, ki roko na srce največkrat niso ljudje z močnim finančnim ozadjem, gre v glavnem za študent, brezposelne, upokojence, ljudi, ki jim 48 evrov v njihovem družinskem proračunu prav pride plus to, da gre za pomemben institut v ohranjanju demokracije nekega demokratičnega procesa odločanja, zato načeloma ne vidim težave, zakaj bi temu ne nasprotoval. Poleg tega v državnem proračunu se takšna stvar ne pozna in ni nobenega razloga. Še enkrat pa poudarim problematiko delanja izjem, ko pride do dohodnine. Če se pogovarjamo o nekem, da rečem morda uporabim malce neprimeren termin odpustku na eni strani za tiste, ki so manj premožni samo poudarim skrb, da se te izjeme ne bi začele širiti in šle tudi po sicer bolj redni praksi smo jo že videli oprostitve v prid bolj premožnih - te bi morale ostati nesprejemljive.

Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

Ali želi še kdo razpravljati? Mateja Udovč, prosim.

Hvala za besedo. Jaz bom tudi zelo kratka.

Jaz sama tudi osebno zelo pozdravljam to spremembo. Tako pozdravljam, da smo vse poslanske skupine pristopile, da ne improviziramo naprej s temi povračili stroškov v volilnih odborih v obliki dnevnic, saj menim, da to ni bila prava rešitev, ki se je zgodila v preteklosti, ker prinaša nove težave povezane z obračunom dohodnine in iz različnega plačila članov volilih odborov. Prav tako pozdravljam, da se bo, potem zopet vrnilo nazaj, da bodo predsedniki dobili višje plačilo od članov, saj nosijo veliko odgovornost. Pri tej tematiki bi rada poudarila, da me zelo veseli, da smo dvignili najemodajalcem znesek do 84 evrov, saj smo s tem poenotili javne zavode, ki oddajo prostore v najem z zasebniki. Hkrati bi pa mogoče na tej točki pa mogoče dala v razmislek še eno stvar. In sicer, da bi bilo za razmisliti - to se ne tiče tega trenutnega zakona -, ampak se veže na tematiko, da bi razmišljali, da bi vsi zavodi kot so krajevne skupnosti, šole, vrtci, ki oddajajo prostor v najem, da bi mogoče uredili v Zakonu o stvarnem premoženjem, da ga oddajajo v brezplačni najem oziroma zaračunavajo zgolj stroške kot so čiščenje in elektrika - te tekoče stroške. Mogoče v razmislek, da bi mogoče nadaljevali še s spremembo in s temo državo razbremenili določenega stroška.

Hvala lepa.