14. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

15. 7. 2019
podatki objavljeni: 15. 7. 2019

Transkript

Spoštovani prisotni, kolegice in kolegi, člani odbora, vsi ostali vabljeni in prisotni! Začenjam 14. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Obveščam vas, da je z današnje seje zadržan oziroma se je zaradi ostalih službenih obveznosti ne more udeležiti poslanec Robert Polnar, Poslanska skupina Desus. Ostalih obvestil glede odsotnosti oziroma nadomeščanja zaenkrat nisem prejel.  Prehajamo na določitev dnevnega reda 14. nujne seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker do začetka seje odbora nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na TOČKO DNEVNEGA REDA - MEŠANE POLICIJSKE PATRULJE OB SLOVENSKO-ITALIJANSKI MEJI.   Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanskih demokratov je 4. julija letos vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov.  V skladu s predlogi v zahtevi sem na sejo povabil predstavnike predlagatelja zahteve, predstavnike ministrstev za notranje zadeve, za zunanje zadeve, obrambo, policije, Policijske uprave Koper in Policijske uprave Nova Gorica ter župane občin, ki mejijo na Republiko Italijo. Obveščen sem, da na seji danes sodelujejo s strani Ministrstva za notranje zadeve poleg ministra, gospoda Boštjana Poklukarja, tudi državni sekretar s sodelavci, s strani Ministrstva za zunanje zadeve Dobran Božič, državni sekretar, do 10.15, potem pa nas bo moral zaradi službenih obveznosti zapustiti, ampak bo na seji sodeloval direktor direktorata, če sem pravilno razumel. S strani Ministrstva za obrambo je potrdil prisotnost mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, s sodelavci, s strani policije generalna direktorica mag. Tatjana Bobnar, tudi s sodelavci, s strani Policijske uprave Koper Tomaž Čehovin, Policijske uprave Nova Gorica Evgen Govekar. Glede udeležbe občin pa so udeležbo potrdili dr. Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica, Marko Matajurc, župan Občine Kobarid, mag. Milan Turk, župan Občine Šempeter-Vrtojba, Tarik Žigon, župan Občine Renče-Vogrsko. Glede Mestne občine Koper, kjer se je župan opravičil, je prisoten Igor Rakar, vodja Službe za zaščito in reševanje. Opravičili pa so se župani oziroma predstavniki občin Ankaran, gospod Gregor Strmčnik, Občine Sežana David Škabar, Občine Bovec Valter Mlekuž, Občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek. Obvestila glede potrditve prisotnosti oziroma odsotnosti pa nimamo s strani Občine Tolmin, kjer je župan Uroš Bržan, Občine Kanal ob Soči županja Tina Gerbec, Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, Občine Komen mag. Erik Modic in s strani Občine Brda Franc Mužič. Toliko glede tega v uvodu. S tem lahko preidemo na obravnavo zahteve. Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja gospodu Jerneju Vrtovcu za predstavitev oziroma dodatno predstavitev zahteve za sklic seje. Izvolite.
Lep dober dan vsem skupaj, spoštovane kolegice poslanke in poslanci ter ostali prisotni predstavniki Vlade ter lokalnih skupnosti župani! V Novi Sloveniji smo se odločili za sklic te seje zlasti zaradi zavedanja posledic napovedi italijanskega notranjega ministra o gradnji meje, vzpostaviti meje, ograje na naši zahodni meji. To je prvi razlog. Drugi razlog – vzpostavitev mešanih patrulj. In tretji razlog – ko se vsakodnevno soočamo s problemi, ki jih imamo na naši južni meji. Odločitev Vlade Republike Slovenije ali pa kompenzacija te odločitve glede vzpostavitve tako imenovanih mešanih patruljo ocenjujemo kot napako, ki ima lahko dolgoročne posledice. Ob tem se sprašujemo kje so pravzaprav tisti pravi razlogi za vzpostavitev tako imenovanih mešanih policijskih patrulj, zlasti nam Primorcem oziroma ljudem živečim ob meji so kakršnekoli patrulje, napovedi, gradnje ograj, zidov in tako naprej ob tej občutljivi meji, ki je v preteklosti že delila slovensko narodnostno ozemlje tudi s simboličnega vidika so te napovedi problematične. To mejo, ki smo jo leta 2004 napovedali, da jo bomo podrli s takim zanosom, ponosom, ko sta predsednik Vlade ter predsednik Evropske komisije skupaj na trgu v Novi Gorici odštevala sekunde, da je meja padla, ki jo je Churchill tudi označil za mejo, ki deli vzhod in zahod, železno zaveso, se kot kaže zaradi iracionalnih politik, skrajnih politik ponovno vzpostavlja. Če preidem k samem bistvu po poročanju medijev je bil minister za zunanje zadev Miro Cerar pred meseci v Bruslju, ko je italijanskemu kolegu, tukaj citiram medije, predlagal oblikovanje skupnih policijskih patrulj ob italijansko-slovenski meji z namenom učinkovitega preprečevanja nezakonitih prehodov. Predsednik Vlade je dejal, da je to prišlo v sodelovanju ne pa na predlog naše Vlade in to jemljem na znanje. Ampak, če ne drugega bi morali potem v medijih odločno zapise negirati, citiram: »to sem predlagal, da bomo italijanski strani zelo jasno pokazali, da si želimo krepiti zaupanje« je dejal minister. Jaz mislim, da ta izjava je nepotrebna in je zelo škodljiva, kajti mi na drugi strani lahko zaupanje krepimo na kakšen drugi način ne da soustanavljamo mešane policijske patrulje na zahodni meji. Ampak ob tem je par stvari zelo nejasnih, nelogičnih. Po drugi strani minister za notranje zadeve gospod Poklukar ob tem zatrjuje, da Slovenija dobro opravlja svojo vlogo varovanja na južni schengenski meji, meji s Hrvaško, ampak tukaj je ključno vprašanje v vsej dobri veri, če smo mi tako uspešni na naši južni meji, zakaj potem potrebujemo oziroma tudi mi pademo na to zgodbo sosednje Italije, da potrebujemo še dodatne policijske patrulje na meji z Italijo. Kot drugo, da gre za samo priznanje ali pa za napako v konceptu samopriznanja si ne morem drugače pojasniti. Za krepitev zaupanja obstaja veliko drugih še načinov, da bi Slovenija to storila s sosedo Italijo.  Slovenija je s pobudo mešanih policijskih patruljah dejansko samopriznala prvič, da razmer na južni meji ne obvladuje tako kot to govori, da ni kos številnim nelegalnim prehodom državne meje. S tem je dala na drugi strani italijanski politiki lahko tudi povod, da razmišlja o drugih še ostrejših ukrepih na meji s Slovenijo. Tudi obrazložitev, da bodo mešane patrulje zaustavljale tiste migrante, ki jim je uspelo ilegalno prečkati južno mejo ne da bi bili zajeti, kaže na priznavanje tega slabega nadzora. Jaz razumem, da določeno število migrantov tudi pri dobro varovani schengenski meji na prime pač preide čez in da preidejo v Slovenijo, ampak kljub temu ne moreš samopriznati tega. In četudi imamo težave In četudi imamo torej težave, bi morali drugače postopati, ne pa z vzpostavitvijo na našem oknu v svet na zahodni meji z vzpostavitvijo patrulj. Kajti glavna bojazen je, da bodo v očeh italijanske politike te mešane patrulje kaj kmalu postale neučinkovite in bo lahko to odločen povod za to, da samo skozi center Nove Gorice oziroma skozi Novo Gorico pa na izpostavljenih območjih se postavijo ograje. Zaradi tega smo zapisali, da mešane policijske patrulje, da so dejansko v interesu politike sosednje Italije, politike ki se zdaj goji. V interesu sosednje Italije, ne Slovenije, namesto mešanih patrulj mislim, da bi naša politika se morala odločiti, da bo Slovenija okrepila varovanje zlasti na Schengenski meji. Poraja se tudi vprašanje učinkovitosti takšnih patrulj kot jih zdaj poznamo iz medijskega poročanja pa iz odgovorov Vlade. Torej na izpostavljenih točkah bodo namreč od polnoči do sedme ure zjutraj patruljirale tri mešane policijske patrulje pod vodstvom Slovenske policije in ena pod vodstvom italijanske policije. Policijske patrulje na slovenski strani bodo sestavljene iz petnajstih policistov, med tem, ko jih bo na italijanski strani le pet. Glavna težava, iniciative mešanih policijskih patrulj pa je, da se na ta način, kot sem že dejal, ponovno vzpostavlja in aktualizira kje je meja, kako meja poteka, kdo je kje, in da se na ta način lahko začne deliti slovensko narodnostno ozemlje, kar pa bi bilo za nas Primorce, tiste ki živimo ob meji, zelo boleče. Zardi tega je ta bojazen o vzpostavitvi nadzora meje s strani Italije upravičena. Glede tudi na napovedi notranje ministra Salvinija, ki je štirinajst dni nazaj dejal, da bo Italija, če skupne mešane patrulje en bodo uspešne, v celotni dolžini meje s Slovenije postavila še ograjo. Zdaj, tukaj je še ena pomembna stvar in sicer, prejšnji teden sem predsedniku Vlade zastavil vprašanje, v odgovoru na poslansko vprašanje je dejal, citiram: »Schengen ne deluje več.« Jaz tukaj sprašujem notranjega ministra ali Schengen deluje ali ne? Kajti, potem imamo spet problem, če mi rečemo, da Schengen ne deluje več? Če rečemo, da Schengen ne deluje več, potem se vse sosede okrog nas upravičene, da karkoli kaj gradijo. To, minister, je prvo vprašanje.  Torej, jaz mislim, da mora biti Slovenija dosledna pri varovanju meja, da ne bomo imeli v prihodnje posledic na naših zunanjih meja, meja z Italijo, z Avstrijo. Z Avstrijo že imamo, z Italijo pa kot kaže, bomo lahko imeli še v večji meri. Težko bomo namreč od Avstrije na drugi strani zahtevali umik mejnih kontrol, kar počnemo toliko časa, če pa so na drugem koncu države dejansko priznali določeno stvar, in če nam že druga država gradi ograde in meje. Zaradi tega pač v Novi Sloveniji od Vlade pričakujemo odločno ukrepanje, da ne pride do vzpostavitve še ostrejših ukrepov, kot sem že dejal, celo postavitve ograje na meji z Italijo. Italija je seveda suverena država in kot taka lahko gradi, ni pa to v evropskem duhu, lahko gradi ograde, ni pa to v evropskem duhu, zato mora slovenska politika tudi Italiji poslati že napovedi, jasno sporočilo, da bi tovrstni nadzor meje pomenil veliko poslabšanje, življenje za ljudi, ki živijo ob tej meji. Zdaj, ključna vprašanja so, kaj narediti, da okrepimo južno mejo? Vlada je bila na južni meji. Predstavljali ste določene ukrepe, težko verjamem, da bo le to v zadostni meri zadostovalo, da bomo okrepili zaupanje s sosednjimi državami. Drugo je, pa še pomembnejše vprašanje, kako bo Vlada postopala proti Italiji, če se odloči za gradnjo in vzpostavitve nazaj meje kakršno smo poznali pred letom 2004. In če mi samo rečemo, da gre za notranje politično zgodbo Republike Italije, se moramo zavedati, da politika v določenih trenutkih, ko gre za skrajne politike, je lahko tudi iracionalna, in da zavoljo političnih točk lahko pride tudi do vzpostavitve mejnih kontrol meje, itd., kot nihče ni verjel Salviniju, da bo zaprl določena pristanišča kamor so ladje vozile migrante, pa jih je, pa tega nobeden ni verjel, pa jih je. Zaradi tega me zanima, kako bo Vlada Republike Slovenije reagirala na napoved Italije. Do sedaj nekega jasnega sporočila žal ni bilo.  (nadaljevanje) In še eno vprašanje, ki sem ga postavil predsedniku Vlade že pretekli teden, pa odgovora nisem dobil, zato ga zdaj zastavljam ministru za notranje zadeve. Ali držijo nekatere informacije, da Republika Hrvaška opušča dolžna ravnanja, ko gre za zaporo migrantskih poti, ali pa celo, da se kažejo poti, kako lažje priti v Slovenijo, da se spušča migrante in tako naprej; to so bili že tudi zapisi v nekaterih slovenskih medijih.  Spoštovani predsednik odbora, priložena sta tudi dva sklepa, ki ju ne bom bral, vsem sta na voljo in predlagam, da ju na koncu seje tudi sprejmemo. To pa je za uvod vse. Predlagam pa, da spregovorijo tudi predstavniki lokalnih skupnosti, ki so že tudi v medijih nastopali in so bili glede kakršnihkoli ograj zelo skeptični, pa tudi predstavniki policije. Hvala.
Hvala za to dodatno predstavitev. Preden dam besedo ministru, še tri obvestila: namesto poslanke Janje Sluga na seji sodeluje Gregor Perič, Poslanska skupina Stranke modernega centra, namesto Blaža Pavlina na seji sodeluje Aleksander Reberšek, Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanskih demokratov, in namesto Predraga Bakovića na seji sodeluje mag. Marko Koprivc, Poslanska skupina Socialnih demokratov.  Gospod minister, beseda je vaša, izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani župani, spoštovane gospe in gospodje, dober dan in lep pozdrav tudi v mojem imenu! Ja, slovenska policija učinkovito varuje mejo Republike Slovenije z Republiko Hrvaško, našo schengensko mejo. O tem sem se prepričal tudi ob zadnjem obisku v treh občinah, ki so neposredno obremenjene z ilegalnimi prehodi, in sicer v Ilirski Bistrici, Kostelu in Črnomlju. Moram tudi povedati, da se Republika Slovenija z ilegalnimi migracijami srečuje že vse od leta 2015 intenzivno in da se nam že četrto leto ilegalni prehodi povečujejo. Do 11. 7. letošnjega leta je policija obravnavala 6 tisoč 59 ilegalnih prehodov, kjer so ilegalni migranti nezakonito prestopili našo južno mejo. Vrnjenih je bilo v sosednjo državo, Republiko Hrvaško, 4 tisoč 170 ilegalnih migrantov, to pomeni, da več kot polovico vrnemo. Moram tudi povedati, da se v Republiki Sloveniji intenzivno soočamo s tihotapljenjem, sprovajanjem ilegalnih migrantov, in sicer je bilo letos prejetih že 177 sprovajalcev, od tega 158 tujcev in 19 slovenskih državljanov. Naj še povem, da gre tu za izredno donosen posel teh sprovajalcev, teh tihotapcev ilegalnih migrantov, saj po ocenah policije razpolagamo s podatki, da prehod preko Slovenije v Italijo zaračunavajo tihotapci od 100 do 300 evrov, pa seveda iz Grčije v Italijo od 5 tisoč do 7 tisoč evrov po ilegalnem migrantu; če to seštejemo, vemo, da gre za izredne vsote evrov, ki pravzaprav tudi generirajo te nezakonite prehode meja vzdolž zahodno-balkanske poti. Letos so nam italijanski varnostni organi vrnili 169 ilegalnih migrantov iz Republike Italije v Slovenijo, ki jim je bilo dokazano, da so prišli iz Republike Slovenije v Italijo. Tudi po tem ocenjujemo, da slovenska policija uspešno varuje schengensko mejo, seveda na območju policijskih uprav Kopra, Novega mesta in Policijske uprave Ljubljana, kjer so ti intenzivni prehodi tudi najpogostejši. Gre pa večinoma za državljane Pakistana, Alžirije, Afganistana in Maroka, te države so najpogostejše pri teh ilegalnih prehodih, in pravzaprav smo na tem področju po statistikah tudi uspešni.   (nadaljevanje) Kar se tiče mešanih patrulj gre se za obliko sodelovanja dveh policij. Tukaj govorimo predvsem o večji varnosti tudi zato se mešane patrulje vzpostavljajo. Mešane patrulje so opredeljene in določene v sporazumu o policijskem sodelovanju in sicer Slovenije s sosednjimi državami. Z Republiko Hrvaško imamo stalno obliko dela teh mešanih patrulj, ki jih izvajamo na meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško. V letošnjem letu je bilo skupnost z Republiko Hrvaško s hrvaško policijo 463 mešanih patrulj v prvi polovici leta tako, da to so pogoste oblike sodelovanja. Pripomorejo pa seveda k večji učinkovitosti dela obeh policij med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo in seveda med izmenjavo izkušenj in pa informacij. Tudi z Madžarsko imamo občasne oblike dela v mešanih patruljah. In sicer, v letošnjem letu je bilo 10 mešanih patrulj slovensko madžarskih na območju Slovenije in pa 11-krat v mešani obliki na območju Madžarske. Sedaj ta levo mešane patrulje so vzpostavljene na podlagi sporazum, ki o čezmejnem sodelovanju policij, ki izhaja iz leta 2017. Mešane patrulje z Republiko Italijo so vzpostavljene za tri mesece. Na podlagi priporočila Komisije Evropske unije iz leta 2017 so o sporazumnih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju je podlaga za vzpostavitev teh mešanih patrulj. Naj povem, da ima Italija vzpostavljene mešane patrulje tako s sosednjimi državami s Francijo, Švico in Avstrijo in tukaj je pravzaprav prišla pobuda o mešanih patruljah s strani italijanske policije 29. aprila letos, ko je vrh italijanske policije predlagal slovenski policiji za to obliko sodelovanja. Ta oblika sodelovanja je vzpostavljena pravzaprav, zaradi preprečevanja, sprovajanja ilegalnih migrantov preko naše zahodne meje. To ocenjujemo tudi, da je resen varnostni problem in tukaj pravzaprav bom v nadaljevanju tudi povedal, da nenazadnje tudi generalni direktor Policije, ki ima operativne podatke na kakšen način pravzaprav dve policije na področju policijske uprave Koper in Nova Gorica tudi bom rekel te stvari operativno izvajata. Smo pravzaprav v generalni policijski upravi ocenili, da se strinjamo z vzpostavitvijo mešanih patrulj. Jaz sem kot minister za notranje zadeve pobudo predstavil na seji Vlade. Minister Cerar je ob obisku ministra za zunanje zadeve Italije to pobudo tudi predstavil. Potem se je še isti teden generalna direktorica Policije ob robu konference v Rimu sestala z generalnim direktorjem italijanske policije, kjer sta se dogovorila o tehničnih podrobnostih vsega tega in ko smo se dogovorili kakšen bo protokol smo to informacijo dali na Vlado, Vlada je bila s tem seznanjena in ob podpisu dveh držav oziroma šefa slovenskega sektorja za mejo in italijanskega direktorata za mejo smo s 1. julijem vzpostavili mešane patrulje na območju policijskih uprav Koper in Nova Gorica za obdobje treh mesecev. Mešane patrulje Slovenije in Italije ne vzpostavljajo mejnih kontrol, delujejo predvsem na zeleni meji. Tukaj je potrebno povedati, da večina državljanov obeh držav ne bodo pravzaprav videli in opazili delovanje teh patrulj, kajti delujeta predvsem na zeleni meji in pa na tistih področjih, kjer je izrazito tihotapljenje oziroma sprovajanje ilegalnih migracij preko državne meje. Moram tudi povedati, da mešane patrulje dajejo signal, da se učinkovito varujejo meje in da se zmanjšuje privlačnost poti migrantskih in tihotapskih poti proti zahodu. Pravzaprav na ta način tudi uspešnost preprečujemo samo sprovajanje migrantov v Republiko Italijo. Je pa res, da obstajajo tudi sekundarne migracije, ki gredo preko Slovenije. Slovenija je še vedno tranzitna pot za ciljne države članice. In da tukaj je potrebno tudi vzpostaviti mehanizme za obvarovanje sekundarnih migracij. In to ne nazadnje mešane patrulje z Italijo tudi so.  Da so mešane patrulje učinkovite pove podatek Policijske uprave iz Kopra, ki je v tem času prejela 2 migranta in enega tihotapca cigaret, ki je bil predan potem Finančni upravi Republike Slovenije, to pomeni, da je učinkovito tudi na tem območju in pa seveda na Policijski upravi Nova Gorica je mešana patrulja pridržala 17 ilegalnih migrantov. Tako, da to sedaj nam deluje. Dodatni argumenti v zvezi z mešanim patruljam so tudi pobude, realizirane pobude Italije, ki jih je Slovenija sprejela, in sicer v zadnjih letih. Leta 2013 je Republika Slovenija sodelovala za vojaško ladjo Triglav na pobudo Italije v operaciji Naše morje - Mare nostrum. Tukaj je bilo kakorkoli uspešno sodelovanje. Slovenija je tudi sodelovala pri relokaciji 81 oseb iz Republike Istalije. V začetku junija smo tudi v skladu z načelom solidarnosti med državami Evropske unije od Italije sprejeli pet prosilcev za mednarodno zaščito. To zaenkrat še ni realizirano, pa seveda smo pristopili tudi k sodelovanju pri vzpostavitvi mešanih patrulj. Tukaj ocenjujemo, da je to sodelovanje zadovoljivo in da pravzaprav policije med seboj tudi zgledno sodelujejo, prav tako tudi država. Ne nazadnje sodelovanje med Republiko Slovenijo in Italijo je dobro. Verjamem pa in seveda popolnoma mi je jasno v pomislekih, ki ste jih pravzaprav izrazil, vsi ti prebivalci Slovenije, ki živite ob naši zahodni meji, vemo kakšni so zgodovinski razlogi za te stvari. In pravzaprav tukaj se tega tudi na notranjem ministrstvu izredno zavedamo. Moram povedati, da policija deluje na vseh ravneh z italijansko policijo odlično. Naj tudi povem, da je v spomladanskem času potekala intenzivna akcija kriminalistične policije, tako Slovenije kot Italije, pri prijetju tihotapcev derivatov, izredno uspešno. Naj pa naštejem še nekaj primerov, kjer je prav, da vemo kako in je uspešna slovenska policija v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi. Seveda tukaj konkretno v sodelovanju z italijanskimi varnostmi organi. In sicer pred časom se je prijela tihotapska združba oziroma organizirana kriminalna združba desetih članov, kjer je bilo pravzaprav uspešno preprečeno prodaja prepovedanih drog in zasežena večja količina ilegalnih prepovedanih drog. Tukaj je bilo tudi uspešno prejeto kriminalni združbi iz Bosne in Hercegovine, ki je preko Slovenije v Italijo tihotapila večje količine drog in orožja. Državo Republiko Slovenijo se jo koristilo kot državo srečanj in sklepanje dogovorov. Tudi o tem primeru je bila slovenska policija uspešna. V skupni preiskavi pri prejetju članov albanske kriminalne združbe iz Tirane je v Italiji potekala tudi distribucija drog iz Italije v Slovenijo Ankaran. V tej realizaciji je bilo aretiranih deset članov te kriminalne združbe. Spet ena od uspešnih sodelovanj policije obeh držav. Skupaj z Italijani je bila izvedena ena največjih kriminalističnih preiskav v zgodovini Slovenije, kjer je sodelovalo deset držav članic, kjer je bilo zaseženih 865 kilogramov različnih prepovedanih drog po celotni Evropi. Tako da tudi tukaj lahko ocenjujemo kot uspešno. Realizacijo te naloge, in tukaj bi še in še lahko našteval. Področje sodelovanja obeh policij je tudi uspešno in mešane patrulje tokrat sodelujejo na področju ilegalnih migracij, sprovajanje ilegalnih migrantov in pa seveda obvladovanje sekundarnih migracij. Rad bi tudi povedal, da je bilo uspešno sodelovanje slovenske in italijanske policije tudi v primeru ugrabitve občana Črnomlja in moram povedati, da to ugrabitev še enkrat obžalujem, vendar je policija uspešno realizirala skupaj z italijanskimi varnostnimi organi prejetje teh storilcev in jih tudi takoj vrnila v Republiko Slovenijo, kjer so sedaj priprti. In ne nazadnje tudi napad tujca, ki je prišel iz republike v Italijo, v Slovenijo, ugrabil taksista oziroma najel taksi in se potem, kjer je prišlo do spora v taksiju, in je prišlo tudi do kaznivega napada na tega taksista, policija uspešno obvladovala tega storilca, tako da tudi tukaj pravzaprav vidimo in govorimo o učinkovitosti slovenske policije.  Kar se tiče ukrepov Republike Slovenije na meji z Republiko Hrvaško na naši Schengenski meji, naj še enkrat zagotovim, da smo policiji v rebalansu proračuna za leto 2019, zagotovili višja sredstva. To si želimo doseči tudi v proračunu za letu 2020 in 2021, kajti vemo, da je potrebno nabaviti specialno opremo in pa tehniko za delovanje na meji. Naročili smo 40 kilometrov dodatne panelne ograje, ki je sedaj v sklepni fazi in kjer se bo postavljala na predlog policije. Kamere so dobavljene in se že operativno uvajajo v posamezne policijske uprave. Mejo varujemo z različnimi policijskimi enotami. Verjame, da bo to pojasnila še generalna direktorica policije, ki je danes tukaj z nami, specialno enoto policije za specializirano enoto za nadzor državne meje. Opazujemo jo z droni in pa s policijskim helikopterjem in pa seveda s posebno skupino kriminalistov, ki se ukvarja s sprovajanjem oziroma s temi ljudmi, ki sprovajajo preko državne meje te ljudi, ilegalne migracije, ilegalnimi migranti in tukaj lahko povem, da tudi uspešni, je pa res, da se prijema bolj prevoznike, organizirane kriminalne združbe pa delujejo na nacionalno in tudi tukaj je slovenska policija preko Interpolovega biroja in Eurpolovega biroja pa seveda v kontaktih z nacionalnimi policijami držav Zahodnega Balkana in pa državami članicami Evropskega unije v stalnem stiku. Slovenska vojska sodeluje v mešanih patruljah ob meji in nam tudi pomaga, tako da je tudi to sodelovanje učinkovito in tukaj je pravzaprav tega povedati, da so ukrepi glede na stanje na južni meji v skladu z dnevnimi potrebami oziroma dnevnimi operativnimi načrtu se prilagajajo in so pravzaprav tudi takšni kot jih policija operativno določa.  V mednarodnem sodelovanju policije, slovenska policija sodeluje v Fronteksu, tako v vodstvu same agencije kot tudi s policisti v Grčiji in sevaj v novi misiji v Albaniji. Strinjam se, da je potrebno s Fronteksom zavarovati, z agencijo Fronteks zavarovati zunanjo mejo Evropskega unije. Ta pobuda Slovenije tudi poteka na vseh nivojih, tako policijskih kot na področju notranjih zadev in pa seveda v Vladi. Varovanje meja v regiji, Slovenska policija sodeluje tudi v severni Makedoniji, kjer v skladu z bilateralnim sporazumov varuje mejo severne Makedonije z Grčijo in pa seveda tudi v Srbiji, kjer varujemo skupaj s srbsko policijo mejo s severno Makedonijo na področju ilegalnih prehodov meje oziroma preprečevanje migracij. Krepimo mrežo policijskih atašejev in sicer jeseni želimo vzpostaviti policijske atašeje še dodatno v Rimu, Dunaju in Skopju in pa v Zagrebu. Delujejo policijski atašeji že v Beogradu in pa v Sarajevu, tako da tudi na tem delu želimo krepiti svojo navzočnost. Politično delovanje na notranjih zadevah poteka dobro, tudi vse te pobude o Zahodno Balkanski migrantski poti in pa vseh teh ukrepih, jaz stalno komuniciram in pa nastopam na Svetu ministrov za notranje zadeve in to problematiko tudi obravnavamo in sicer, nazadnje je bilo v Luksemburgu, tudi na berlinskem procesu Poznanu, na Poljskem, kjer so bile države   (nadaljevanje) članice in ministri za notranje zadeve zahodno-balkanskih držav smo se pogovarjali o tem. Vemo, da je tu sporazum iz leta 2016 izredno učinkovito zajezil migracije na severno makedonsko-grški meji. V četrtek oziroma v sredo odhajam v Helsinke na Svet ministrov za notranje zadeve, kjer se bova bilateralno sestala tudi s sosednjim ministrom za notranje zadeve Republike Italije, gospodom Salvinijem. Seveda se bova pogovorila o mešanih patruljah. Mi želimo v mešanih patruljah tudi zelo učinkovito videti in analizirati, kako so učinkovite, na kakšen način, verjamem, da so in bodo, saj zato so tudi vzpostavljene. Predvsem pa se bova pogovorila o varnosti v regiji. Jaz sem mu že v telefonskem pogovoru povedal, kaj Slovenija počne in na kakšen način na naši schengenski meji. Seveda, regija Zahodnega Balkana je problematična, kar se tiče ilegalnih migracij, in o tem bova tudi spregovorila. V telefonskem pogovoru sem ministru tudi povedal, da bo treba okrepiti Frontex na zunanjih mejah Evropske unije, da je tu nujno treba se pogovoriti, kajti Frontex je tista agencija, ki res učinkovito preprečuje, ne nazadnje tudi zato je, da gre na zunanje meje Evropske unije. Kar se tiče vprašanja, ali schengen deluje v Sloveniji. Seveda deluje. Tudi to sem povedal ministru za notranje zadeve Italije, kaj mi počnemo in s kakšnimi ukrepi na meji z Republiko Hrvaško. Je pa res, da je schengen nekoliko v zadnjem času izgubil na pomenu, ker se vzpostavljajo kontrole na notranjih mejah, vzpostavila jih je Avstrija, Nemčija, Danska, Francija. In tu je, bom rekel, kar se tiče schengena, tudi politično vprašanje znotraj Evropske unije, ali je to potrebno ali ne, ali se zaupa schengenskim državam, ki, kakorkoli, učinkovito izvajajo schengen. Da, jaz potrjujem, da Slovenija schengen učinkovito izvaja. Ne nazadnje nam to potrjujeta tudi dve agenciji, tako Frontex kot Europol. In verjamem, da bo tudi schengenska evalvacija, ki je v Sloveniji potekala in na katere rezultate čakamo, to bo tudi pokazalo, da Slovenija to izvaja.  Kar se tiče intenzivnega izvajanja z Republiko Hrvaško, to zdaj poteka. Na vaše vprašanje, ali Hrvaška učinkovito varuje svojo mejo z Bosno in Hercegovino, pa seveda s Srbijo, jaz tega odgovora nimam. Je pa res, da je nekajkrat prišla večja skupina ilegalnih migrantov z območja Republike Hrvaške. Policija jih je tudi na nek način najavila, kajti prišlo je do razbitja tudi v delu teritorija Republike Italije in so se potem pač ti ljudje združili. In tudi to večjo skupino, ki je bila prijeta na območju Ilirskobistriškega, smo potem prijeli in smo tudi vrnili nazaj v Republiko Hrvaško. Policija intenzivno sodeluje v regiji, tudi na politični diplomatski ravni delujemo s ciljem uspešnega preprečevanja ilegalnih migracij in sprovajanja ilegalnih migrantov. In seveda vsekakor ne bomo dopustili, nikakor ne, da Slovenija postane migrantski žep, delamo vse na tem, da se to nikoli ne bo zgodilo. Je pa res, da morajo tu različne države v regiji in države članice najti skupni jezik, da še bolj učinkovito zapremo meje in da preprečimo ilegalne migracije. Je pa res, da je problem treba obravnavati na izvoru, da je tu Slovenija ena od držav članic, ki to pravzaprav tudi si želijo, in da je treba mejo zapreti tam, kjer je učinkovito, in s tistimi sporazumi, ki so že bili učinkoviti, to je leta 2016, ko se je zaprla meja v severni Makedoniji, pa seveda tudi ne nazadnje v sporazumu s Turčijo, kjer se je bistveno zmanjšal ilegalni prehod v Evropo. Hvala lepa.
Hvala tudi ministru. Naslednjemu dajem besedo državnemu sekretarju Ministrstva za zunanje zadeve   (nadaljevanje) gospodu Dobranu Božiču.  Izvolite.
Dobran Božič
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci. Zelo kratko, ker je zelo malo za dodati, kar je povedal minister za notranje zadeve.  Potrebno je povedati, da problematika nezakonitih migracij je že vrsto let - kakor se jaz spomnim od leta 2012 - tema pogovorov in usklajevanj med državama torej med Italijo in Slovenijo na različnih nivojih torej na nivoju Ministrstva za zunanje zadeve, za notranje zadeve in obrambnega minister in kot je bilo že danes rečeno tudi na podlagi tega dogovarjanja od leta 2012 naprej smo tudi napotili že ladjo Triglav na dve operaciji skupaj z Italijani. Ocena obeh držav je tako Italije kot Slovenije, da vsako okrepljeno sodelovanje in v to okrepljeno sodelovanje spadajo tudi mešane patrulje prispeva k zmanjšanju privlačnosti Zahodno Balkanske poti. Ocena je bila in mislim, da rezultati že dajejo tudi potrditev tega. Potrebno je tudi povedati, da do sedaj razen iz medijev na Ministrstvu za zunanje zadeve nismo bili obveščeni ali pa celo nismo prejeli uradne napovedi o dodatnih zaostritvah nadzora na meji med Slovenijo in Italijo in verjamem, da tudi zaradi tega okrepljenega sodelovanja tudi zaradi mešanih patrulj do večjih zaostrovanj ne bo prišlo. Če bi prišlo do tega je vsekakor vpliv tako Slovencev, ki živijo v Sloveniji in Slovencev, ki živijo za mejo in tako Italijanov na italijanski in na naši strani vsekakor bo otežkočeno delo in življenje. To je bilo tudi že povedano in je za poudariti, da je istočasni nadzor na mejah znotraj EU izvaja pet držav: Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška. Slovenija na vseh nastopih na vseh nivojih ostro obsoja notranje meje znotraj schengenskega območja oziroma znotraj Evropske unije, kar vsekakor ne gre v prid zavezam, ki smo jih sprejeli. Kot je bilo tudi že poudarjeno Italija mešane patrulje izvaja na meji s Francijo, Avstrijo in Švico in po njihovih podatkih torej po podatkih italijanske strani so rezultati vidni.  Toliko z naše strani pa, potem še če bo kaj vprašanj.  Hvala lepa.
Hvala. Želi besedo državni sekretar? Ministrstvo za obrambo, mag. Miloš Bizjak.  Izvolite.
Miloš Bizjak
Hvala lepa.  Jaz bi samo povedal to, da Slovenska vojska sodeluje s policijo pri varovanju državne meje na podlagi 4. točke 37. člena. Posebnih pooblastil za to nima. Sami veste, da če pride do večjih problemov se, potem aktivira Državni zbor, aktivira je 31.a člen. Do sedaj s policijo korektno sodelujemo in se odzivamo na trenutne potrebe policije v skladu z našimi zmožnostmi.
Sedaj pa dajem besedo generalni direktorici Policije, mag. Tatjani Bobnar.
Tatjana Bobnar
Hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav! Slovenska policija z vso odgovornostjo izvaja svoje naloge zagotavljanja varnosti. V ta namen sodelujemo seveda tudi z vsemi sosednjimi državami oziroma varnostnimi organi sosednjih držav tudi širše. z vsemi sosednjimi državami imamo seveda sklenjene sporazume tako med drugim tudi je Vlada Republike Slovenije z Vlado Italijanske republike v letu 2007 sklenila sporazum o čezmejnem policijskim sodelovanju in že pred tem smo pravzaprav imeli z Republiko Italijo mešane patrulje tam od leta 2001-2007 pravzaprav vsak dan, tako da tukaj ne gre za neko novo obliko. Kot je povedal že minister je pomembno to poudariti, da ljudje vedo, da ne gre za mejno kontrolo in pravzaprav bom rekla prebivalci niti ne bodo na tak način zaznali, da pravzaprav delamo v teh mešanih patruljah. Gre torej za neko običajno sodelovanje dveh schengenskih držav v bistvu za izvajanja izravnalnih ukrepov in kot je minister imamo to obliko že z Republiko Hrvaško in občasno tudi z Madžarsko. Imeli smo tudi seveda z Avstrijo. Pobuda je prišla pravzaprav na sestanku strokovnih služb, kar se tiče mejnih policij Italije in Slovenije v aprilu 2019 in potem po pismu ministra za notranje zadeve Republike Italije sva imela z generalnim direktorjem italijanske policije na srečanju v maju 2019, potem sestanek na to temo in na podlagi vseh teh sporazumov in dogovarjanj je bil podpisan torej izvedbeni protokol med slovensko in italijansko policijo in sicer namen teh mešanih patrulj je učinkovito ukrepanje zoper seveda najprej v prvi vrsti čezmejni kriminal in pa za preprečitev nezakonitih preseljevanj, ker tudi namen pravzaprav našega skupnega dela je varovanje javne varnosti in pa reda vzdolž meje in kot omogoča sporazum med obema vladama nekako v notranjost do 10 kilometrov. Nekako ocenjujemo, da je namen teh mešanih patrulj v prvi vrsti izmenjava operativnih informacij tudi krepitev medsebojnega sodelovanja solidarnosti, vzajemnosti in zaupanja. Do sedaj smo imeli na območju policijske uprave Nova Gorica eno mešano patruljo in na območju policijske uprave Koper 4. Kot določa ta izvedbeni protokol se patruljiranje izvaja vzdolž kopenske meje, dvakrat na mesec bodo speljani sestanki, kjer se bo dorekla, bom rekla, vsa operativa, taktika in pa metodika. Z naše strani praviloma sodelujeta v teh mešanih patruljah dva policista, lahko tudi samo eden, izvajajo se patrulje ali peš ali z avtomobilom. In ko so na območju Republike Slovenije je tisti, ki vodi, da tako rečem, zadevo, seveda vedno domači policist. Vse poteka preko operativnega komunikacijskega centra, po vsakem delu se pripravi poročilo o delu in nekako kontaktni točki sta na policijski upravi Koper in pa policijski upravi Nova Gorica. Naši policisti kot italijanski policisti so se za to delo primerno pred tem usposobili, torej italijanski policisti so v svojih uniformah opremljeni s kratkocevnim orožjem na podlagi izdanega dovoljenja z naše strani, ki ga lahko uporabijo samo v silobranu tako kot to določa tudi zakonodaja. Torej, še enkrat poudarjam, seveda ne gre za izvajanje mejne kontrole. Sicer, če se dotaknem še intenzivnega dela slovenske policije na južni meji, okrepili smo to delo tudi po obisku Vlade Republike Slovenije na Ilirski Bistrici, Črnomlju in pa v Kostelu, zaprosili smo tudi že pred tem za več pripadnikov Slovenske vojske, jaz se moram tu Slovenski vojski zahvaliti za zelo proaktivno sodelovanje, med drugim sem pozvala tudi svojega kolega ravnatelja hrvaške policije, da intenzivirajo svoje delo na meji z Bosno in Hercegovino kot seveda tudi na naši meji ravno tako kot mi intenziviramo delo s temi mešanimi patruljami na meji z Republiko Italijo, ravno zaradi tega, da vsi skupaj preprečujemo sekundarne migracije predvsem pa kot je povedal tudi minister, da zmanjšamo priložnosti za nezakonito prehajanje državne meje po tej balkanski poti in seveda je potrebno zelo veliko delati v državah izvora, kjer do migracij pride in pa tudi na vsej tej balkanski ruti. Sicer slovenska policija intenzivno dela na izmenjavi informacij z vsemi sosednjimi državami tudi z državami na Balkanu, okrepili smo kadrovsko zasedbo policije pri varovanju južne meje, vključene so vse službe slovenske policije od sektorja za nadzor državne meje, ki smo ga kadrovsko še okrepili do posebne policijske enote do policistov konjenikov, vodnikov službenih psov, več je tudi helikopterskega nadzora, uporabljamo tako lastne drone kot tudi brezpilotne letalnike Slovenske vojske. Pravzaprav smo aktivirali celotno pomožno policijo, podali tudi predlog za možnost podaljšanja delovanja pomožne policije kot to omogoča Zakon o organiziranosti in delu v policiji, tako da zelo intenzivno delamo na vseh segmentih. Če pa pogledamo še malo statistične podatke pa lahko vidimo, da je trenutno trend nezakonitih prestopov državne meje v upadanju, in sicer, če je bil recimo v mesecu aprilu, ko smo beležili največji porast 1400, potem v maju 1200 in v juniju 1100, se pravi dejansko je nekoliko manjši pritisk, dnevno je prijetih približno 31, v povprečju govorim, tujcev, ki ne zakonito prestopajo državno mejo, s strani italijanskih varnostnih organov pa smo jih prijeli v tem obdobju manj kot v istem obdobju lanskega leta, kar vse skupaj pravzaprav kaže na to, da, kot sem povedala na začetku, slovenska policija za vso odgovornostjo opravlja svoje naloge. Hvala lepa.
Tudi vam hvala. Prejel sem še eno obvestilo. Namesto poslanke Bojana Muršič na seji sodeluje poslanec Matjaž Han Poslanska skupina Socialnih demokratov. Želita k tem predstavitvam še kaj dodati predstavnika Policijske uprave Koper in Nova Gorica? Ne želita.  Potem predajam besedo predstavnikom občin, se pravi županom in ostalim prisotnim na seji. Če želi kdo besedo prosim, da signalizirate z dvigom rok, pa če se za magnetogram predstavite. Izvolite.  KLeMEN MIKLAVIČ: Spoštovani poslanke, poslanci, minister, državni sekretarji, generalna direktorica policije.  Najprej zahvala. Zahvala sklicateljem, Poslanski skupini Nova Slovenija, če se ne motim. Predvsem zato, ker ste slišali, zaznali in vzeli resno zadevo, ki se dogaja na naši zahodni meji in ki skrbi predvsem prebivalce ob zahodni meji. Namreč… /oglašanje iz klopi/ Se opravičujem, Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica.  Namreč, pred neka tedni, točno 18. 6. sem pisal predsedniku Vlade Marjana Šarcu in odgovora do danes še nisem dobil. Tako da danes sem imel prvič priložnost poslušati o zadevi s strani Vlade Republike Slovenije.  Slovenija se je osamosvojila si je vzela za cilj vstop v Evropsko unijo. Tudi vstopila v Evropsko unijo, kasneje v schengensko območje. In to je našim krajem vrnilo neko upanje in nek zanos, želo jo po temu da vrnemo celovitost in tisto sožitje, ki so te naši kraji oziroma naša regija že imeli pred nesrečnim 20. stoletjem. Namreč, to stoletje je usodno usekalo v naš teritorij, najprej s I. svetovno vojno, potem s fašističnim nasiljem, potem z II. svetovno vojno in potem z vsiljeno kompromisno mejo, ki je razdelila ne samo družine, ne samo zemlje obdelovane od lokalnih kmetov, ampak tudi etnične skupine, jezikovne skupine. Naj jih naštejem samo nekaj. Tukaj so poleg Slovencev živeli nemško govoreči ljudje, Italijani, Furlani, Židovska skupnost. Skratka, v teritorij kjer so živeli v sožitju narodi in jezikovne skupine.  Si lahko predstavljate, da je po, recimo, temu 50. letih komaj začelo neko celjenje teh ran oziroma te zareze, ki si jo je po II. svetovni vojni še dodatno usajala v naše kraje z neko ideološko razdelitvijo in z hujskanjem tako z ene kot z druge strani. In da smo danes prišli do neke točke, kjer lahko vidimo ta teritorij tudi v prihodnje skupaj oziroma razvojno združen. Se pravi, da v tej točki pride do grožnje s ponovnim vzpostavljanjem meje in to ne samo meje politične, tudi fizične meje. Namreč, slišimo grožnje o žicah, ograjah in celo zidovih. Poleg tega, da je tukaj bil že prej enovit teritorij, ni naključje najbrž, danes slišim, da smo tukaj štirje župani vsi iz severnega dela zahodne meje, Kobarid, Šempeter, Renče-Vogrsko in Nova Gorica. Namreč, tukaj je tudi slovenski etnični teritorij, ki ga je ta vsiljena meja presekala in ki se je ob dogodkih ob vstopu v Evropsko unijo in po njem začel ponovno združevati oziroma na nek način skupno razvijati.  Danes sem tukaj, lahko rečem tudi v imenu goriškega župana,   kolege Rudolfa Ziberne, kajti oba sva sklenila in stalno se usklajujeva med sabo, da bova naredila vse, da vsak pri svojih državnih organih prepreči to, da se karkoli zgodi kar bi nas vrnilo nazaj v čase, ko je nas delilo, ko nas je delila meja, ko smo se gledali čez ograje. Namreč s kolegom Ziberno sva zelo resno zastavila razvoj, skupen razvoj tega prvega evropskega čezmejnega somestja na različnih področjih, šport, kultura, skupaj smo povabili v sodelovanju z Gorico, kandidira Nova Gorica za evropsko prestolnico kulture, kajti vidimo se kot eno urbano jedro in tako želimo tudi nastopiti pred Evropo, zdravstvo, rekreacija in ne nazadnje tudi gospodarstvo. Namreč obe mesti sta, Gorica še nekoliko slabše kot Nova Gorica, nekje postali rep razvoja in zato želita iskati nove razvojne priložnosti in v skupni razvojni poti, tudi gospodarski, vidimo nova delovna mesta in vidimo razvoj naše regije. Želimo tudi skupaj predstavljati nekje center neke širše Evropskega regije in s tem dati tudi Evropi zgled prav v teh časih, ko je Evropska unija v krizi, kako je ta ideja, ki je po drugi svetovni vojni začela nastajati na zahodu in se potem po letu 1990 razširila tudi na vzhod, lahko koristna za prebivalce, ki živimo v njej. Skratka, prebivalci in zdaj govorim v imenu goriške mestne občine, smo zaskrbljeni in pozivamo državne organe, z moje strani v Republiki Sloveniji, da jemljete resno, resno grožnje italijanskih oblasti, grožnje te politične opcije, ki je sedaj na oblasti, da ne podcenjujete, da ne podcenjujete teh besed, kajti kaj kmalu nas zgodovina tudi uči, se iz besed sprevrže tudi v dejanja in ne želimo si, da bi stopili nazaj v 20. stoletje. Ne želimo si, da bi zarezali v ta enovit teritorij, ki je bil razcepljen in ki se komaj celi nazaj in ne želimo, da bi se zarezalo v ta krasen, idealen, edinstven razvojni potencial, to eno najbolj perspektivnih evropskih čezmejnih regij. Naj še omenim, 5. 7., smo imeli protestni shod na Trgu Evrope. To je trg, ki ga je toliko let delila meja, trg ob severni goriški železniški postaji. K temu shodu so se pridružili ljudje iz obeh strani meje, tako Slovenci z Gorice, Nove Gorice, kot Italijani iz Gorice. Bilo jih je tisoč, ne 500 tako kot so priporočali mediji, bilo jih je več kot tisoč, kar je za bazen, urbani bazen približno 40 tisoč izredna številka. Bilo je zelo lepo. Zahvaljujem se tudi poslancema Državnega zbora. Očitno je Državni zbor bolj občutljiv za te zadeve, kar je prav. Državni zbor je tisti organ, ki je najbližji ljudem, torej poslanci Sitarju in poslancu Nemcu, ki sta tudi prišla pogledati kako to je. Tam smo postavili umeten zid iz kartonastih škatel in ga tudi simbolično porušili, tako z ene kot z druge strani. bilo je zares lepo, čutiti je bilo to energijo, to sožitje in to perspektivo, ki jo imajo naši kraji.  S tem tudi zaključujem in vam želim uspešno delo, predvsem pa prosim za pozornost in za konkretno ukrepanje na vseh ravneh na meddržavni ravni in na ravni Evropskega unije oziroma poseg po vseh sredstvih, da preprečimo to kar poslušamo in kar se napoveduje na sosednji politični sceni.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Želi še kdo od vabljenih besedo? Izvolite. Če se predstavite zaradi magnetograma.
Tarik Žigon
Lep pozdrav vsem skupaj. Tarik Žigon, Občina Renče-Vogrsko. Pozdravljen predsednik, ministri, poslanke in poslanci ter vsi ostali prisotni! Danes, jaz sem slišal cel kup stvari, tudi policije. Se strinjam s kolegom županom iz Nove Gorice.   (nadaljevanje) Jaz bi samo izpostavil eno vprašanje, ker bodo te policijske enote dejansko mešane. In policija seli sredstva ven, sem slišal, da so za nabavo prejeli tudi… Mene zanima, ali kaj razmišljate o povečanju kadrovanja v policiji, ker če jih preselimo, recimo, z ene enote na drugo, potem nekje manjka. Jaz vam povem primer iz naše občine. Prejšnji teden smo imeli varnostni sosvet, ker se je povečala kriminaliteta, tudi priložnostna, to so predvsem ti Romuni, ki gredo mimo nas v Italijo ali pa iz Italije gor, pa se ustavijo in kradejo. In sva tudi s policijskim komandirjem malo govorila, da dejansko vidim, da primanjkuje število policistov na območju. In zdaj, če se bo to vzpostavilo in če bo to šlo naprej, me zanima, ali boste tudi kaj povečali številčno policiste v mestih, na obrobju in tam okrog, ker če bodo policisti šli obravnavat neke druge zadeve ali bodo premeščeni celo na južno mejo z naše strani, potem bo pri nas to dejansko primanjkljaj.  Bi pa še eno reč poudaril, in sicer, migracija je pereč problem. Mi smo kot majhna država, vem, smo tranzitna, smo nek bazen. Zavedati se moramo, da se je zdaj tudi nek center vzpostavil pri Udinah, to je mesto približno 30, 40 kilometrov v neposredni bližini, kjer naj bi bilo že okoli 5 tisoč migrantov naseljenih. Verjetno, če bo Avstrija zaprla, še bolj zaostrila mejo z Italijo, bomo imeli tudi mi to problematiko. To bi rad izpostavil, da ne bodo Italijani mislili, da bodo z naše strani hodili v Italijo, ampak moramo vedeti, da bo lahko tudi kontra efekt, se pravi, iz Italije v Slovenijo. Se pa strinjam s kolegom županom, da je treba paziti, če so ta skupna policijska dejanja, da ne bo to povod za naslednji korak, da ne bo to povod za mrežo oziroma žico. Mislim, da ima tu politika veliko vlogo, potrebni so kompromisi, da ne bo tega res sosednja država izkoristila za nadaljnje korake.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Želi še kdo od vabljenih besedo? Ugotavljam, da ne.  Prosil bi za odgovore glede tega zadnjega, potem pa odprem razpravo. Boste vi, gospa generalna direktorica? Izvolite.
Tatjana Bobnar
Hvala lepa za besedo. Torej, slovenska policija glede na varnostno problematiko razporeja svoje kadrovske sile. Zaenkrat delamo to uspešno, učinkovito. Tudi če pogledamo varnost v Republiki Sloveniji, na primer na področju kriminalitete ali prekrškov zoper javni red in mir, ugotavljamo, da je slovenska policija v letošnjem letu uspešnejša, kot je bila v istem obdobju lani, saj imamo tudi večjo preiskanost kaznivih dejanj. Tudi na območju Policijske uprave Nova Gorica je preiskanost kaznivih dejanj večja. Tako slovenske policistke in policisti torej delamo dejansko z vso odgovornostjo. Vodimo pa istočasno tudi aktivno kadrovsko politiko. Seveda je naš interes, da dobimo več kandidatov vsako leto, imamo namreč razpis tako za nadzornike državne meje, tudi zdaj je aktualen, kot za nove kandidate za Višjo policijsko šolo. Tako pozivamo tudi s tega območja, da tako rečem, Republike Slovenije, da se primerni kandidati javijo na naše razpise in popolnijo naše vrste; sicer jih seveda polnimo tudi s pomožnimi policisti, kot sem že povedala. Tako sile prerazporejamo glede na varnostno problematiko.  Zdaj bi pa dala besedo, če dovolite, predsednik, še predstavniku Policijske uprave Nova Gorica, kolegu Govekarju, da konkretno za to območje odgovori. Hvala lepa.
Izvolite, gospod Evgen Govekar.
Evgen Govekar
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim tudi z moje strani! Seveda, precej je statističnih podatkov in tudi ne nazadnje operativnih podatkov o načinu dela mešanih patrulj, če hočete, in o sodelovanju z italijanskimi varnostnimi organi, kar je bilo že nanizano, povedano, pojasnjeno. Pa vendar moram tako reči, no, zaenkrat stvari, kar se tiče ilegalnih migracij na našem območju, so vzdržne, so obvladljive, gotovo. Vzpostavili smo mešano patruljiranje, kot je bila zadeva zastavljena, na podlagi sporazuma. Naša naloga je bila, da te stvari udejanjimo v operativi, in to smo gotovo z vso odgovornostjo in načeloma  (Nadaljevanje)in učinkovito tudi zastavili. Zdaj, jaz bi mogoče samo še toliko dodal zadeve. mešano patruljiranje, ki je danes poudarjeno, pravzaprav moram tako povedati, z italijanskimi varnostnimi organi imamo mi sodelovanje vzpostavljeno že do zdaj, praktično vsak dan, po potrebi tudi večkrat dnevno in praktično tako na kriminalistični operativni ravni kot tudi uniformirani ravni, tako da te mešane patrulje pravzaprav nam predstavljajo samo eno nadgradnjo operativnega dela. Moram poudariti tudi naslednje. Zdaj se pogovarjamo samo o mešanem patruljiranju pravzaprav na problemu ilegalnih migracij, pa vendarle, mi imamo vzpostavljene tudi druge oblike sodelovanje z Italijanskimi varnostnimi organi. Poglejte, sodelovanje o konkretnih poostrenih nadzorih v cestnem prometu, ki poteka večkrat letno, tudi tukaj gre za neko obliko mešane patrulje, seveda operativno usmerjeno v cestni promet in problematiko v okviru cestnega prometa, da ne govorimo od tranzitnega, tovornega prometa do motoristov, če hočete, do ugotavljanja psihofizičnih zadev glede voznikov in podobne zadeve. Tako, da to sodelovanje imamo razvito na več ravneh in še enkrat poudarjam, da mešane patrulje za nas so v bistvu samo nadgradnja dela.  Zdaj, o učinkovitosti teh mešanih patrulj mogoče nekaj podatkov. Kot je bilo že prej uvodoma povedano, prve patrulje na našem delu meje, ustavili smo jih skupaj z italijanskimi kolegi dejansko tam kjer je to potrebno in kjer ocenjujemo, da je največja možnost ilegalnih migracij, prejetih 17 ilegalnih migrantov. No, zdaj smo speljali, prejšnji petek tudi naslednjo patruljo, prejeti tri azilanti, ki so v bistvu želeli vstopiti v Italijo. Moram povedati, da je pravzaprav ta azilna problematika oziroma te kršitve azila, ki so tako znane tukaj v Sloveniji, zloraba azila je pri nas še najbolj pereča, skoraj bolj kot, bom rekel, ilegalne migracije same. In večkrat potem zavračamo te migrante, ki imajo status azila pri nas in bi želeli vstopiti naprej v Evropsko unijo, jih pač zavračamo nazaj v azilne domove. Skratka, te zadeve potekajo. Tako da, glede kolegov županov s strani lokalnih skupnosti. Jaz vašo bojazen pač razumem. Obljubljam tudi, da bomo na stalnih kontaktih, zdaj ko se te, so se vzpostavile te mešane patrulje oziroma tako kot je gospod župan občine Renče-Vogrsko povedal, te zadeve usklajujemo tudi v okviru varnostnih sosvetov.
Hvala lepa.  S tem prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Nekaj besed želim povedati tudi sam. Želiš ti kot predlagatelj prej? Izvoli.  Predlagatelj Jernej Vrtovec. Izvoli.
Najlepša hvala in hvala ministru, predstavnikom Ministrstva za zunanje zadeve, županom ter policiji za obrazložitve.  Sodelovanje s sosednjo policijo, ali so to mešane patrulje ali ne, kakorkoli, sodelovanje v preteklosti seveda moramo sodelovati, saj to je dejstvo, da naša pa italijanska policija sodeluje. Saj nobene bojazni ob tem, da je nekdo proti temu. Ampak »de facto«, ko govorimo, da so mešane patrulje pravilen ukrep, pravite. Mešane patrulje so lahko pravilen ukrep do trenutka, ko bo italijanski notranji minister Salvini dejal, da so te neuspešne, pa citiram neuradno napoved le tega. V Furlaniji-Julijski krajini migranti peš prečkajo mejo. S 1. julijem bodo začele delovati mešane patrulje v slovenskih in italijanskih policistov, pozor, če ne bodo zadostovale, bomo na mejo postavili zaščitne bariere, saj meje obstajajo zato, ker imajo smisel, je dejal preko medijev, seveda, minister Salvini. Štirinajst dni nazaj. To je problem, mešanih patrulj. Da so povod lahko neke ograje, žice, pa karkoli, na meji z Italijo. Vsakič, minister, ko izrečete oziroma ko izrečemo, da so mešane patrulje uspešne, da odlično opravljajo svoje delo, kar se migrantov tiče, trdim, je en problem, kajti negiramo to,   (nadaljevanje) kar delamo na južni meji, če delamo tam uspešno. Torej, kot da bi postavili gol, mi branimo pa svojo lastno mrežo zadaj za golom. Vsakič, ko rečemo, kako smo uspešni na naši zahodni meji, priznamo, da smo neuspešni tam, kjer bi morali biti uspešni. Jaz verjamem, da je propustnost v določeni meri povsod, tudi na madžarsko-hrvaški meji, absolutno, pa je ne vem kakšna žica. Ampak ne moremo pa tega tako priznati, ker potem imajo oni res upravičene argumente in razlog za karkoli postavljati na zahodu ali pa tisti na severu. Zaradi tega se jaz bojim teh napovedi, kar se bojijo tudi župani italijanske uradne politike, tudi preko neuradnih izjav oziroma uradnih izjav v medijih italijanskega notranjega ministra. Zaradi tega, ker bo pa to res boleč udarec, pa ne zaradi migrantskega žepa, zaradi tega, ker če pomislimo, koliko je danes ilegalnih migracij v Slovenijo, pa primerjamo situacijo problematik na zahodni meji 15 let nazaj - predstavniki policije se spomnijo, kako je to bilo, da smo vsakodnevno bili priče poročanju medijev, po več deset vsak dan je bilo ilegalnih migrantov, ki so hodili po Krasu, Vipavski dolini in želeli prestopiti mejo. V Ljubljani si šel kot študent na avtobus, pa jih je v Postojni po 15 policija prijela, pa to je bilo vsak dan. Ampak problem je, kar opozarjajo tudi župani, tudi na simbolični ravni in problem je, da gre na zahodu za notranji kulturni prostor. Tudi tu je ta razlika, recimo, z ogrado na severni meji.  Minister je dejal tudi, da so mešane patrulje uspešne, da smo prijeli že več ilegalnih migrantov. Ključno vprašanje je, ti ljudje, ki so jih prijele mešane patrulje, so večinoma namenjeni bili v Italijo, ne v Slovenijo. Še enkrat govorim o golu, mi branimo gol na napačni strani mreže. Če so želeli v Italijo, jaz ne vem, zakaj bi jih mi radi zadržali. Dajmo kje drugje branit svoj gol, to je moje ključno sporočilo.  Naslednje je to, da nikakor ne moremo pristati na kakršnekoli zgodbe o ograji z zahodno mejo. Večkrat sem že dejal, da smo Primorci na to mejo zelo alergični, da bi se ponovno vzpostavljala. Tu je tudi kar nekaj primorskih poslancev in pri nas je ključno to, koliko bo odločna slovenska politika napram italijanski politiki. Zdaj nismo reagirali še na nič, na nobeno napoved, tudi če je bila neuradna v medijih, kot je dejal državni sekretar. Na to nismo reagirali, pa bi morali bolj odločno reagirati. Če nam oni to postavljajo, vam samo povem, v »ferragosto« postavite meje za 14 dni, pa zahtevajte legitimacijo vsakega turista, ki pride, pa bomo videli, koliko časa bo nadzor z druge strani. Se pravi, naša politika mora biti bolj odločna, tako na južni meji kot na drugih straneh.  Aha, še ena stvar. Večkrat govorimo o tem, da ima Italija tako imenovane mešane patrulje z vsemi drugimi državami članicami schengenskega območja, s Francijo, Švico tudi in Avstrijo. Ampak tu je ena temeljna razlika - da Italija za tiste države predstavlja problem, ko prihajajo gor. Pa mi smo v schengenu, kajne, mi imamo drugačno funkcijo, kot ima, recimo, meja Italija-Avstrija ali pa Italija-Francija. Mi imamo drugačno funkcijo, ta zahodna meja. Tako tu obstaja razlika, mešane patrulje Italija-Francija ali pa mi. To je to.
Hvala lepa.  Glejte, mi smo na problematiko nezadostnega, neučinkovitega varovanja schengenske meje opozarjali že nekaj časa. Tudi ta odbor se je s to problematiko ukvarjal po mojem vedenju vsaj petkrat v zadnjih devetih mesecih, na pobudo Slovenske demokratske stranke, tudi na mojo osebno pobudo. Mislim, da smo prvič bolj poglobljeno o tej temi govorili konec oktobra lani in že takrat smo izpostavili, da če Slovenija ne bo sprejela ukrepov za učinkovito zaščito schengenske meje, bodo slej ko prej sledili povračilni ukrepi Republike Italije, in že takrat je bilo omenjeno, da se bo zgodila napoved oziroma da se bo zgodila ograja. Tega ni nihče jemal resno. Tudi ni nihče jemal resno opozoril, ki smo jih posredovali pred nekaj meseci.   In sedaj se vsi seveda čudimo kaj se dogaja, kaj vendar počne Italija. Italija pač počne tisto, kar bi morala narediti Slovenija na schengenski meji že zdavnaj. V kolikor bi Slovenija na schengenski meji mejo zaščitila, bodite prepričani, da Italija ne bi postavljala nobene ograje na meji, ker za to ne bi bilo nobene potrebe. In tukaj je problem. Tako kot Republika Hrvaška Sloveniji ne more preprečiti postavitve ograje, tako tudi Republika Slovenija Italiji formalnopravno ne more preprečiti postavitve ograje. Prepreči pa Republika Slovenija lahko postavitev ograje v kolikor učinkovito zaščiti schengensko mejo. In danes sem jaz pričakoval tako od ministra za notranje zadeve kot od generalne direktorice Policije, da bo ob teh številkah, ki jih je predstavila, kjer je izrazila veselje, da se je številka iz 1.400 nezakonitih prehodov aprila zmanjšala na 1.100 prejšnji mesec, povedala kdaj bo ta številka 100 na mesec ali manj. In če bi to danes bilo jasno povedano in tudi predstavljeno s katerimi ukrepi se bo to zgodilo sem trdno prepričan, da bi bili argumenti oziroma orožje proti Republiki Italiji, da se te meje tam ne postavi oziroma zaščit z ograjo zelo močni. Minister je povedal, da bo po jutrišnjem govoril z ministrom za notranje zadeve Republike Italije gospodom Salvinijem, vendar jaz ne vem, kako in na kakšen način bo ta pogovor potekal, da bo verodostojen v tej smeri, da se pač zagotovi učinkovito varovanje schengenske meje. In tisto kar me čudi, če že ne zmoremo sami tega narediti, zakaj ne povabimo pri tem ščitenju obeh držav, ki ta s tem tangirani, tako Republika Italija kot Republika Avstrija, namesto teh mešanih patrulj na slovensko-italijanski meji. Jaz mislim, da ključ do tega, kar je utemeljeno pričakovanje, da se meja znotraj Schengena ne zapira ponovno, glede na to, da so bile pred nekaj leti končno odprte, je na nivoju slovenske politike in na nivoju slovenske vlade. In od tega, kar bo slovenska vlada storila je odvisno ali se bo slovensko-italijanska meja zaprla ali ne. Jaz osebno moram reči, da to, kar ste danes povedali mene osebno ne prepriča, da smo mi sposobni zaščititi na učinkovit način mejo. Govorim o meji med Slovenijo in Republiko Hrvaško. Če mene ne, verjetno nekoga drugega, ki stvari bolj podrobno pozna in ima še nekaj več informacij, kot jih imam jaz, pa člani odbora tudi težko.  Jaz danes predlagam, da v kolikor želimo ohraniti to mejo tako, kot je danes med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo, kar verjamem, da ni v interesu samo prebivalcev, ki ob tej meji živijo, ampak celotne države, tudi Evropske unije, če želite, potem bi morali danes slišati kaj bolj konkretnega, predvsem pa mislim, da bi moral minister za notranje zadeve v sredo od našega ministra za notranje zadeve slišati kaj bolj konkretnega, kaj, kako, na kakšen način bo Slovenija v prihodnje ravnala, da se bo ta številka, ki je še vedno enormna in najmanj dvakrat višja, kot je bila v primerljivem obdobju lani, da se bo ta številka nekako zmanjšala.  Ukrepi, ki naj bi bili sprejeti so bili tudi predlagani, vendar ste jih s strani koalicije zavračali. Na tem odboru smo imeli nešteto ukrepov, vsi so bili zavrnjeni. V Državni zbor smo vložili novelo azilne zakonodaje, ki ste jo tudi zavrnili, danes pa ugotavljate, da je naša azilna zakonodaja problem. Torej, na mizi je bil zakon. Glasovali smo o njem, pa ste glasovali proti. Verjetno, da ne bi vseh težav odpravil, ampak nekaj pa bi jih, ker večji del problema se nanaša ravno na zlorabi teh azilnih postopkov. Povedali smo tudi, da je bil namen tega zakona, da se policistom, ki operativno se vsak dan srečujejo a terenu in izgorevajo, olajša delo in postopke pri teh stvareh.  Jaz mislim, da je ključ do rešitev tega problema v Republiki Sloveniji na nivoju vladajoče politike. In sem trdno prepričan, da če bi vladajoča politika želela ta problem urediti na učinkovit način, bi to tudi storila. To, kar se pa sedaj dogaja pa, se bojim, da bo na koncu pripeljalo do tistega, česar si vsi najmanj želimo. In na kar opozarja tudi župani in prebivalci obmejnih območij z Republiko Italijo.  Mogoče potem v nadaljevanju bom dal še besedo ostalim, ki so se prijavili, potem še odgovore na ta vprašanja malo bolj konkretno. Naslednji prijavljen k razpravi je poslanec Branko Grims, potem pa poslanka Tina Heferle.
Vsem prav lep pozdrav. Sedaj situacija je že dolgo veliko preresna za tak nivo kot se s strani Vlade ponuja Republiki Sloveniji za piar učinek. Govoriti o tem, da se obvladuje kaj na južni meji po tem, ko je odreagirala po Avstriji, po Madžarski sedaj še Italija je seveda smešno. To enostavno ni verodostojno. Vse tisto, kar se na zahodni meji dogaja se ne bi dogajalo, če bi se ustrezno zaščitilo našo južno mejo. Zakaj se je ni je več vzrokov, temeljni pa je seveda ta, da enostavno za to ni bilo ustrezne politične volje. Kajti z vso odgovornostjo sem že enkrat povedal in še enkrat povem ponovim, če bi se dalo vojski ustrezna pooblastila, če bi se zagotovilo vsa sredstva vse, kar potrebuje policija in se povezalo z vsemi, ki so nam pripravljeni pomagati bi brez problema popolnoma zaprli našo schengensko južno mejo z Hrvaško za ilegalne migracije, potem vsega tega problema ne bi bilo. Situacija danes je precej podobna tista, ki se jo spominjam iz poletja pa začetka jeseni 2015, ko sem opozarjal prišli bodo migranti, postavite zid skupaj z Orbanom, razglasite zaporo, da se bo tok obrnil drugam. Danes je približno isto, saj nebo nič, sedaj imamo skupne patrulje, to je učinkovito, ja seveda. Kaj je v resnici edini cilj skupnih partol? To, da se hitro vrača emigrante nazaj v Slovenijo in čisto nič drugega ne. Kdor mislim, da je to zaradi večje učinkovitosti nadzora na meji se hudo moti, to je samo to, da se brez dodatnih postopkov na hitri način vrača migrante v Republiko Slovenije. Ali je to naš interes? Jaz osebno mislim, da bi moral biti interes, da se poskrbi za ustavni red in da se poskrbi za zaščito meja Republike Slovenije na način, ki je ustrezen, zadosten in ki bi omogoča izpolnjevanje ustavne norme, da ima vsak državljan, vsaka državljanke pravico do varnosti in do osebne integritete, ker jim to daje ustava Republike Slovenije. Seveda imamo pa Ustavo pri tej Vladi zelo velike težave. Predsednik Vlade pohvali ministrico zato, ker je, po tem ko je pravno mogočno ugotovljeno, da je kršila zakon on ji pa čestita za to odločitev, potem je nekaj zelo hudo z razumevanjem ustavnega reda. Še huje je, če se koalicija po petih letih spravi pač izigravati eno odločbo Ustavnega sodišča tako, da tega niti skriva ne več in na koncu, da koalicija pripravi in razlagi eden Zakon o obveščanju oziroma urejanju področja javnega izražanja, svobode javne besede, ki je očitno protiustaven, da to niti smešno ni več. To pomeni, da drsimo v totalitarizem, zato ker je Vlada neučinkovita, ker igra samo na piar in je, potem treba stvari peljati tako, da se pač skriva resnica pred javnostjo in se pač računa, da bodo tisti najbolj dominantni, vplivni mediji prevpili resnico in dejstva. Ozavesti ljudi dejansko pri velikem delu Slovencem ta hip problem ilegalnih migracij sploh ne obstaja vsaj ne v taki obliki kot bi si ti zaslužil pa se za to strahovito veliko plačuje, pa je, zaradi tega za vse tiste, ki to na lastni koži doživljajo ob meji življenje okrnjeno, imamo težave, se bojijo, se morajo prilagajati, zaradi tega nas izrivajo iz Schengena. Kajti, zunanje politična posledica, ki jo ima neučinkovitost ščitenja naše schengenske meje je, da smo dejansko že na pol poti izrinjeni iz Schengena pa to lahko pakirate kakorkoli hočete, ampak to je dejstvo. Madžarska brani mejo, Avstrija jo je praktično zaprla, jo kontrolira, sedaj še Italija. Sedaj se spet govori sedaj bo na tem ostalo. Ne vem, kolikor jaz vem je za prvih 30 kilometrov že praktično vse zmenjeno, za 240 kilometrov se pravi za kompletno mejo pa so zahteve in se pripravlja tudi terminske zadeve za oktober mesec letos, če se kaj zelo dobrega posebnega ne zgodi, ampak tako kot poslušam Vlado in njene napovedi bi zelo težko verjel, da se bo kaj posebnega in dobrega zgodilo, nadaljevalo se bo isto kot se je in tukaj je treba reči, da ta Vlada enostavno svojega dela ne samo, da ne obvlada, ampak da ga pravzaprav tisto kar je ustavni red tudi v veliki meri sabotira, ne samo o teh primerih o katerih sem govoril, ampak tudi s konkretnim ravnanjem. Ta Vlada daje popolnoma zgrešene signale ilegalnim migrantom. Sprejela je Marakeš, ko smo o tem govorili tukaj ste rekli: »ja, če tega ne bomo sprejeli bomo ostali osamljen otoček, ker bodo vsi v tem«, zdaj smo pa res osamljen otoček, ker nihče drug ni v tem, niti eden od naših severnih sosedov ni tega sprejel. Jaz sem takrat povedal, da se tako napoveduje, ste rekli: »ne, to lažete, zavajate, strašite ljudi«, točno tam smo kjer ne bi smeli biti, prvi napačen signal. Predali smo predlog zaostritve azilne zakonodaje, nič posebnega, samo zato, da bi vsaj približno to izenačili s sosednjimi državami, ker so vse sosednje države, pa Francija, da ne govorim še o ostalih, že bistveno zaostrili azilno zakonodajo. Ste to zavrnili, danes pa jamrate isti ljudje tukaj, da ni ustrezna azilna zakonodaja, ja, dobro jutro. Kje ste bili pa prejšnji teden oziroma pred dvema tednoma? Lahko bi amandmirali tisto kar smo pripravili, lahko bi tisto sprejeli, lahko bi dali svoj predlog, nič od tega niste naredili. Danes pravite, da je azilna zakonodaja problem, ja vem, da je, saj zato smo vam pa ponudili predlog kako bi se dalo to urediti in bi lahko ta postopek mirno peljali, bi zdaj imeli že verjetno dokončno sprejet zakon in tega problema ne bi bilo, vsaj ne v taki obliki, pa je še kup drugih stvari, ki jih bo treba spremeniti. Slovenija ima recimo glede tako imenovanega združevanja družin, ne samo, da ima najbolj ilegalnim migrantom naklonjeno zakonodajo v Evropi, ampak ima celo bolj od vseh najbolj takih migrantom naklonjenih priporočil, ki jih dajejo mednarodne skupnosti bolj od smernic Evropske unije, kar je lahko v perspektivi zelo, zelo velik problem, ki se ga zgleda nekdo noče zavedati ali pa se ga enostavno ne zaveda. To bo še vse treba urediti, ampak najprej bi morala azilno zakonodajo. Nič od tega niste naredili in zaradi tega se kaj dogaja – v očeh ilegalnim migrantov je Slovenija obljubljena dežela, ko pridejo čez Hrvaško v Slovenijo so vsi navdušeni, o zdaj smo pa na konju, zdaj smo pa dosegli svoje, zdaj pa lahko samo še tukaj izigramo, itak imamo nevladnike zadaj, pa gremo potem naprej. In tukaj smo pri zadnjem delu, ki je problem. Ilegalnim migrantom pomagajo slovenski nevladniki, to je bil eden od temeljnih razlogov za nezadovoljstvo tudi na italijanski strani, o tem sem vas opozarjal, o tem je bilo v Italiji posebno srečanje v Trstu, okrogla miza, organizacije tudi njihovega neodvisnega sindikata policije. Poskrbeli ste, da so to mediji ignorirali, čeprav so bili prijavljeni, pa nikogar potem iz Slovenije tja ni bilo, ampak o tem sta bili dve temeljni sporočili, pa je že nekaj mesecev nazaj, prvič, da zahtevajo blokado meje in drugič, da zahtevajo, da se v Sloveniji naredi s temi nevladniki že enkrat red. Pri nas smo tako daleč, da se direktorica PIC-a javno hvali, da dajo migrantom navodila kako naj potem delajo, da uveljavljajo svoje znotraj Slovenije. Imate kolikor hočete izjav, to sami dobro veste pri ilegalnih migrantih, ki so jih dali v policiji, uradni postopki kako so predstavniki slovenskih nevladnikov šli dol in dajali navodila kako oni ravnajo, kje naj gredo, kako se bodo oskrbovali, dali so jim številke, kontakte, vse živo. Vabili so jih naj pridejo v Slovenijo, ilegalo seveda. Pomoč pri kaznivem dejanju v kakršnikoli obliki je tudi kaznivo dejanje, namesto, da bi ukrepal in peljali preiskavo jih še financirate in za povrh vsega imate še na spletni strani to, da se hvalite kako dobro sodelujete z mirovnim inštitutom in PIC-om. Potem se pa čudite, če nas izrinejo ven iz Schengena. Mi postajamo en tak rdeči eksot tako kot v živalskem vrtu bomo kmalu, z vsemi stranmi obdani z ograjo, Evropa se bo pa hodila čuditi kaj se mi tukaj gremo.   (nadaljevanje) In to zaradi tega, ker Vlada ne obvladuje svojega dela. Že zdavnaj bi morali poskrbeti za to, da bi se ustrezno zaščitilo mejo, pa do vsega tistega, čemur smo bili priče, ne bi prišlo. Kako je z varnostno situacijo, od ugrabitve, napada, napada na deklico, zadnjič napada na taksista - kje je zdaj varnostna situacija? Ali je to ustrezno? Ni. Pa po ustavi ima vsakdo pravico, kajne, da pač ima osebno integriteto in varnost zagotovljeno. In država mu je dolžna to zagotoviti in je dolžna ravnati tako, da teh stvari ne poslabšuje. Vi pa greste ravno v nasprotni smeri, s temi napačnimi signali, z napačno ilegalnim migrantom naklonjeno politiko ustvarjate razmere, ko jih objektivno vabite sem, s tem pa tudi s svojim ravnanjem zavestno znižujete varnost vseh državljank in državljanov. In s tem dajete tudi dejansko osnovo za izrivanje Slovenije iz schengena. In jaz se čudim vsem tistim, ki so zdajle demonstrirali ob meji proti Salviniju in proti Italiji, ker pač hočejo zaščititi svoje državljanke in državljane. Morali bi demonstrirati proti Vladi Republike Slovenije, ker svojega posla ne opravlja. Ne opravlja ga prvič zato, ker ni sposobna, drugič pa tudi zato, ker politično tega noče, ker ima druge cilje. Zato bi morali demonstrirati proti Vladi, pa ne samo ob meji, tudi drugje.
Hvala lepa. Naslednja ima besedo poslanka Tina Heferle, Lista Marjana Šarca.
Hvala za besedo. Predlagatelj pravi, da obstajajo številni drugi načini za to, da bi Slovenija lahko vzpostavila učinkovito varovanje zahodne meje; izpostavil je, da želi dosledno varovanje meje. Jaz se sprašujem, ja kaj pa je drugega, kaj pa so drugega mešane patrulje kot okrepitev varovanja meje. Slišali smo, da imamo s Hrvaško stalne mešane patrulje, pa se do danes ni nihče zganil oziroma izpostavil tega kot neko izredno stanje. Danes pa predlagatelj to počne v zvezi z mešano patruljo, ki jo imamo na italijanski meji. Mešane patrulje ne pomenijo nobene kršitve ali odstopa od suverenosti naše države, pač pa pomenijo zgolj in samo dobro medsosedsko sodelovanje dveh vlad oziroma dveh policij. In kako to dejansko v praksi poteka? Slovenska policija skupaj z italijansko izvaja obmejno kontrolo. Obe policiji sodelujeta tako na slovenski strani kot na italijanski strani meje, s to razliko, da ko pride do kakršnegakoli oblastnega ravnanja na slovenski strani meje, ima pristojnost za to zgolj in samo slovenska policija. Znotraj 10-kilometrskega pasu na slovenski strani, kjer se dejansko opravlja ta nadzor mešane patrulje, ima italijanska policija pristojnost samo preveriti istovetnost osebe, za vse ostale ukrepe za omejevanje prostosti ali morebitno uporabo sile pa je na slovenski strani meje pristojna zgolj in samo slovenska policija. In uporablja se tudi naše pravo, torej, na našem teritoriju velja slovenska pravna ureditev. Zato ta neka bojazen predlagatelja, da bi se z vzpostavitvijo mešanih patrulj odrekli delu suverenosti, je popolnoma odveč oziroma ni na mestu.  Naj še enkrat poudarim, mešane patrulje ne vzpostavljajo mejnih kontrol, kot smo slišali ministra, delujejo na zeleni meji in prebivalci ne bodo občutili njihove prisotnosti, ker vemo, da so obmejni prebivalci, razumljivo, občutljivi na to temo, ko je govora o zaprtju meje med Slovenijo in Italijo, zaradi zgodovine, ki se je odvijala na tem območju. Zato so tudi tovrstne mešane patrulje s tega vidika učinkovite. Če bi imeli skrb za to, da Italija res ne bi zaprla svoje meje s Slovenijo, bi morali vzpostavitev mešanih patrulj v resnici pozdraviti, ker je to dejansko korak k temu, da se na meji ne postavi žice ali ograje ali kakršnekoli druge fizične prepreke, ki ji domačini tako zelo nasprotujejo, kot smo slišali župana Nove Gorice. Pa vendar me je zmotilo predvsem naslednje.  Predlagatelj ponovno špekulira o tem, da mešane patrulje ne bodo učinkovite, in da se bo zaradi tega čez čas oziroma kar hitro postavilo ograje na meji oziroma druge fizične prepreke, pa spet, to so zgolj špekulacije in to z enim samim namenom, da se v javnosti ponovno manipulira s temi populističnimi izjavami. Jasno smo slišali, da mešane patrulje drugod po Evropi so uspešne. Italija jih ima recimo s Francijo, Švico, Avstrijo, kot smo slišali že danes, pa tam ne stojijo nobene ograje ali žice, tako da res ne razumem, zakaj špekulirati, da pri nas pa kar bodo. Ne manipulirati z našimi državljani. Mešani patrulje niso tako redke, kot to skuša predstaviti predlagatelj, niso tako invaziven ukrep kot to skuša predstaviti predlagatelj, in še enkrat, niti niso tako neučinkovit ukrep, ki naj bi avtomatsko vodil k postavitvi fizičnih ovir na meji, kot to skuša predstaviti predlagatelj, tako da danes ponovno ne razumem te vneme predlagatelja, razumem pa sicer, ja, da sklic današnje nujne seje je zopet en dober piar opozicije, ki pa se vodi na račun tega, da se ponovno manipulira s slovensko javnostjo, žal.
Besedo ima predlagatelj, Jernej Vrtovec.  Izvoli.
Ne, ne gre za pisar učinek opozicije. To bi bili drugi prijemi. Tudi vidite, da prihajajo predstavniki lokalne skupnosti, da se je štirinajst dni nazaj v medijih odvila okrog tega resna diskusija in resna politika na take diskusije kot so patrulje in napovedi, pa ne opozicije in ne predlagatelja ograj. Dajmo se malce poslušati. Namreč, rekli ste, predlagatelj špekulira, zavaja državljane o žici, o meji, itn. Ne, ne, ne… Gospa Heferle, bom še enkrat prebral kdo je to izjavil. V Furlaniji-Julijski krajini migranti peš prečkajo mejo. S 1. julijem bodo začele delovati mešane patrulje slovenskih in italijanskih policistov. Če ne bodo zadostovale, bomo na mejo postavili zaščitne bariere, naj meje obstajajo zato, ker imajo smisel, je delaj ne Jernej Vrtovec, ampak minister za notranje zadeve Republike Italije, gospod Salvini. Torej, ne špekuliram jaz, ampak to govori nekdo, ki kot kaže, je sposoben tudi kaj takega napraviti, kajti še enkrat poudarjam, pri različnih skrajnih politikah, tudi v Sloveniji, prihaja lahko v ospredje tudi iracionalne ideje in tako kot nihče ni verjel Salviniju, da bo zaprl pristanišča tam kjer ga migrante, izkrcavanje migrantov, itn., v Italiji, to je naredil. V določeni meri je to naredil. In mešane patrulje, ki jih ima Italija in so drugod po Evropski uniji, še enkrat povem, je razlika, če deluje mešana patrulja Italija-Francija, ker mislim, da je to zlasti v korist Francije ali pa Italije, Avstrija, kot pa pri nas na naši zahodni meji. To je razlika. Veste zakaj? Zaradi tega, ker mi dol varujemo schengensko mejo in jo varujemo, kot vi sami pravite, dobro. Torej, če varujemo dobro, mi ne rabimo nobenih patrulj in še manj nobenih žic na naši zahodni meji. Vsaj tak signal bi morali dajati. In zaradi tega sklic seje. Če pa zdaj vsak sklic seje to, da se pogovarjamo dobronamerno, pogovarjamo o tem, kako okrepiti južno mejo, varovanje južne meje, se o tem pogovarjati kako preprečiti italijanski politiki postavitve ograj, potem pa ne vem kaj se lahko še mi pogovarjamo, ampak morda mi Primorci oziroma tisti poslanci, ki prihajajo s Primorske, smo malce bolj čustveno reagiramo tudi na to, če nekdo na zahodni meji želi postaviti ograje. Še enkrat povem, gre za enoten kulturni, gospodarski prostor in zardi tega je ta seja, ker smo ograjeni že na severu, ne želimo pa biti še na zahodu.
Naslednja ima besedo Eva Irgl. Slovenska demokratska stranka.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, še posebej lepo pozdravljeni vsi primorski župani, ki ste danes prišli na to sejo!  Poglejte, v Državnem zboru se mi že zelo dolgo ukvarjamo s temi vprašanji, ki smo jih tudi danes odprli na tem odboru. V Slovenski demokratski stranki smo že večkrat predlagali   (nadaljevanje) ukrepe predvsem za učinkovito varovanje schengenske meje. Ampak zanimivo je, da koalicija pač k tem ukrepom nikoli ne pristopi, vedno pa govori, da je treba stvari izboljšati. Ko pa v opoziciji oziroma v Slovenski demokratski stranki te ukrepe predstavimo in želimo, da zadeva res začne funkcionirati takoj, pa zavrnete vse po tekočem traku. Jaz sem prepričana, da če bi bili nekateri ukrepi, ki smo jih v Slovenski demokratski stranki že večkrat predlagali v vseh teh letih, zlasti na področju azilne zakonodaje, sprejeti, danes najverjetneje ta seja sploh ne bi bila potrebna. In županom danes ne bi bilo treba sedeti na tej seji, ker verjetno imajo v svojih občinah zelo veliko dela in morajo poskrbeti za tiste stvari, za katere so primarno zadolženi. Poglejte, da je to velik problem, kaže prav današnja zasedba že omenjenih županov, primorskih županov, ki so danes torej prišli v Državni zbor, da povejo in izrazijo svoja stališča in mnenja, kljub temu, da bi lahko veliko delali v svojih občinah. Ampak sem so prišli zaradi tega, ker jim je mar in ker želijo, da jim politika prisluhne in da jih sliši. Pa ne samo to, da jim je mar, ampak predvsem jim je mar, da zaščitijo tiste, ki živijo na območjih ob slovensko-italijanski meji. Zato sem se jaz danes tudi oglasila, ker se mi zdi prav, da dam podporo županom, ki prihajajo s teh območij. Tudi sama sem Primorka in vedno, ko se dotikajo teme, ki so vezane tudi na Primorsko, se oglasim in pojasnim svoja stališča. In danes ravnam enako. In upam, da bo ta odbor to razpravo tudi tako razumel in da bo minister za notranje zadeve tudi dejansko slišal župane, ki povedo, da imajo velike težave. Saj tega ne razlagamo samo poslanci Državnega zbora, ampak tudi tisti, ki vsakodnevno živijo in sodelujejo s prebivalci, ki sami povedo, da jih je strah in da želijo, da se jim zagotovi varnost. Pravica do varnosti, to vsi veste, je ena izmed ključnih človekovih pravic. In tu govorim danes tudi kot predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, da je treba zagotoviti pravico do varnosti. Moramo se pa tudi zavedati, da je varnost krhka dobrina, ki jo je treba skrbno varovati in narediti vse za to, da obstane in da se ljudje počutijo varne. Danes pa imam občutek, da to ni tako. Zato so danes tu župani. Saj župani niso prišli zato sem, da bi dejansko lahko rešili to problematiko, ampak zaradi tega, da povejo in pojasnijo svoje bojazni, s katerimi se soočajo na terenu. In prav je, gospod minister, da temu prisluhnete in da jim tudi zagotovite, da bodo stvari urejene, in to na način, da bodo dejansko zavarovale prebivalce in da bodo imeli župani čim manj težav ob tem. Kajti, kot sem že prej rekla, verjetno imajo precej več tudi drugega dela, kot da se ukvarjajo samo s tem. Ampak danes tukaj seveda se morajo s tem ukvarjati, zaradi tega, ker Vlada ne stori dovolj. In tudi kljub opozarjanjem predvsem Slovenske demokratske stranke, kjer smo že večkrat predlagali večino ukrepov, tudi s področja azilne zakonodaje, se nič ne spremeni. Tako bi jaz vendar prosila ministra, da prisluhne in da stvari vzame resno.  Hvala.
Hvala. Naslednji ima besedo poslanec Gregor Perič, Poslanska skupina Stranke modernega centra.
Hvala lepa. Lep pozdrav, poslanke in poslanci, minister, ostali gostje, župani! Jaz sem vesel, da smo v nekoliko večjem številu tukaj, sem pa malo manj vesel, da bo danes seja tega odbora dejansko izpadla kot legitimacija politike Salvinija, njegovih pogledov, pristopov k reševanju problemov, ki jih ima dejansko sam doba in jih potem skuša na nek način prevaliti čim dlje od sebe in problematizira tudi dogajanje na slovensko-italijanski meji. Ker če vzamemo v roke papirje in pogledamo nekoliko številke, torej statistike, tudi predstavniki Vlade in Policije so predhodno omenili nekaj teh številk, vidimo, da gospod Salvini nima težav z migracijami oziroma z varnostnimi problemi na slovensko-italijanski meji ali obratno italijansko-slovenski meji, ampak jih ima drugje. Po mojem trdnem prepričanju želi na ta način okrepiti svojo politično vlogo pred bližajočim se precej burnim dogajanjem v Italiji, kar je po svoje logično in pričakovano, ker je te svoje signale pošiljal že kar nekaj časa. Žalostno pa je, da potem mi na te signale trznemo na način, kakor smo trznili danes. To je seveda škoda oziroma je neka njegova zmaga, nek avtogol, ki smo si ga lahko, če tako gledamo, zabili sami.  Sedaj bom utemeljil zakaj menim, da je temu tako. Če gremo nekoliko v času nazaj, dovolj je, da gremo dve leti nazaj in se spomnimo na eno izjavo oziroma zelo trdno in tudi trpko, vsaj zame kot Primorca, stališče stranke SDS. Pred dvema letoma je stranka SDS predlagala postavitev ograj na slovensko-italijanski meji. Danes seveda o tem ni bilo niti besedice. Tega, seveda, kolegi v SDS ne boste omenili. Morda se boste sedaj odzvali na to vaše stališče. Ampak ko poslušam sedaj, da se Slovenija s tem, ko uvaja neke mešane patrulje, ko sodelovanje dveh policijskih organov na vsaki strani meje skuša dvigniti na en kakovostno višji nivo izrinja iz Schengena, je zame to neka absurdna izjava, ki ne vzdrži nobene resne racionalne presoje, predvsem nasprotno. Tudi župani iz goriškega konca, ki so danes tukaj z nami, imajo sedaj priložnost, da potrepljajo po rami gospoda Grimsa, ki je to izjavo dal, mu dajo roko in ker je dejansko, kot se je danes izkazalo, on tisti, ki je na nek način postavil teren, ki je tlakoval to pot, ta stališča gospod Salviniju, da se sploh začenjamo pogovarjati spet o postavitvi ograje, o postavitvi nekih žic, neki fizičnih omejitev med Slovenijo in Italijo. Ta priložnost je seda dana. Jaz kot Primorec sem že večkrat povedal, da si tez ovir ne želim. Da so nekaj kar nas vrača krepko v 20. stoletje, v tiste čase, ko smo Primorci, pa tudi Slovenci okusili kaj pomeni neka meja, pa kaj pomenijo tudi določeni pogledi v politiki, ki se, in v Italiji, pa tudi marsikje drugod po Evropi ponovno oživljajo, čeprav smo vsi mislili, da jih ne bo nikoli več na spregled.  Torej, mešane patrulje. Kot sem že dejal, gre za neko okrepljeno sodelovanje med policijama na obeh straneh meje. Če razumemo koncept Evropske unije kot take je v njenem bistvu ravno povezovanje in sodelovanje. In ravno to počnejo policije na slovenski in italijanski meji. Podobno počnejo tudi policije, slovenska policija z madžarsko policijo, pa zaradi tega nismo imeli nobene nujne seje pristojnega odbora. Ni bila to težava. Podobno poteka med slovensko in hraško policijo. Italija tovrstne ukrepe izvaja z vsemi svojimi sosedami, z izjemo, verjetno Vatikan in San Marino. Tukaj v tem primeru ne gre za čisto nič posebnega kot zgolj za nek signal, zlasti za tiste, ki se ukvarjajo z organiziranim kriminalom in skrbijo za to, da neka oseba pride iz točke A na točko B, tudi preko slovenskega ozemlja, da bo od slej naprej to težje.  Danes smo tudi večkrat slišali, da je nemogoče doseči, da bi bila meja popolnoma nepropustna. To tudi Madžarski ni uspelo, pa smo vsi videli kakšne ovire so postavili na mejo, kakšne bodeče žice, koliko policistov je tam. To enostavno ni mogoče.  Če pogledamo statistike, dejansko se je v zadnjem letu število     (nadaljevanje) prehodom iz Slovenije v Italijo v primerjavi z letom po prej zmanjšalo, zanimivo se je pa število prehodov in tudi oseb, ki smo jih Slovenci vrnili Italijanom povečalo. Tako, da mogoče v tem smislu celo razumem gospoda Grimsa, ki bi postavil neke ovire, neke ograje na mejo med Slovenijo in Italijo. V nasprotnem primeru pa nikakor ne. Še vedno mi ni jasno, zakaj je okrepljeno sodelovanje in zaupanje med obema policijama nekaj, kar bi lahko utegnilo biti nekaj slabega, saj v končni fazi, če se bo italijanski zunanji minister odločil, da bo postavil neke ovire na mejo bo to naredil z mešanimi patruljami brez mešanih patrulja ali pa bo našel neki peti ali pa sedemnajsti razlog. Tako kot, če gremo brati oziroma slediti razpravi, ki se je pred kratkim odvila v Italiji okoli tega koliko nelegalnih torej migrantov je v Italiji. Od številk, ki so se vrtele, da je bilo teh nelegalnih prehodov po morju samo od leta 2015 pa vse do aprila 2019. Takrat imam ta podatek, ko so govorili o 480 tisoč ljudeh, od tega je 270 tisoč ljudi šlo naprej v druge države Evropske unije in jim jih je ostalo okoli 170 tisoč in če dodamo v sklopu tega migracijskega ciklusa oziroma vala še obdobje med 2011 in 2014, ko govorimo o približno 290 tisoč migrantih torej skupaj 780 tisoč ljudi je v nekem trenutku gospod Salvini ugotovil, da ima dovolj zgolj 90 tisoč nelegalnih migrantov in če upoštevamo njegove ukrepe o vračanju teh ljudi - vrnjenih naj bi bilo približno 26 tisoč ljudi je v Italiji v tem trenutku po njegovem 64 tisoč ljudi, ki so v Italiji nezakonito. Sedaj takim številkami in takim razmišljanjem politikov pa naj bodo od kjerkoli iz Italije, iz Avstrije, iz Nemčije kjerkoli tudi Slovenije, če hočemo ne moremo verjeti in zato pravim, zato utemeljujem, da je ta seja danes zgolj legitimacija tistega, kar gospod Salvini v Italiji počne. Če poznamo nekoliko bolje Italijo, v Italiji je skoraj 100 tisoč ljudi torej predvsem žensk, ki se ukvarjajo s tem, ki pomagajo starejšim v Italiji. Italija vemo, da je zelo stara družba in na nelegalen, nezakonit način v Italiji živi in dela okoli 100 tisoč žensk, ki pomagajo starejšim, ki so nesamostojni in že samo iz tega naslova je 100 tisoč ljudi. Ne padajmo, ne stopajmo na to banano, ki nam jo populisti po Evropi mečejo in ne trzajmo na tovrstne impulze. Je pa tudi nekaj res kot sem že dejal, če se bo gospod Salvini odločil, da bo postavil neke ovire na mejo jih bo pač postavil, argumentacija bo lahko takšna ali drugačna. Jaz verjamem, da ima tudi Italija številne izzive tudi z vidika gospodarske rasti in je najti nekoga, ki je nemočen, ki je neintegriran v neko družbo kot in ga postaviti za grešnega kozla precej priročna rešitev, ki se jo poslužujejo v zgodovini številni in tudi danes ni nič drugače. Tudi pri nas ni bistveno drugače, s tem, da smo v nekoliko drugačnih okoliščinah. Tudi, če primerjamo številke o nelegalnih prehodih oziroma vstopih na teritoriji Slovenije in na teritoriji Italije za Italijo Slovenija ne predstavlja nobenega resnega tveganja. Prej sem navedel tiste številke, ki so izredno visoke. Argumenti na strani Italije so kakršni so, po mojem trdnem prepričanju so namenjeni nekemu dogajanju, nekemu vrenju notranje politične narave. Gre za krepitev nekega položaja neke piarovske zgodbe, zato je ta seja bi bilo izredno slabo in izredno velika škoda, če bi danes izpadlo kot da naši varnostni organi, pa naj bodo tako na strani policije ali vojske in jaz bi tudi predlagal na nek način, da sploh ne govorimo o detajlih o načinih in o taktikah delovanja naših varnostnih organov na meji, ker so to neke informacije, ki lahko jih marsikdo tudi uporabi nam v škodo. Torej, da vsi ti organi delujejo na način, ki ni optimalen, ki ni dober in dejansko to še dodatno vpliva na njihovo motivacijo, ker jaz verjamem, da se ljudje na terenu izredno trudijo, da so trendi v policiji in v vojski v tem smislu bili pozitivni, ker se jim je namenilo več pozornosti, še vedno ne dovolj, ampak veliko več kot v preteklosti, da imajo na voljo več sredstev, več virov in lahko svoje naloge bolje opravijo. Seveda pa Slovenija kot tudi katera druga država znotraj Schengena ne morejo prevzeti vsega bremena tistega kar se zaradi nemira v drugih regijah dogaja, tako da imamo tudi zunanjo evropsko mejo, imamo tudi Fronteks, imamo še številne mehanizme, ki pa se na žalost v preteklem obdobju niso spremenili, prav zaradi tega, ker določene države znotraj Evropskega unije kljub temu, da zelo dobro izkoriščajo prednosti schengenskega sistema, nočejo prispevati k temu, da lahko schengenski sistem deluje ali pa tudi obstane. Tako, da če zaključim na tej točki, ne dopustimo si danes, da ta seja izpade kot legitimacija tistih krikov oziroma tistih idej, ki meni so zelo daleč gospoda Salvinija, ki se zanaša zgolj na nek populizem in ne upošteva tega, pa tudi jaz verjamem, da on sploh ne verjame v idejo Evropskega unije, tudi Schengena ne, ampak se mu gre zgolj za to, da bi imel visok rating, in da v primeru nekih predčasnih volite ima kar se da visok izplen.  Hvala lepa.
Mag. Branko Grims ima repliko.
Drugače sem se prijavil k razpravi, ponovno…
Se opravičujem potem.
Toliko je bilo neumnosti zdaj izrečenih, da se jih v treh minutah ne da /nerazumljivo/, veš, tako da…
Hvala.  Potem pa iz virtualnega nazaj v resnični svet. In besedo ima Dušan Šiško, Poslanska skupina SNS.  Besedo ima Dušan Šiško, Poslanska skupina SNS.
No ja, spoštovani kolegi. Spet ena velika bedarija od zunanjega ministra Cerarja, tako kot je vodil, vemo kaj se je dogajalo 2015 v Posavju, pa je prihajal dol, ampak takrat začuda, vse so imeli pod kontrolo. Danes so tukaj novi župani. Ne dolgo tega nazaj so bili drugi, čakam samo še gor Prlekijo, Ormož in tisti del, da bodo prišli, ker iz znanih virov bodo začeli migranti hoditi na Gorišnico. To kar se dogaja sedaj, da pri Italiji enega taksista malo z nožem ranil, policaj ga je ustrelil v nogo, mi je čudno, da so mu sploh dovolili, da ga še niso ovadili sami policisti. Če bi mene vprašal, jaz bi mu dal šus v glavo. Ker take stvari… Ja, vi kar jamrajte tam dol v Posavju. V Posavju je policaj podlegel poškodbam, pa me zanima kaj se je s tistim dogajalo potem naprej. Vemo kaj se je zgodilo dol v Posavju. Tukaj bom ministra dal na drugo stran. Kritičen bom bil do zaposlenih, ker še danes pravim, da zaposleni zavajajo ministra, in da mu skrivajo realnost pod preprogo. Prejšnjič smo poslušali župane kako govorijo, policija je drugače govorila, danes poslušamo na drugi strani župane, spet nekaj drugega slišimo. Poglejte, tako se ne moremo več iti. Treba je dati enkrat dejstvo ven. Verjamem, da policija tudi ne želi govoriti, ker so že v strahu, da bodo šli stran.   (nadaljevanje) Na eni izmed sej smo dobili informacijo, 105 vojakov, da bo na meji. Pa me zanima zdaj, na katero mejo bo to šlo, teh 105 vojakov, pa po kakšnem izračunu. In če imamo to mešano patruljo, slovensko-italijansko, kaj to pomeni, ker, direktorica, enkrat ste izjavili, da če migrant napade policista, pa da je vojak zraven, ga ta ne sme braniti. Zanima me, kakšni so zdaj ti občutki, ali lahko italijanski policist brani slovenskega oziroma kontra.  Vemo tudi, da vsi ti avstrijski, madžarski, italijanski organi bi morali s slovenskimi stopiti skupaj, vsi na EU, se pogovarjat na odborih in dati na južno mejo skupne kontrole. Nedolgo nazaj se je pri Plitvicah zgodilo - vemo, kaj, kajne, kaj so počenjali. Kdor ni slišal, ustavili so šoferja, ki je vozil migrante, in je bilo krvavo tudi dol. Ampak to dobimo v medijih, hrvaških medijih, v slovenskih medijih težko kaj takega zasledimo, ker se spet nekoga ščiti oziroma ne sme dati informacij ven.  Če pogledamo še naprej. Nedolgo tega nazaj smo potrdili Zakon o spremembah Zakona o nadzoru državne meje. Tam se je potrdilo 11,83 evra na lastnika za te ograje. Mi pa spet na veliko in široko se pogovarjamo, da bomo še dodatno kupili ograje in jih še dodatno postavili. Pa me res zanima, ali ste se s temi lastniki kaj pogovarjali, ali bomo zdaj ob Muri dali na sredini, po reki Krki na sredini, po Kolpi na sredini, da ne bomo spet imeli tam na hribu, potem bodo pa čez čas prišli in bodo rekli Hrvati, »no, ja, saj vi imate mir, ta reka je naša, vi imate pa tri, štiri metre tam gor, kjer ste postavili ograjo, tisto je vaše, tako kot tule dol na Obrežju pa na Bregani pri nas.«  Najbolj me pa zanima za teh 105 vojakov, ker čakam že od tiste izredne seje, ki smo jo imeli za schengen, odgovor, pa še nismo imeli sklicanega nadaljevanja. Zato me zanima, če bom dobil informacijo, teh 105 vojakov. Kje bodo razporejeni, ali bodo zdaj še dodatno prišli kam.  Hvala.
Postopkovno, Nataša Sukič, Poslanska skupina Levica.
Hvala lepa, predsedujoči. No, jaz pač prosim, da izrečete oster opomin. Ne more si poslanec privoščiti, da izjavi, da bi nekomu dal »šus« v glavo oziroma migrantu konkretno bi on dal kar »šus« v glavo, ker noga je premalo, da se ga ustreli. Tako lepo prosim, da izrečete oster opomin, ker takih besed si pa Državni zbor na tem mestu res ne more privoščiti, no.
Hvala.  Naslednji ima besedo Aleksander Reberšek, Poslanska skupina Nove Slovenije.
Predsedujoči, najlepša hvala za besedo.  Lepo pozdravljam predstavnike Vlade, številne župane, poslanke in poslance ter vse ostale prisotne! Glejte, na današnji seji obeh odborov poslušam številne nesmisle. Medtem ko minister Poklukar trdi, da se število ilegalnih migrantov povečuje, zraven njega sedi direktorica policije, ki trdi, da upada. Dajta se zmenit! Prav tako minister Poklukar pravi, da so te mešane patrulje uspešne in so že prijele več ilegalnih migrantov. Zato sem vas želel, minister, vprašati, pa sem že pri odgovoru, odgovoru na vprašanje, kam so ti ilegalni migranti želeli - dobil sem odgovor, da v Italijo. In zdaj se sprašujem, zakaj je naš interes, da jih v Sloveniji zadržimo.  V Novi Sloveniji ocenjujemo, da je sama zamisel zunanjega ministra Cerarja, da vzpostavi mešane policijske patrulje, popolnoma zgrešena. Ocenjujemo, da je to napačna poteza, da gre za samopriznanje Republike Slovenije, da na svoji južni schengenski meji ne obvladuje razmer.  Nasprotno pa trdi minister Poklukar, da razmere na južni meji obvladujemo. Torej, če obvladujemo razmere na naši južni meji, ne razumemo sporočila, zakaj so sploh potrebne naše mešane patrulje na zahodni meji, če teh težav tam ni. To je tako, kot bi v stanovanje spustili tata, potem pa bi zaprli vrata, da ne gre ven. V Sloveniji bi morali varovati tiste meje, preko katere ilegalni migranti prihajajo, ne pa tiste, preko katere odhajajo. Zato v Novi Sloveniji pozivamo k resnemu premisleku, če je to bila pametna odločitev, kajti posledica te odločitve Vlade je tudi to, da ima notranji minister Italije Salvini vedno priročen razlog v smislu, glejte, mešane patrulje niso uspešne in zaradi tega potrebujemo varovanje slovensko-italijanske meje. S tem pa se vračamo nazaj in obujamo preteklost. Gre za enoten kulturni in gospodarski prostor, prav tako pa nadzor na zahodni meji privede do delitve slovenskega narodnega ozemlja, dodelitve Slovencev na eni in drugi strani. In to je za tamkajšnje prebivalce in tudi za vse ostale Slovence zelo boleče.  Leta 2004 smo z vstopom v Evropsko unijo med Italijo in Slovenijo meje podrli in ne smemo dovoliti, da bomo mejo zdaj vzpostavili nazaj. Napovedi skrajne desnice v Italiji terjajo resen odgovor Vlade, da se naj uresniči gradnja ograj in zidov znotraj schengenskega območja. Rano s tem razlogom smo tudi v Novi Sloveniji sklicali sejo dveh odborov z razlogom, da se sprejmejo sklepi, da se Vlada začne bolj prizadevati, da se južna meja bolj varuje in da Italiji ne damo povoda, da gredi zidove na zahodni meji. Od predsednika Vlade pa seveda pričakujem, da najde razumno pot, ter se ognemo enostranskim nesmiselnim ukrepom. Prav tako naj sproži ustrezne postopke, ki bodo italijanske politike odvrnili od vračanja v čase bodečih žic in zidov.  Se pravi, v Sloveniji bi morali varovati tisto mejo, preko katere ilegalni migranti prihajajo, ne pa tiste, preko katere odhajajo. Hvala lepa.
Ja, hvala tudi vam. Naslednja ima besedo Anja Bah Žibert, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Zdaj, tudi jaz se seveda absolutno zahvaljujem županom, ki na nek način govorite okrog primorskih županov, ki ste se danes te seje udeležili in z nami delili tudi svoje izkušnje. Zdaj, jaz moram povedati, da verjetno razumete, da to, kar se dogajaj na vaši meji, je odraz tega, kar smo mi storili na južni meji in to je, da nismo storili zadosti. Zdaj, jaz tu cenim vaš pogum, da ste danes prišli sem. Zakaj? Zato, ker ko smo razpravljali o tej temi, kaj se dogaja na naši južni meji in so prišli predstavniki tako imenovanih županov ob južni meji, Dolenjska in potem dol, Ilirska Bistrica, so predstavniki Levice vršili ta grob napad, da so zapustili sejo. Tako, da jaz sem danes vesela, da ta seja poteka mirneje in jaz upam, da bomo izšli iz nje tudi s tem, da se bo sprejel kakšen sklep. Zdaj, seveda ste povedali v vse to in da verjamem, da pričakujete tudi neke reakcije. Kolegica Eva Irgl je prej povedala lepo, da imate zadosti tistega dela, kar sodi v vašo pristojnost kot prioriteta, to pa je tisto, kar mora storiti Vlada, se pravi država, da zaščiti državljanke in državljane, njihovo varnost in pa tudi varnost premoženja.  Zdaj, zame je tudi skrb vzbujajoč podatek, ki ga je povedal župan Renče-Vogrsko in sicer o tem, da so težave tudi zdaj na ostalih delih, ker pač ni zadosti policistov in da prihaja do večjega števila kriminalitete. Jaz se z vami strinjam, jaz menim, da tukaj imamo težave, saj nenazadnje to podatki kažejo. Mi še vedno imamo premalo prihodov med pripadniki ali bom rekla slovensko policijo, saj nekaj podobnega je tudi na vojaškem področju, se pravi tudi tam imamo premalo prihodov glede na odhode.   (nadaljevanje) Tako je to zagotovo vedno stvar tega, da mora ministrstvo, pa potem tudi policija narediti maksimalno, kar se da, da pride čim več novih zaposlenih. Je pa res, da je to tudi eno do področij, kjer ne more priti kar vsak zaposlen, o tem smo že govorili. Tu gre za specifična dela, in je to potem še toliko težje, ker na drugi strani pa plačila niso takšna, kot bi ljudje pričakovali, in so odhodi seveda večji. Veste, na južni meji gredo stvari tako daleč - jaz sem ta primer povedala -, da so migranti celo napadli Policijski vadbeni center Gotenica. Se pravi, uspelo jim je priti celo v nek center, ki bi moral biti nadvse zavarovan. In to je bilo res, ampak tega seveda v medijih niste mogli prebrati, to se je skrivalo. Vendar dejstvo je, da so tam onemogočili vozilo. In to je pač v posmeh vsem, ampak to izvejo tudi drugi, a veste. In danes, da se mi ukvarjamo, kaj bo naredil Salvini, meni je to smešno. Težko se bomo mi ukvarjali, kaj bo on naredil, pa kaj bo naredila Italija, mi se moramo ukvarjati s tem, kaj bo naredila Slovenija. In v prvi vrsti je naša naloga, da zaščitimo južno mejo. Če bomo zaščitili to mejo, potem verjetno se ne bomo ukvarjali danes z ograjami na tako imenovani vaši meji, sicer pa se bomo. Ampak tu je pač treba razumeti vsako državo posebej. Saj smo tudi mi rekli, da bo ta ograja ali žica, ki so jo postavili, rešila neke stvari, pa jih ne reši zadostno. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali številne ukrepe, da bi še bolj zajezili ilegalne prehode, pa se pač tega ne stori. Tako je to stvar, ki ostaja na nas. In bolj, kot da se ukvarjamo s tem, kaj naredi nekdo drug, se dajmo ukvarjat, česa ne naredimo mi. In če bomo naredili, potem absolutno verjamem, da bo tudi nekdo drug ustavil nekatere svoje ideje oziroma predvidevanja, ki v javnosti že krožijo, da namerava storiti.  Veliko je govora tudi o tem, da na južni meji že pomaga vojska. Dajte mi danes povedat, minister, s kakšnimi pooblastili, s kakšnimi pooblastili je na meji vojska. Ker meni je to smešno, govorimo o nekih številkah, 105, pa tudi če bi govorili o 30, mene zanimajo njihova pooblastila. Ali bo vojska lahko legitimirala nekoga, ki pride čez mejo ilegalno in ga sreča. Ne bo, kajne, in to vsi dobro vemo. Zdaj mi pa povejte, zakaj so potem tam. Si predstavljate, vojak stoji, pride mimo skupina ilegalnih migrantov, slučajno mogoče ni policista, ker naj bi bile to skupne patrulje, ampak slučajno ga ni, in, ne vem, 20 metrov stran vojak lahko, ne vem, ali bo požvižgal zdaj policistu, da pride tja, ali bo pa lahko samo mirno gledal, kako gredo mimo njega. Tako imamo mi danes to urejeno in tako imamo mi pomoč danes vojske. In tega si ne izmišljujem in ne pretiravam, spoštovani, to je dejstvo. To je dejstvo. In dokler ne bomo tudi takih stvari uredili, potem je škoda, da se pogovarjamo o nekem številu vojakov. Seveda, vsi boste rekli, da že to nekaj pomeni, ker je vojak zraven in daje nek drug občutek. Ja, seveda, če se slučajno srečajo, če pa se ne srečajo, pa je vojak v bistvu brez moči, ne more niti legitimirati posameznika, ki gre tam skozi.  Ja, jaz delim z vami skrb. Jaz se veliko pogovarjam s predstavniki in prebivalci na tako imenovani južni meji, na Dolenjskem. Saj minister je nekaj že govoril o okolici Novega mesta in o tem, ampak, glejte, tam je Mestni svet Novo mesto, kljub temu, da je minister obiskal tiste konce, sprejel določene zahteve, ki se nanašajo na ministrstvo, ker vidijo pač, da stvari ne gredo v pravo smer.   (nadaljevanje) In so pač sprejeli na mestnem svetu določene zahteve, tudi na podlagi pogovora s tamkajšnjim komandirjem. Se pravi, komandir jim je dal neke informacije, ampak ravno na podlagi teh informacij so sprejeli sklepe. In če jih povzamem, je predvsem to, da naj država poskrbi za varnost ljudi in njihovega premoženja. Ker danes tam dol se ljudje ne počutijo več varne. Se ne počutijo varne. In zavračam vsako natolcevanje, da nam gre za nek populizem in karkoli. Seveda, saj kaj pa populizem pomeni - delo za ljudi, kajne. Seveda, nam gre za ljudi. Če pa nekdo smatra to kot negativen populizem, potem se pa vprašam, kakšen predstavnik v Državnem zboru pa je to, da mu ne gre za ljudi.  Še enkrat hvala, da ste prišli. Jaz upam, da ne boste odšli preveč razočarani. Bomo videli, kaj bo na koncu s predlaganimi sklepi. V Slovenski demokratski stranki jih bomo podprli. Lahko pa kar vnaprej povem, da dvomim, že na podlagi razprav, da bo to storila koalicija.
Hvala. Naslednji ima besedo mag. Branko Grims, Slovenska demokratska stranka.
Hvala. Glejte, Evropa ima danes dva pozitivna simbola, ki gresta seveda levičarjem neskončno na živce. Prvi je Orban, ki je dokazal, da se da zaščititi lastno državo in tudi, če želite, celotno Višegrajsko skupino, če se odločno nastopi in se uporabi sredstva, ki so državi na razpolago. Prej je kolega iz Levice med vsemi neumnostmi, ki jih je povedal, govoril tudi o tem, da še vedno prihajajo ilegalni migranti na Madžarsko. Dejstvo je, seveda, da kakšen pride, vprašanje je samo, kako, pa tudi koliko. Kolikor jaz poznam uradne številke, je ta za prvega pol leta 172. Primerjati to število s številko, s katero se ukvarjamo v Sloveniji, je seveda smešno. Se pravi, zadeve učinkujejo. Učinkuje tudi ograja, zelo. In zakaj so take stvari pomembne - ravno zato, da ni potem treba uporabiti ostrejših mer, ostrejših metod. Prejle ste se vsi za glavo prijeli, ko je nekdo drug govoril o samoobrambi nekega policista, ker do tega pa potem pride, če ni ograje in ni zaščite na meji. To je pa potem problem, ker se potem uporabljajo ostrejša sredstva in večja sila.  Drug pozitiven primer v Evropi je Salvini. Italija pred par leti, ko je bilo dejansko tudi v interesu Slovenije, da se tam zid postavi, je zgledala kot izgubljena država. Imela je levičarsko vlado, enkrat so sem prišli, zanimivo, da se tisti, ki je prevajala, ni niti uradno zdelo prevesti, ker je eden od levičarjev rekel, no, še dva milijona jih uvozimo, potem bomo pa počasi zaključili s tem poslom. Pa zanimivo, da tega stavka potem niso prevedli, ampak je bilo pa zelo zanimivo slišati o tem; točno v tejle sobi je bilo izrečeno s strani nekoga iz italijanske delegacije. No, potem je levičarska vlada uvozila, koliko ilegalnih migrantov, nihče ne ve, ker oni imajo dve kategoriji, ena je tista, o kateri je prej govoril kolega, to so tisti, ki so realno registrirani. Imajo pa seveda še tako imenovane oziroma imeli so jih, če sem precizen, duhove. Ta izraz so si kar oni oziroma njihovi policisti izmislili, ker to so pa tisti, ki so jih brezvestni nevladniki uvozili, pa mafije vseh vrst, od 'Ndranghete do raznih LBTQP ideologij nevladnih organizacij pod krinko humanitarne dejavnosti, in to mimo kontrolnih točk. Tako so jih potem samo pripeljali na ozemlje Italije in jih spustili; in potem so šli naprej ali so bili v Italiji. In s temi so bile največje težave, ker niso bili nikjer registrirani, ni bilo nobenega pregleda. To so bili najboljši vir za terorizem, za težave vseh vrst po celi Evropi, pa če želite, tudi za mafijska posla, za razna prekupčevanja z mamili in vse ostale oblike kriminala, v katere se potem, žal, ti ljudje vpletejo. Ampak krivci za to so bili tisti nevladniki, ki so to počeli. To je treba poudariti. In jaz zmeraj rečem, ne se jeziti na ilegalne migrante, jezite se na tiste, ki jih vabijo sem, ki jim dajejo napačen signal, ki s tem služijo, ker v resnici gre na koncu samo za biznis. Potem je prišel pa Salvini. To kar je on naredil, ste si lahko ogledali na ulicah tamle čez čez mejo, v Trstu pa sosednjih krajev in to meji na čudež. To bi še sam težko verjel, če ne bi sam videl tega. Dve leti nazaj, če si šel po ulici, to je bilo ilegalnih migrantov Morje. Težili so ženskam, punce so hodile v skupinah, se skupaj držale, ljudje so se slabo počutili, bilo je en kup nasilništva, vsega kar si izmisliš. Sem šel aprila v Trst, nikjer nikogar. Trst je bil prazen, ni bilo ilegalnih migrantov, niti enega nisem videl. Če ne bi sam to videl, ne bi verjel kaj je naredil Salvini. In podobno je tudi v ostalih krajih, sem šel potem malo še ogledati si kasneje. Kako je to naredil, se bom zdajle spustil. Vem kako so to počeli, ampak zadeva je neverjetno učinkovita. Vi bi seveda imeli goro pripomb kako se je to delal, ampak… In seveda, ker so oni uspeli pri sebi narediti red, zaprl je tudi dovode, ne glede na to, da ga danes sabotira vse od levičarskega sodstva, ki mu spusti kakšno kapitanko, ki se je zaletela celo, to se pravi, uporabila je nasilje, ladja guardia di finanza, če sem precizen, in za eno podobno zadevo je nekdo drug fasal dve leti zapora, to pa se prikazuje kot neko heroino, mogoče zaradi kakšnega materiala, ki ga je uporabljala, pa ne bi zdaj naprej o tem. In na koncu je Salvini uspel narediti v Italiji red. In verjemite, da zaradi tega potem Slovenija postaja tako moteča, ker bolj ko je on uspel zapreti pot preko Mediterana, bolj se krepi pritisk na balkanski poti. Ne vem od kje kolegu ta ideja, da so prej več vračali kot zdaj, ampak zdaj so zajemali tudi skupine po sto pa več in jih naenkrat vračali v Slovenijo. Se pravi, tukaj gre za zelo veliko stvar, dejstvo pa je, da jih je še vedno ogromno šlo čez. To se lepo vidi iz številk, uradnih bosanskih ali pa drugih institucij, če želite, pa tudi Nemci sami so o tem poročali. Uradna številka, ki jo je Nemčija objavila par tednov nazaj je bila, da še vedno v Nemčijo pride po 500 ilegalnih migrantov na dan in od tega najmanj dve tretjini po njihovi oceni po balkanski poti, kar pomeni čez Slovenijo, prevod v slovenščino. To je veliko. To je 350 na dan. To je uradna številka, je bila objavljena, lahko preverite. Tako da, govoriti o tem kako se tukaj vse obvladuje in rešuje, je seveda zelo veliko zavajanje javnosti. Verjamem pa, da gredo tisti, ki so pokazali, da se v Evropo da braniti, pač tistim, ki želijo zamenjati volilno telo, pa vidijo v tem svojo perspektivo, jaz sicer mislim, da se hudo motijo, in da jim bodo stvari nazaj udarile kot bumerang, da jim gredo na živce. In zaradi tega potem tudi reagirajo na tak način. Ampak mi se ukvarjamo s tem kaj bo rekla Italija, kaj je naredila Avstrija, morali bi se pa vprašati kaj je naredila slovenska Vlada, prejšnja in sedanja, ker zaradi tega prihaja do reakcij naših sosedov. Če bi imeli zaprto južno mejo, če bi bil tam ustrezen nadzor, da bi bila recimo številka takih, ki morda na kakšen način uspe priti preko meje, primerljiva s sosednjo madžarsko, potem verjemite, ne bi nikomur na kraj pameti prišlo, da bi tamle izvajal neke kontrole po mejah, pa še napovedoval postavitev zidov, in ne vem kaj še vse. Ampak v Sloveniji tega žal ni. Pa ne zato, ker bi imeli nesposobno policijo ali pa tako kot nam zdaj že Italijani podtikajo, da je slovenska policija skorumpirana, ampak preprosto zato, ker pač policija dela po navodilih tistega, ki je na oblasti, po domače rečeno, Vlade, in enako velja za vojsko. Če bi se dalo vsa ustrezna pooblastila, če bi se dalo na razpolago vsa ustrezna sredstva, če bi se poskrbelo za povečanje števila ljudi, ki so pri tem angažiran, se jih dobro plačalo, potem verjemite, bi se čez noč lahko ta problem uredil v največji možni meri in se danes tukaj sploh ne bi pogovarjali več o tem problemu. O tem problemu se pogovarjamo samo zato, ker aktualni vladi žel očitno to ni v interesu. Zakaj pa ni v interesu? Zato, ker je aktualna vlada talka Levice, ki je prej tamle imela zalo veliko za povedati in o tem smo se lahko tisočkrat prepričali v tem letu, ko je šlo za take banalne stvari celo, kot je sklic kašne seje enega odbora, pa se niso mogli v formalni koaliciji določiti dokler ni prišel nekdo iz Levice in je povedal kako bo. to je pa realnost kako poteka oblast v Sloveniji v tem trenutku in po drugi strani imamo en kupa nastopaštva, kot je recimo obhod predsednika Vlade ob južni meji po tem, ko že vsi sosedje napovedujejo sankcije proti Sloveniji oziroma uvajajo dodatne ukrepe, ko je očitno prepočasi in prepozno in je zadeva ušla iz rok v celoti. Zaradi tega se danes mi tukaj pogovarjamo in zdaj, kar se da narediti, je seveda to, da se ta politika drastično spremeni, samo jaz vam odkrito povem, jaz ne verjamem, da je taka sposobna ta vlada. Morebitne predčasne volitve, izvoliti novo, popolnoma drugačno oblast, potem pa bi se Sloveniji seveda lahko zelo hitro in zelo dobro zaščitila. Na ta način, kot se pa to tukaj dogaja, pa jaz enostavno ne verjamem v to, da se bo Slovenija ustrezno zaščitila, kar pomeni, da se bodo ukrepi naših sosedov vlekli naprej, se verjetno še stopnjevali, vprašanje je samo do katere mere in Slovenija postopno postaja lepo obljubljeni žep na vrhu balkanskega koridorja za ilegalne migrante. In bolj kot se bodo v sosednjih državah zaostrile azilne zakonodaje pa vsi ostali ukrepi, ki se zaostrujejo že leta iz dneva v dan, bolj ko bodo krepili nadzor na naših mejah na severu, bolj bo seveda Slovenija ostala osamljena in bolj bo izrinjena in schengena. In to ni samo varnostni problem, daleč od tega, to postaja vse hujši razvojni problem. Ker če ena figurira kot nezanesljiva, kot slab partner, kot tista, ki ne skrbi za varnost vseh in vsakogar, ki ne zna braniti svoje meje, potem je jasno, kaj bo. nekdo, ki bo iskal poslovnega sodelavca, ali pa prostor za investicije, bo odšel drugam in zato je to, o čemer danes govorimo, za Slovenijo tudi izjemno pomembno razvojno vprašanje, dolgoročno vprašanje blaginje, dolgoročno vprašanje varnosti, in končal bom tam, kjer sem začel. Do blaginje, do varnosti, do osebne integritete ima vsakdo v Sloveniji pravico po ustavi in nobena pravica nobenega tujca ni na to temeljno pravico slovenskih državljank in državljanov in nikoli ne bo in nikoli ne more biti.
Hvala. Naslednji ima besedo Jani Möderndorfer, Poslanska skupina Stranka modernega centra.
Hvala lepa.  Zdaj seveda v samem začetku moram reči, da tudi če ne bi bil niti sekunde prisoten na tej seji odbora, bi vedel kaj se je razpravljalo oziroma kakšna je agenda in kako, v katero smer bo pravzaprav šlo. Sem pa v bistvu presenečen bolj nad tem, da pravzaprav več nimamo niti nobene reakcije, kadar se sproži sovražni govor. Danes smo bili priča šolskemu primeru sovražnega govora na tem odboru pa predsednik ne reagira, niti nič ne reče, namreč bilo je rečeno: »Šus v glavo!« To je neposredno nagovarjanje k nekemu dejanju in seveda sem vesel, res sem vesel, da imamo generalno direktorico policije, ki seveda zelo jasno pove, da si policija kaj takšnega ne bo privoščila oziroma da vedno posega res pazljivo po skrajnih ukrepih. Je pa res malce nenavadno pa nevarno, če to izreče poslanec Državnega zbora, ker če poslanec reče, da bi on na svojem mestu šus v glavo nekomu dal, zakaj ne bi povprečen Slovenec razmišljal, da tudi on ima vso to pravico to narediti? Tako, da sem malo razočaran iz mandata v mandat, manj zavor, manj samoomejevanja, preprosto najbolj razočaran pa več nisem niti nad kolegom Šiškom, ki je to izjavil, ampak bolj nad podpredsednikom, ki sploh ne reagira. Ko bi vsaj predsednik doumel, ne glede na ideološko pripadnost posameznikov, da so pa le ene meje, ki jih ne moremo prestopiti.  No, pa če gremo k vsebini same seje. Danes se je kolega Grims razgovoril v znani maniri in pričakovanju seveda, pa bi bilo fino videti in opozoriti na stvari, sicer moj kolega Perič je opozoril, jaz bom pa citiral, zato da bomo vedel, kaj je govoril Grims. Bomo videli, kakšna sprevržena dvoličnost je to. 7. julija leta 2017 je izrekel naslednje: SDS bi na meji z Italijo postavil s panelno ograjo in potem seveda kolega Grims zelo jasno reče, da predlaga postavitev panelne ograje na meji z Italijo oziroma druge preventivne ukrepe, ki bi dali jasen signal Italiji in migrantom, da se bo Slovenija zaščitila. Potem pa seveda zraven v svoji maniri opozarja, kako je pravzaprav že Avstrija ta nadzor oziroma to mejo, kako jo bo zaprla že z Italijo, naredila. S tem, da seveda v podobnem razmiku enega leta, 15. aprila 2018 pove naslednje: Verjetno bom potrebovali še eno ograjo in to na meji z Italijo. In potem, takrat se večkrat sprašuje kje so razna obojna sredstva Udbe, pa skrivališčih in tako naprej, to je njegova ta fikcija, ki blodi. No, to sta bili dve leti. Tretje leto, ob istem času, zelo podobne, v petek 5. 7. 2019, pa obrne retoriko in jo razumi, kdo jo more. Reče: Italijani dobijo posel z Madžari, mi pa zaradi neposredne Šarčeve vlade zaprto mejo in težave. Jaz tega več ne razumem. Najprej bi zapiral mejo, zdaj bi rad imel pa odprto in posel z Madžari in je jezen, ker ga dobijo Italijani.  Namreč to je samo en dokaz, da pravzaprav vsakokratna ta politika in retorika pelje v smer pridobivanja glasov, pridobivanja všečnosti, kajti vsesplošno znano dejstvo je, da v Evropi, če omeniš migrantsko politiko in začneš strašiti ljudi pred migranti, potem seveda nekako dobiš simpatije, kajti ljudje preprosto dajo veliko na varnost. In to ni nič slabega, da se razumemo. Ampak, da nekdo zlorablja to varnost zato, da je nekoga strah in da potem seveda ureja te stvari, to pa je druga stvar. Predsednik je pri razpravi mojega kolega Periča rekel, da ko je končal razpravo, da se moramo vrniti iz virtualnega v realnost, ampak ta realnost je huda stvar, ker mi dobimo zato za zahvalo sovražni govor, ne pa - bi raje bil v virtualnem svetu, kot pa, da bi se ukvarjal s sovražnim govorom. Tisto, kar pa me skrbi, pa je to, da nihče ne pove in zelo jasno obelodani stvari. Ma fučka se Salviniju za Slovenijo pa za njegove težave pa za migrante v Sloveniji. Fučka se njemu. On ima ene druge težave. vedeti moramo, da on pač preprosto mora nabrati dovolj glasov, ker mu bo verjetno vlada šla v jeseni zugrunde, če pa ne po čudnem proračunu, ki ne vemo, kako ga bodo sprejeli, pa v naslednjem letu maja meseca. In temu primerna je ta diskusija. In poglejte kaj počne, skače po veli Italiji, dela vse prej, kot kar bi moral notranji minister, zato da preprečuje vsakokratnega Italijana, da bo on poskrbel za njegovo varnost. In to je vse, kar počne. Številke, argumenti, dejstva, ma briga njega to.  On je že zdavnaj pokapiral, da model trumpovske politike je najbolj siguren in varen za ponovno izvolitev. To je, da zjutraj vstane, začne tvitati, potem pa vse trikrat do večernih poročil še spremeni vse tisto, kar mu novinarji že govorijo, da sploh ni res kar govori. Zakaj? Zaradi tega, ker ne bere, ali pa noče brati tistega, kar mu pripravijo njegovi sodelavci, kar je običajno za notranjega ministra, ki seveda mora imeti razpoložljive podatke, kako je z varnostjo vsakokratne države katero pač notranji minister vodi. In zato se mi zdi sprevrženo danes se sklicevati na nekega Salviniji in ga celo dajati za vzor! Danes sem slišal hudič, da je Salvini nam za vzor in potem našteva kakšne ukrepe je vse naredil. Pa mene bi bilo sram, če bi bil Salvini minister za notranje zadeve v tej državi in hvala bogu ne more biti, ker ni državljan, tako da nimam težav s tem niti s kakšno paradigmo, ki bi jo zelo rad razvil kolega Grims. Orban, orbanovsko politiko bi vi radi imeli, ja, dajte o na glas večkrat ponoviti, bom zelo vesel, da bodo ljudje razumeli kaj pravzaprav vi hočete imeti tukaj, orbanovsko politiko, ki zelo jasno dela vse proti demokratičnim postopkom. Mene je strah, ko bo tako imenovani Orban stopil na oblast v narekovajih v slovenskem prostoru, ker potem pa me je res strah kako bo ta država funkcionirala. Ponesrečena izjava ali ponesrečena ideja zakaj bi imeli današnjo sejo zato, da bi ugotovili, da bodo mešane patrulje lahko nevernost zato, da bodo Italijani postavili mejo. Oprostite, glejte, saj to upam, da veste, da nihče ne more več verjeti taki ideji, razen, če res mislite, da se da mejo kar tako zapirati. Še tisti, ki jo zapirajo, jo ne morejo zapreti znotraj schengenske meje pa to vi vsi dobro veste. Avstrijci zapirajo mejo, ampak je niso mogli zapreti tako kot je zaprta schengenska meja. Danes poslušam stavke schengenska meja ne funkcionira, dajmo sprejeti sklep, da bo potem še bolje policija delala na meji, ja jaz danes res prosim ministra in generalno direktorico povejte mi kaj vam manjka oziroma kaj ne morete izvajati, zato da bomo lahko v Državnem zboru kaj spremenili, če mislite, da je temu res tako. Jaz sam osebno mislim, da temu ni tako. Jaz sem prepričan, da policija zelo dobro varuje to mejo, ker nenazadnje drugače ne bi prestala tudi razmišljanja Evropske komisije, ki daje tudi svoje ocene kako je kakšna meja varovana. Vsi si želimo, da bi Hrvatje vzpostavili schengensko mejo, vsi si želimo pa vemo, da ne izpolnijo in ne izpolnijo osnovnih pogojev, da ne govorim o tistem temeljnem pogoju, ki ga mora najprej izpolnjevati, če hoče sploh schengensko mejo varovati, to pa je, da najprej priznava in imajo urejene meje okoli svoje lastne države za katero pa vemo, da je nimajo. Nimajo kar se tiče arbitražnega sporazuma, pa ne bom o tem razpravljal, ker vsi zelo dobro poznamo ta problem, nimajo niti z Bosno in Hercegovino, nimajo z Madžarsko, nimajo niti s Srbijo. S kom jo imajo povejte rajši. Bi pa to rešilo marsikateri problem definitivno in tega se zavedamo vsi v Sloveniji in zato bi si želeli ne glede na to kaj si mislimo o Hrvaški in kaj bi lahko rekli o hrvaški državi si želimo, da čim prej kot članica izpolni pogoje, da gre ta meja seveda na schengensko mejo. Ampak kot slišim in poslušam razpravo tukaj skrajnih desničarjev je več kot jasno, da če bi slučajno ta schengenska meja prišla na hrvaške zunanje meje, se pravi na drugo stran Slovenije znotraj Evropske unije se bojim, da bi začeli nekateri kričati, da moramo mi zapreti mejo proti Hrvaški in podobne neumnosti. Pa ena največjih temeljih vrednot vsaj jaz se spomnim takrat, ko smo stopili v schengensko mejo je bila ta, da nimamo notranjih meja in da smo se za to vsi borili in Srbi bi rekli: »Dali se za ovo borimo?« ali kako že. To je pač ključen problem, da koncu vedno pademo vsi na izpitu, ki se ji reče politika, zloraba politike in vseh atributov, ki jih država ima zato, ker hlepi in hlepa po tem, zato, da bi prišla na oblast, saj potem, ko pride na oblast se sooči z realnostmi in ne naredi in ne more narediti tistega kar ves čas obljublja in govori na ves glas, da bo naredila. Nenazadnje samo Salvinija poglejte leta 2000, ta hud komunist, danes je pa skrajni desničar, ampak kolega Grims bo rekel, da govorimo neumnosti, predsednik bo pa rekel, da se dajmo preseliti iz virtualnega k realnemu. To sta potem klasična argumenta, ki sploh nista argumenta, ampak v bistvu samo očitek, češ ne bomo vas poslušali.   (nadaljevanje) Jaz moram žal sicer ugotoviti, da žal teh sklepov ne bom podprl iz preprostega razloga. Prvič, ker ne mislim 650 razlagati Vladi, da naj nekaj varuje, kar so že najmanj 100-krat kar naprej na različnih institucijah in sestankih v Državnem zboru potrjevali in nenazadnje to kažejo tudi ocene, da varujejo dobro. Nenazadnje eno je prestopiti ilegalno mejo, drugo pa je seveda kaj dejansko je na drugi strani, potem realnost. O denarju, o sredstvih, o človeških virih, o tem, kar pravzaprav si nekateri želijo, da bi Slovenska vojska počela bom rekel samo naslednje: »Povejte mi kaj policija in vojska, kar ni v skladu z Ustavo ali zakonom počne?«, potem se bomo pa pogovarjali. Dokler pa počne vse to, kar nam Ustava in zakonodaja narekuje je pa samo za preveriti ali to res počne. Tukaj je potrebno postaviti piko vse ostalo pa je last in navijanje političnih zastav, ki jih posamezne stranke počnejo in posamezniki, ki so večni, vsevedi in vse po vedi za vse stvari.
Mag. Branko Grims, replika.
Hvala.  Prvo in osnovno ob taki / nerazumljivo/ glasnosti je treba vprašati se kaj je s pravno državo. Če gospod Möderndorfer bi vaša Vlada, ki jo je vodil dr. Cerar v prejšnjem mandatu in sedanja Vlada dosledno izvajali zakone Republike Slovenije, spoštovale Ustave in mednarodne predpise v celoti in brez izjem se nič od tega, kar se je zgodilo nikoli ne bi moglo zgoditi. Vse to se je zgodilo samo zato, ker se vi zavestno kršili pravni red Republike Slovenije in ste zato objektivno in subjektivno odgovorni vsak za svoje ravnanje. To je prvo.  Drugo. Rekli ste, da ne razumete tega, kar sem prej opisal kako je Salvini naredil red v Italiji in da tudi tisti strah Avstrijcev, ki je bil takrat pred valom, ki bi pljusknil preko našega ozemlja do Avstrije ni več utemeljen. Danes Avstrijci čuvajo mejo, zaradi tega, ker so prepričani, da žal ta Vlada ni sposobna zaščititi naše južne schengenske meje, to so dejstva. Razumem pa, da tega kot ste rekli ne morete razumeti, kajti vse o tem je že zdavnaj povedal Nobelov nagrajenec za ekonomijo / nerazumljivo/, ki je dejal, da pač če bi levičarji imeli kaj pojma o čemerkoli zlasti pa o ekonomiji sploh nikoli ne bi bili levičarji.
Tudi jaz imam repliko glede poslanca Möderndorferja.  Vsak poslanec je pač odgovoren za svoje besede in za svoja dejanja tako, da bi v ta kontekst pa bilo le potrebno postaviti mogoče malo pregrobo izjavo poslanca Šiška, ki je bila podana v afektu oziroma v zanosu z nekim drugim ravnanjem 58 poslancev med katerim je bil tudi Jani Möderndorfer, ker je šlo pa za politični umor poslanca Državnega zbora protiustavni, ko ste mu protiustavno vzeli mandat. Te dve stvari sta neprimerljivi pa takrat nihče od vas ni protestiral, zaradi tega tudi tukaj se vzdržite dokler ne boste ponovno uzakonili 133. člena. Torej opomin naj bi mu izrekel je bilo rečeno s strani ene od poslank. Opomin lahko izreče predsedujoči, če poslanec govori, čeprav mu ni dal besede ta primer ni. Če sega govorniku v besedo tudi ta primer ni bil. Če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu ali če na drugi način krši red na seji in določbe tega Poslovnika tudi to v tem primeru ni bilo, kar se tiče poslanca Šiška, zaradi tega mu jaz opomina na podlagi 77. člena Poslovnika ne smem oziroma ne morem izreči.  Naslednja ima besedo Nataša Sukič, Poslanska skupina Levice.
… prava ali lahko najprej repliciram.
To je razprava, replicirati ne morete, ker sem jaz repliciral.
V redu, kakorkoli. Se bom poskušala držati dnevnega reda, kajti na dnevnem redu seveda ni razprava o tem kako bi dal komu »šus« v glavo, ampak pač imamo tukaj sklic izredne seje na temo,   (nadaljevanje) ki postaja že pravzaprav skorajda ritual, kako se potem lahko iz Državnega zbora ali pa iz takšnih institucij širi razna retorika, ki smo ji priče, ki stopnjuje histerizacijo, protibegunsko histerizacijo, in to v času, ko podatki in analize jasno kažejo, da je beguncev vse manj, ki prihajajo v Evropo, ksenofobija pa narašča. Narašča ravno zaradi tovrstnih izjav in retorike, kot je dati »šus« v glavo nekemu migrantu in podobno.  Če pogledamo analizo podatkov v globalnem smislu, vidimo, da tretjino vseh beguncev sprejmejo najrevnejše države sveta, kar 80 % vseh beguncev sprejmejo države v razvoju. Tako lepo prosim, trdnjava Evropa, o kateri je tu toliko govora, gre za jasno zavajanje, za mitologijo, za lažne novice o tem, kakšni hudi pritiski migrantov so na Evropo. In, seveda, pred nami so predvolilne kampanje, v Italiji, smo slišali, bodo volitve, in gre za uveljavljanje določenih ciljev, predvsem skrajno desnih ali pa desnih političnih strank, žal, v Evropi tudi vse pogosteje v tej oportunistični potrebi po populizmu vse pogosteje tudi sredinskih strank, zato da bi pač z nekim populizmom pridobile svoje politične točke.  Če se zdaj dotaknem konkretno predloga predlagateljevih navedb. Naj povem, odločitev o vzpostavitvi mešanih patrulj je seveda napaka, ki bo imela dolgoročne negativne posledice, nedvomno. Ampak v svoji zahtevi ste napisali res toliko nekih kontradikcij in nesmislov, da jih vendar moram malo omeniti. Recimo, pravite: »Ograja na italijansko-slovenski meji je škodljiva in ima negativne posledice za vse ljudi, ki živijo ob meji.« Seveda jih ima, ampak takisto jih ima tudi na hrvaški meji, vsaka ograja te iste posledice. In me zanima, v čem je razlika med temi posledicami na hrvaško-slovenski ali pa hrvaško-italijanski meji. Navajate, da bo zaradi slabega nadzora mešanih patrulj na južni meji veliko ljudi prišlo do italijanske meje, tam pa jih bodo zaustavile mešane patrulje in zato bodo ostali pri nas. Torej, po eni strani ugotavljate, da mešane patrulje na južni meji niso učinkovite in v istem stavku potem to, da bodo te na italijansko-slovenski meji očitno preveč učinkovite. To je meni malo nenavadna trditev, no. Potem imamo še en nesmisel, v tem istem odstavku pravite, da imamo zelo radodarno azilno zakonodajo, ki celo omogoča združitev s tujci, ki sploh niso družina - kar je seveda popolna laž -, bodo pa ostali pri nas in bodo to izkoriščali. V naslednjem stavku pa potem pravite, da našo radodarnost izkoriščajo tako, da takoj po vložitvi prošnje zapustijo Slovenijo. Torej, mislim, v isti sapi ugotavljate, da zaradi radodarne zakonodaje hočejo vsi ostati pri nas, in potem da zaradi te iste radodarne zakonodaje vsi takoj po vložitvi prošnje državo zapustijo. Mislim, to so popolni nesmisli in kontradiktorne navedbe v nekem tekstu, ki ste ga pač postavili pred nas.  Zdaj malo poglejmo stroške teh naših represivnih politik in rezultate teh naših represivnih politik. Recimo, rezultati pretirane histerije okrog migracij so sledeči: 12 utopljenih in dva pogrešana v letih 2018 in 2019, 8 milijonov stroškov vojske za izvajanje patrulj, 3,6 milijona evrov stroškov vojske s postavljanjem in vzdrževanjem ograje in še dobrih 200 tisoč evrov stroškov za postavljanje in vzdrževanje ograje s strani policije. Torej, skoraj 12 milijonov evrov stroškov, brez stroškov samega nakupa ograj in rezilnih žic in brez stroškov zunanjih izvajalcev. Če k temu prištejemo še vse zaposlene, ki se po novem ukvarjajo še z odškodninami, nadomestili po Zakonu o nadzoru državne meje, je ta strošek bistveno višji. In zdaj po novem pri teh mešanih patruljah bo strošek še dvakrat višji, odkar so začele delovati te patrulje. In seveda kaj je vse skupaj, zgodba je taka, da gre za stopnjevanje represije in metanje, dobesedno metanje denarja skozi okno.  Mi smo v Poslanski skupini Levica zastavili, postavili ministru naslednja vprašanja, pa jih bom kar navedla, ker nanje pač nekako še nismo dobili odgovora, pa prosim, da ga čim prej dobimo. Danes ga verjetno ne bomo slišali, ampak prosim pa res, da ga čim prej dobimo. In sicer, koliko znašajo vsi stroški za nakup rezilne žice in panelnih ograj? Koliko znašajo vsi stroški skupaj za vzdrževanje žice in panelnih ograj? Koliko znašajo skupni stroški za zunanje izvajalce, ki so sodelovali oziroma sodelujejo pri vzdrževanju in postavljanju ograj? Koliko znašajo skupni stroški za izvajanje mešanih patrulj? Koliko ljudi je se od leta 2015 pa do danes utopilo v Kolpi? Koliko je pogrešanih? Koliko so znašali skupni stroški za izplačilo odškodnin po Zakonu o nadzoru državne meje? Koliko znašajo vsi stroški, ki so kakorkoli povezani z nakupom, postavitvijo, vzdrževanjem, odškodninami, patruljami, ti stroški. Ta vprašanja imate, tako da… Smo vam jih že dostavili, smo jih že izrekli. Tako da resnično pričakujemo odgovor. Dejstvo je, da je Vlada do sedaj razkrila podatke o nakupu nove ograje. To dejstvo seveda ne upraviči, da bi prikrivali podatke, o katerih sprašujemo, ograj, ki že stojijo. Za novih 40 kilometrov ograje bo strošek seveda 5 milijonov evrov, to vemo. Ampak samo s temi podatki, ki pa smo jih do sedaj dobili in verjetno ne predstavljajo niti tretjine skupnih stroškov nekako pridemo do 17 milijonov že sedaj, takole čez…, brez da bi… Kar menimo, da je približno tretjina. In sicer to je kar 1 milijon evrov več, recimo, kot znesek, ki ga boste prihranili na račun najrevnejših z ukinitvijo dodatka za aktivnost. To se na obeta v septembru mesecu in spremembe glede denarne socialne pomoči. Takšne politike se pač dogaja v tej državi. Za represijo se lahko daje denar na račun, potem se pa prihrani na račun najrevnejših. In to so tiste pripombe zakaj smo v Levici vse bolj ogorčeni in se morda čudite zakaj smo tako ogorčeni. Skratka, žica, ograja, patrulje, povečevanje represije imajo izključno negativne posledice in to za vse, čisto za vse, tudi za nas, ki danes tukaj sedimo in to za tiste, ki bežijo pred vojno, ki potem se utapljajo v Kolpi, so poškodovani, so prisiljeni v iskanje poti preko tihotapcev, ki mastno služijo na račun tega, za domačine, ki tam živijo ob meji, ki imajo prekinjene medsosedske odnose, ki ne morejo obdelovati zemlje na tistem področju, ki imajo podaljšane svoje poti, ko se vozijo z avtom in želijo prečkati mejo. Skratka, gre za negativen vpliv na turizem, za konstantno h čemur prispeva konstantna prisotnost policije in vojske. Ne mi reči, da vidna prisotnost policije in vojske nima nekih negativnih učinkov.  Skratka, tudi samo delo policije, pa se ne bom sedaj spuščala v podrobnosti. V glavnem prejšnji mesec ste obravnavali resolucijo, recimo, o zatiranju kriminalitete. V njej smo prebrali, da kljub dejstvu, da od lega 2015 dalje upada število kaznivih dejanj, sočasno upada tudi preiskanost kaznivih dejanj in tako naprej. Potem v glavnem na vse nas, ki se gibljemo na območju države, brez smisla, da se spuščam v preveč podrobnosti, v glavnem koristi od vsega tega od te represije, od tega histerizacije, to koristi pravzaprav samo dvema skupinama ljudi, desnici, ki to histerijo zlorablja za samopromocijske akcije in vzdrževanje propagandnega aparata in tihotapcem, katerih dobički rastejo soodvisno od tega, kako otežen je prehod. In bolj kot je onemogočen prehod meje boljše služijo, bolj cveti njihov posel.  Tako da absolutno v Levici smo seveda odločno proti, bomo odločno proti in smo sploh odločno proti tovrstnim politikam in nadaljevanju gradenj zidov, panelnih ograj, žic ali pa mešanih patrulj, čisto vseeno. Hvala lepa.
Mag. Branko Grims, ima repliko.
Poglejte, jaz bi lepo prosil, da se stvari postavi v realni okvir. Se pravi, če se govori o stroških, če se govori o žrtvah, je treba zelo jasno povedati, krivda za vse stroške v zvezi z ilegalnimi migracijami, masovnimi ilegalnimi migracijami zadnjih let, krivda za vse žrtve nasilja v Evropi, za vse žrtve terorizma in za vse žrtve med ilegalnimi migranti nosijo tisti, ki ste jih vabili, ki jih vabite, ki jim dajete lažna upanja, ki ste protipravo ukinili evropski pravni red in pravni red Republike Slovenije in odprli meje, tisti ste odgovorni za stroške, za nasilje, za žrtve, med Evropejci in med ilegalnimi migranti in nihče drug.  Naslednji ima besedo Igor Peček, Poslanska skupina LMŠ.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, lepo pozdravljam predstavnike Vlade, vse goste in povabljene!  Zdaj, jaz bi rad mogoče navedel samo par dejstev. Minister je že povedal, da je bil v letu 2007 sklenjen sporazum o čezmejnem sodelovanju med policijama, med Republiko Slovenijo in pa italijansko. Povedal je tudi, da je bilo v letu 2017 dano priporočilo Evropskega komisije o sorazmernih policijskih kontrolah in o policijskem sodelovanju znotraj schengenskega območja. V kolikor ne pride do oblike skupnega sodelovanja, se lahko uvede začasen notranji nadzor meja. Mislim, da se s tem vsi strinjamo. In zdaj, na tem mestu se sprašujem, kaj bi bilo oziroma kaj bi se zgodilo, če bi Republika Slovenija odklonila tako obliko sodelovanja. Verjetno bi bil res potem najbolj logičen ukrep Republike Italije enostranska kontrola in pa nepredvidljiva situacija, ki bi drastično poslabšala sedanje sobivanje tako prebivalcev Italije kot prebivalcev Slovenije, ki živijo ob meji. Sam osebno sem prepričan, da državniška drža ni, če vsaj populistično odzoveš na retoriko populizma, ampak najdeš skupno pot na podlagi katere lahko preprečiš enostranska poteze, ki bi kratkoročno in dolgoročno škodile obema državama. Hvala lepa županom, ker ste prišli. Hvala lepa tudi za vaše mnenje. Upam, da ne boste odšli s prepričanjem, da vas ne razumemo. Popolnoma vas razumemo, še bolj pa razumemo ljudi, ki živijo ob meji, in ki dnevno prehajajo bodisi iz Italije v Slovenijo ali iz Slovenije v Italijo. Menim tudi, da tisto kar je najbolj pomembno oziroma tam kjer lahko naredimo več, je sodelovanje oziroma okrepljeno delovanje na tistih mejah, ki predstvljajo največjo nevarnost in to je, sigurno ni to, sem prepričan, da ni to ta notranja schengenska meja, pač pa meja bolj južnem področju oziroma območju in tam bi bilo potrebno okrepiti aktivnosti, ki jih izvaja Agencija Fronteks.  Zdaj, zmotila me je ena izjava, da je Salvini naredil čudež, ko je zaustavil dotok migrantov na mediteranski poti. Jaz mislim, da za to ni odgovoren Salvini, ampak je to skupna odločitev Evropskega unije, ki je okrepila tako sredstva kot tudi število osebja o operaciji Fronteks na Sredozemskem morju.  Mešane patrulje. Verjamem, da marsikomu niso všeč. Niso všeč tudi ljudem, zato ker vzbujajo določen strah, sem pa mnenja, da so jasno sporočilo tako tihotapcem kot posameznikom tudi na južno mejo in ne moremo, ni pošteno, da non stop ponavljamo, da Vlada ne stori nič. Na 670 kilometrih hrvaške meje imamo več kot eno tretjino bodisi panelne ograje ali ograj z rezilno žico. Ministrstvo je namenilo dodatna sredstva za povečan obseg dela. In stalno ponavljanje, kako je Vlada zanič, jaz mislim, da res ni pošteno.  Menim tudi, če bo odločitev Italije, da se ograje postavijo na mejo se bodo tako ali drugače, sam se sicer prepričan, da jih ne bo, ker samo en podatek bi navedel. Letos smo od italijanskih organov sprejeli 167 oseb, kar je manj kot lani. Prej je kolega Perič navedel številke kaj za Italijo pomeni migrantski tok, ki je prihajal z morja. Hvala lepa.
Naslednja ima besedo poslanka Maša Kociper Poslanska skupina Stranka Alenke Bratušek.
Lep pozdrav vsem skupaj! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje! Ura je 12., se pravi že tri ure se pogovarjamo o tej, sicer zelo pomembni tematiki, ampak strinjati se pa moram s tistimi, ki seveda pravijo, da je to tudi primerno orodje opozicije za svoje opozicijsko delo, pa kot rečeno, ne, ker tematika ne bi bila pomembna, ampak zato, ker čisto vsak mesec imamo neko izredno sejo in po nekem uvodnem nagovoru je preostanek debate praktično isti. Tako kot je eden od poslancev rekel, tudi če tri ure sedaj ne bi sedela tukaj, pa sem, bi več ali manj slišala iste stvari, gospod Grims, ki za vse trdi, da so neumni, zmešani in nesposobni, vlada je levičarska, nesposobna, vabi migrate in tako naprej, do ostalih nekih trditev, zastraševanj o tem, kako nevarni so migranti in kako nas bodo pojedli in razrezali in še kaj podobnega.  Po drugi strani popolnoma razumem in sočustvujem z ljudmi, tudi z župani, ki se na terenu soočajo z neko novo situacijo, novo v smislu stara šele nekaj let. Ko pač ta migracijski tok in ena od migracijskih poti gre tudi čez našo državo in seveda to je problem. Ampak napačno je to mišljenje, ki smo mu priča na teh odborih, da če pa sedaj ne bo enega ustreznega sklepa, ki ga predlaga opozicija, potem pa ta država ne bo nič naredila. Država in Vlada v imenu države mora po Ustavi in zakonu izvajati neke ukrepe po najboljših močeh, del Državnega zbora, koalicija jo pri tem podpira, če je potrebno kaj od tega spraviti skozi v obliki zakonov, sicer pa jaz ne morem sprejeti te teze, da brez sklepa opozicije, pač ne bo nič narejeno. Pač Vlada in predstavniki ministrstva in ostalih služb, naša parlamentarna praksa je pač taka, vsakič znova ko vas povabijo, ko je ta sklic, morate priti sem in pač povedati še enkrat in še enkrat kaj vse delate. In to bo pač treba početi še naprej in naše ljudi miriti in jim zagotavljati, da delamo vse, kar je v naši moči.  Tu je še ena zanimiva teza vezana na specifiko te seje, to je mešane patrulje ne bi bile potrebne, če bi Vlada oziroma naša državi opravila svoje delo tam, kjer je treba, se pravi na južni meji. Tisti, ki to trdijo hkrati povedo, da je pa jasno, da popolna prepustnost ni mogoča in da ni mogoča celo na Madžarskem, kjer imajo ograjo. Jaz potem res ne morem razumeti drugače kot da vsi tisti, ki to prepustnost hočete povečati, predlagate edini možen ukrep, ki bi jo pa znatno povečal, to je postavitev ograje. In to ne samo na ene delu, ampak kar čez celo južno mejo, po možnosti. Pa na vrhu ograje bodečo žico, pa pri ograji vojaka na deset metrov, tako kot je bilo včasih med Sovjetsko zvezo in ostalo Evropo ali pa v Nemčiji, recimo. Jaz nikakor ne morem pristati na to tezo, da bi v tem stoletju pri vsem napredku, ki ga imamo, šli dalje nazaj v zgodovino, celo tako daleč, kot na našem ozemlju še nismo bili, in da bi postavljali sredi Evrope ograje. To je naredila Madžarska, ki se požvižga na eno od osnovnih parametrov Evropskega unije, to je solidarnost. Enkrat imajo težave eni, drugič imajo drugi, osnovno vodilo Evropskega unije je solidarnost. In ta problem, problem migrantov je kompleksen problem s katerim se lahko spopadamo samo kot Evropska unija, nobena država posebej se s tem problemom ne bo mogla spopasti. In to, ali je zdaj kdo povabil koga ali ne, to leti malo na kanclerko Merkel, seveda, malo pa sem razumela, tudi da so naši vabili. Jaz nič ne vem o tem, da bi kdo kaj vabil, ampak tudi če niso povabili, ta problem bo in je. Zaradi podnebnih sprememb, ki se dogajajo, zaradi razmer, varnostnih, ki so tam doli, zaradi nedelovanja države, socialne in sicer, in seveda vsak ima pametni telefon, lahko vidi kako ljudje živijo samo 500 kilometrov bolj severno. In seveda človeško je, da gredo za boljšim življenjem. Zdaj, ali mi mislimo, da tukaj lahko ena Slovenija z mejo kaj reši, z ograjo kaj reši, ne vem. Še celo v časih Jugoslavije, ko so bili graničarji na meji, na celotni zunanji meji Jugoslavije, so ljudje prehajali in to v znatnih številkah. Problem, ki ga imamo tukaj, je mnogo širši kot je problem Slovenije in je problem kako bomo kot Evropa in kot Evropska unija odgovorili na ta izziv. Desni populizem pač starši red migranti, pravi kako nas bodo prišli, pojedli, nam vzeli vse socialne pravice, prinesli bolezni, posilili ženske, in tako naprej. Levi populizem, ki je zame čisto enako nevaren pa govori, ja pa kaj se bojite, dajte odpreti meje, to so ja prijazni ljudje, to so ljudje v stiski, in tako naprej. Res je, ampak enostavno si ne moremo privoščiti, da bi prišlo nekontrolirano in nezakonito k nam toliko ljudi kot ljudi čaka, da pridejo čez mejo. Tukaj se zelo trudi kolegica, da bi že zdaj povedala repliko, čeprav lahko to poveste tudi po razpravi, ja, sem vam dala zdaj prostor, da lahko. Skratka, odgovorna politika je pa seveda politika, ki se sooča z danimi razmerami, danih okoliščinah in ena od pomembnih okoliščin tukaj je, da moramo spoštovati zakonodajo Evropskega unije, in da moramo delovati v skladu s to zakonodajo, drugače brezveze, da so člani Evropskega unije. In jaz tudi nisem naklonjena mešanim patruljam v italijanski meji, ampak v tej Evropski uniji je pač vedno več tudi populistov, Salvinijev, Orbanov in ostalih, ki pač imajo svoje politične računice. In če je dilema meja, ki jo bo, da ne rečem, kakšen Salvini postavil sredi Gorice ali pa mešana patrulja, potem jaz mislim, da tukaj res nimamo veliko izbire. Ker, če bo pa Salvini hotel, pa bo ustavil, saj veste, tako kot bo Trump postavil zid, če bo hotel. Tako, da zdaj ta teza, da bi mi, če bi pa res čisto vsakega ulovili na južni meji, lahko preprečili, da bi Italija postavila zid, tudi ne vem koliko zdrži no, sploh ker ta naša par kilometrov meje z Italijo ni Italijin ključni problem. Ima Italija veliko hujše probleme in veliko več migrantov prihaja skozi druge meje kot skozi to.  Jaz nisem nek strokovnjak za azil in azilno politiko in migrante, in tako naprej, ampak ker je ta tema v tem mandatu Državnega zbora tako aktualna, sem se ustrezno odločila podučiti, in ker imam srečo, da sem članica Sveta Evrope, sem se tam prijavila v Odbora za azil in migrantsko politiko in se udeležila nekaj izobraževan na to temo, tako da se mi zdi, da malo bolj razumem ta problem in problem je ogromen in večplasten. Eno je to, da jih tam čaka toliko milijonov, da jih, hočeš nočeš v najboljši veri ne moreš sprejeti. Pod drugi strani pa je problem ta, da se prebivalstvo Evrope noro stara, in da je Nemčija že povedala, toliko bolj ali manj javno, pač odvisno ob kakšnih prilikah, da jih potrebuje, da jih potrebuje več milijonov, ampak za enkrat nimamo nekega sistema, splošno delujočega, ki bi zakonito rekrutacijo teh ljudi omogočil na način, da bi tudi za nižje nivoje zaposlitev lahko nekje ne neki ustrezni točki pač si zagotovili zaposlitev in da bi res prišli gor samo tisti, ki bi mi želeli, ker to pa baje zdaj Nemčija dela. Mi vemo, da večina gre do Nemčije, Nemčija tam naredi azilni postopek, ga spelje, obdrži tisti, ki želi, jasno, ostale vrača nazaj. Glavni problem po mojem mnenju je ta azilni postopek, ki ga imamo na evropskem nivoju in ni, enostavno ni bil pripravljen za takšne razmere kot jih imamo zdaj, bil je pripravljen za neke razmere, ko je prihajalo 10-krat manj migrantov, ker je v stilu tega kar kot Evropska unija smo in na kar sem jaz ponosna je bil poudarek zlasti na tem kako vzpostaviti neki nivo varovanja človekovih pravic, zagotoviti varnost ljudem zlasti tistim, ki jim je azilni postopek namenjen, to je tistim, ki bežijo pred vojno in preganjanjem. Vse to je v nekih normalnih razmerah delovalo. Zdaj pa prihajajo migranti, tudi tisti, ki niso v stiski za življenje temu čemu je namenjen azil, so pa v drugih stiskah socialnih in tako naprej in želijo boljše življenje, zdaj ali jih to lahko obtožujemo ali ne, jaz pravim moram biti realni, vsem boljšega življenja tukaj ne moremo omogočiti, vsem ne. Zdaj pa prihajajo tisti in takoj, ko jih ujamejo rečejo kaj – »potrebujem azil« in v skladu z zakonodajo Evropske unije, vsaj jaz tako zdaj razumem te zadeve, če se karkoli motim me bodo bolj poučeni popravili v skladu z zakonodajo Evropske unije, moraš ti začeti azilni postopek in v skladu z obstoječo zakonodajo Evropske unije teh ljudi v azilnem postopku ne moreš nasilno pridržati, ne moreš, ne sme, ker je to proti vsem pravilom, se pravi ne moreš jih zapreti v en geto, v eno taborišče, zakleniti ključavnico in reči zdaj boste pa tukaj dokler ta azilni postopek ne speljemo in ugotovimo ali vi res rabite azil ali ne, od kod ste, kdo ste in tako naprej. Seveda tudi zlorabe se dogajajo pri takšnih masovnih premikih, saj so nam povedali tudi na teh srečanjih, tri četrt moških je starih od 18 let, mako karikiram, saj se razumemo, ampak vsak približno v letih, ki se lahko še tako prikaže je star do 18 let in ima takoj zagotovljene drugačne pravice in šele potem s silnimi nekimi pregledi, če so v posamezni državi dovoljeni, se ugotovi ali je res star do 18 ali je star že 19, 20, 22, 23, 24, ker do 18 pomeni, da morajo takoj iti na varovano območje, da nimajo nekih posebnih zahtev, ki jih imajo do ostalih te države, da jim moram biti takoj nudeno skrbništvo, šolanje in tako naprej. In na enem Cipru, kjer imajo glede na prebivalca največje število takih migrantov in ostalih azilantov, zdaj to tudi malo povezujemo, ker v začetni točki ni jasno kaj kdo je, pravijo ne nam reči, da bomo dobili več denarja, nam ni to problem, da nam bo Evropska unija več denarja poslala, nam je problem število teh ljudi glede na to, da je njih ne vem koliko 700 tisoč ali koliko jih je, malo jih je skratka. In to morajo postavljati te domove in da morajo skrbeti za to integracijo enostavno ne zmorejo, ker je ta številka prevelika. In kaj se dogaja v ostalih državah, ki pa niso ciljne države kamor sodi Slovenija? V času tega azilnega postopka se ti ljudje spočijejo, najejo, napijejo in gredo dalje. In pravi spoštovani kolega predlagatelj pravi: »Narobni gol branimo«, ne bi smeli gola pri Italiji braniti, mogli bi ga na južni meji, naj gredo, ampak to je popolnoma v nasprotju s politiko Evropske unije, obstaja angleški izraz, ki sem ga zdaj pozabila, bom ga pa pogledala v gradivih, kako se temu reče, to delajo nekatere države, recimo Bosna, ko stopijo nazaj pa samo pustijo skozi ljudi, ampak v Evropski uniji je to nesprejemljivo, ker gre za princip solidarnosti, potem se pa na eni meji lahko vse ustavi. In seveda lahko je biti pameten pa reči: »pa dajmo narediti velike, vsi skupaj, Frontex pa tako naprej narediti ene kontrolne točke na zunanjih mejah Evrospke unije, pa tam zadrževati in pregledovati« ampak veste kaj na tisti meji nočejo imeti centrov, tako kot jih pri nas v Beli krajini nočejo imeti, jih tudi tam nočejo imeti. Nihče noče imeti velikih migrantskih centrov, kjer se bodo ljudje zbirali in pregledovali in tako naprej. Nočejo. En zelo svetel primer pri reševanju teh problemov je Švica, ampak seveda, lahko je biti Švica, Švica ima glede na procent izjemno majhen vstop migrantov, glede na skupni procent, in veliko ima res takih, ki pridejo tja prav z namenom azila, ali pa imajo tam sorodnike, ki se jim želijo pridružiti in tako naprej. Ampak Švica, učinkoviti Švicarji in učinkoviti Nemci so seveda naredili stvari, tako kot bi v teoriji, če bi se dalo, mogle biti. Oni imajo nekaj azilnih centrov, v vsakem tem, mislim da kantonu po enega, zgradijo jih tako, da ljudje s 70 % soglašajo z gradnjo. A vi mislite, da bi pri nas Slovenci s 70 % požegnali gradnjo azilnega centra v njihovem domu, tako kot so v Zürichu to naredili državljani? In potem so naredili po vzoru nizozemskega, še izboljšali pospešen azilni postopek, kjer v enem mesecu odločijo, ali je nekdo upravičen do azila ali ne. V bolj zapletenih zadevah v treh mesecih, izjemno redki so pa primeri, ki trajajo več in jih morajo posebej utemeljiti in tako naprej. In v te centre pripeljejo ljudi, jih oskrbijo zdravstveno in tako naprej in jim dajo, to kar gre enim zelo na živce, tudi takoj pravno pomoč. Pravno pomoč tudi v smislu, da se oni sploh zavejo kakšne so njihove pravice in tudi v smislu, da spoštujejo neko evropsko zakonodajo, ki pa tu zavezuje tudi Švico, ki je pristopila k različnim dogovorom. In ljudje imajo takoj zdravstveno oskrbo, takoj jih popolnoma registrirajo, takoj se začne varnostni pregled in odvzamejo odtise in tako naprej, takoj se začne zdravstveni pregled glede njihove starosti in takoj imajo pravno pomoč, (prvič) da vejo kakšne so njihove pravice, (drugič) da tudi vejo, da veliko možnosti je, da tam ne bojo mogli ostati. In potem imajo mnogo manj problemov pri vračanju in seveda mnogo manj problemov, ker ti ljudje niso še asimilirani.  Pri dvoletnem postopku, mislim, da tudi v Nemčiji toliko traja, pa pri nas tudi ta podatek, če mi kdo pove, ker ne vem čisto točno, kakšne so zdaj informacije, pri dvoletnem azilnem postopku, za tiste, ki ga sploh rabijo, se res zgodi vmes že marsikaj. Dobijo ljudje celo delo, se asimilirajo, ne vem, punce zanosijo in tako naprej. Ampak ta azilni postopek v smislu izpeljave in integracije tistih, ki res rabijo pomoč v našem primeru po mojem ni največji problem. Očitno je za te občine, tako kot razumem to problematiko, največji problem ta, da ti ljudje, ki pridejo v azilni postopek po nekaj dneh grejo in so isti, ki so problem na južni meji, malo kasneje problem na italijanski meji. Tako, da najlažje je seveda reči: U, na Italijanski meji pa poglejmo stran, pa naj grejo čim prej, ampak to pa Salvini noče, ker vendar pa več ljudi bi pa rado ostalo v Italiji, kot v Sloveniji, največ pa v Nemčiji, saj to pa vsi vemo, da tri četrt jih gre pa v Nemčijo. Tako, da bi bila Slovenija neka obljubljena dežela, kamor bi blazno drli ti migranti in želeli ti ostati, jaz tega problema ne vidim tako. saj pravim, tukaj so strokovni ljudje iz foha, kot rečemo, ki me bodo tudi popravili, če se motim, in tudi ne vidim, da bi vi imeli kakršnekoli drugačne ali boljše standarde, kot so tisti, ki jih imajo v Evropski uniji. Če pa kdo tam desno misli, da standardov in zakonodaje Evropske unije naj ne bi spoštovali, potem imamo pa tu eno drugo bolj zapleteno debato za opraviti. Ali smo potem sploh še člani Evropske unije? Ker to se bo tudi cela ta višegrajska skupina morala prej ko slej vprašati. Se gremo, ali se ne gremo? Smo skupaj, ali nismo? V dobrem in slabe. Ampak tudi sama pa se strinjam, da bo treba neke prilagoditve azilne politike in sploh te politike vezane na migrante narediti na ravni Evropske unije, neke, ne vem, informacijske točke pri njih doma, kjer se bojo lahko legitimno prijavili in gledali za tudi manj kvalificirana delovna mesta. Ker a veste, tiste države, ki rabijo visoko kvalificirane strokovnjake iz teh držav, razne kirurge, specialiste, inženirje, jih bodo že našle, jih bodo detektirale, nagovorile in povabile in jih potem seveda   (nadaljevanje) tudi zakonito pripeljale do sebe. Problem je kup teh delovnih mest z nižjo dodano vrednostjo, problem je starajoča se Evropa, problem so Evropejci, ki ne želijo na teh mestih več delati, in vse to je seveda postalo jasno. In vsi ti ljudje, ki želijo imeti boljšo prihodnost, gredo temu naproti. In če ne bomo našli nekega organiziranega načina za odgovoriti na ta izziv kot Evropska unija, bomo imeli velik problem. Rešitev ograje okrog posameznih držav gotovo ni.  Toliko zaenkrat. Hvala lepa.
Repliko ima Nataša Sukič.
Hvala lepa. Ja, glejte, zdaj je že drugič bila levica ali pa levi populisti, tako imenovani celo, smo bili omenjeni, kot da pravzaprav smo tisti, ki na nek način vabimo begunce ali odpiramo te meje in tako naprej. Zakaj se je pravzaprav zgodila begunska kriza pred nekaj leti in zakaj prihajajo begunci še zmeraj, sicer v mnogo manjšem številu, kot sem prej povedala, v Evropo. Ja, treba je stvari pogledati globalno. Ta trenutek v svetu divja 69 vojn, države v razvoju se izkorišča s strani korporacij, se pravi, brutalno izkorišča s strani korporacij, kar prispeva tudi k vse večji okoljski krizi, o kateri tudi nočete slišati, ko v Levici opozarjamo, in tako naprej. In vse to prisili ljudi v to, da se premikajo, da migrirajo. In tudi ko bomo imeli čez ne vem koliko let, kar sem pred par dnevi prebrala, v Ljubljani že 8 stopinj višjo temperaturo, pa ko se bo Evropa začela spreminjati v tem smislu, bodo pa mogoče migracije potekale v kakšni drugi smeri. Morda bodo pa Evropejci tisti ali pa bomo tisti, ki bomo prisiljeni premikati se drugam, kjer bodo bolj znosni pogoji za življenje. Tako si ne domišljati, da je trdnjava Evropa tako varna oaza na tem planetu, ki bo večno nekaj posebnega, ekskluzivističnega, ki se je ne bo dotaknilo nič, kar se v globalnem smislu dogaja. Kolega Grims je rekel, da imajo oni pripravljen sveženj ukrepov, kako bi zajezili begunski val. Verjamem, da so ti ukrepi še bolj represivni, kot smo jim že danes priče…
Počasi zaključite… / govorita oba hkrati/
Dve svetli točki ste omenili…
Replika se je iztekla, počasi… / govorita oba hkrati/
… Orbana in…
Halo?!
… Salvinija…
Vaš čas za repliko je potekel.
No, jaz pa pač pozivam, da se raje lotimo ukrepov na globalni ravni, da odpravimo izkoriščanje, ki se ga poslužujejo kapitalistične korporacije, da poskrbimo za okolje in da zaustavimo vojne in da morda izstopimo iz Nata, ki tudi generira te vojne, pa bo takoj bolje in bo beguncev v trdnjavi Evropa manj.  Hvala lepa.
Besedo ima predlagatelj Jernej Vrtovec.
Najlepša hvala. Predvidevam, predsedujoči, da sem zadnji, da ni več prijavljenih.
Vsi, ki ste želeli razpravljati, ste dobili besedo. Ob zaključku bom dal besedo še ministru pa generalni direktorici policije, če bosta želela. Želite vi še potem ali…
Ne, ne, bom zdaj.
Okej, izvolite.
Še enkrat se zahvaljujem poslancem za razpravo, čeprav ta grenak priokus glede na sklic seje, ki ste ga lahko prebrali in prejeli, za kaj je šlo, pridemo potem na koncu v klasičen političen obračun in podnebne spremembe, pa še kam drugam. Pa bi pokomentiral samo par dejstev, ki so bila izrečena.  Prej je bilo rečeno, da predlagatelj opisuje, da ima ograja škodljive posledice, in zakaj nismo enakega mnenja, kot smo pri meji z Italijo. Pri meji s Hrvaško zaradi tega, ker je tam pač schengenska meja.  Glede azilne zakonodaje, da se izkorišča. Azilna zakonodaja se izkorišča, tudi ministrstvo je potrdilo, da se azilna zakonodaja izkorišča. In predlagatelji smo mnenja, da se ne bo izkoriščalo azilne zakonodaje, če jo bomo ustrezno zaostrili, s tem pa tudi določene signale dali.  Rad bi poudaril glede sklepa, da ne želim odpirati tematike primarnih migracij, ker to ni bil namen današnje seje, zakaj nekdo prihaja v Slovenijo, zakaj   so balkanske poti in tako naprej. Ampak smo govorili v samem sklicu o tako imenovanih mešanih policijskih patruljah. Povod za sejo pa je bil tale stavek Salvinija, in sicer, »če ne bodo zadostovale mešane patrulje, bomo na mejo postavili zaščitne bariere.« To je bil povod za sejo. Zaradi tega, vsi, ki govorite, je bilo rečeno, tovrstne seje nimajo namena, to je brez zveze, ja, se strinjam, če želimo sejo spraviti spet nekam tja, da pridemo do klasičnega političnega spopada, ne pa k iskanju rešitev. In ni bil namen te seje, kot je bilo rečeno v preteklosti, legitimizacija dela Salvinije in njegove politike. Lepo vas prosim, ravno nasprotno. Ne pristajam na obračanje besed. In tudi ne pristajam na tovrstno mehkužno politiko, rečeno, če se bo odločil se bo pa odločil. Če se bo Italija odločila postaviti te ograje se pač bodo. Ključno tukaj je naš odgovor na to, na kaj se bo Italija odločila. Ali imamo politiko ali je nimamo, ki bo reagirala na to, da želi nekdo ograditi Slovenijo. In jaz samo kot prvi ukrep, kar smo rekli, odgovor Italije, da zaščitimo bolj južno mejo. In drugo, tudi naša odločna politika napram Italiji in tej politiki, ki želi ograjo postavljati. In samo še enkrat preberem, Salvini ima te mešane patrulje za povod v določeno stvar. Mi smo pa pristali na njegovo zgodbo. Verjamem, ima to za piar in on nima problema na tem delu. Ima problem dol v Sredozemlju, absolutno. Ampak zakaj smo pristali na njegovo zgodbo? Nisem dobil odgovora, kako bomo preprečili in reagirali, da ne bo Slovenija ograjena. Tekom seje ga nisem dobil. Kako bo slovenska politika reagirala na politiko Salvinija? Imamo še priložnost, minister.
Jaz mislim, da je to bistveno, kar bi bilo prav, da slišimo danes ob zaključku seje s strani ministra, glede na to, da ste uvodoma napovedal, da se bosta s kolegom notranjim ministrom Republike Italije srečala pojutrišnjem, bi bilo prav, ne samo zaradi ljudi, ki živijo ob slovensko-italijanski meji, ampak tudi zaradi članov odbora in vseh ostalih, da bi nam predstavili argumente, s katerimi boste kolega prepričali, da je postavitev ograje na italijansko-slovenski meji popolnoma nepotrebna. Se pravi, kateri so tisti argumenti, ki bodo kolega iz Italije prepričali v to smer, da tega ukrepa Italija ne bo sprovedla? Bilo je postavljenih še nekaj vprašanj v razpravi, tako da tisto, kar lahko odgovorite predlagam, da odgovorite danes. Glede podatkov, ki jih pričakuje Nataša Sukič pa verjamem, da boste posredovali v pisni obliki, ker gre za malo bolj podrobne številčne podatke.  Izvolite, minister, pa generalna direktorica policije.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Res je, razumem popolnoma ljudi ob naši zahodni meji, Primorce, tudi sam imam izkušnjo, ko sem še kot otrok z očetom šel v Gorico z vlakom z Bleda, čez tisto neprehodno mejo k Čuku kupiti rezervne dele za kolo. Vsi poznate zelo dobro, ki ste v tem mejnem prostoru živeli. Ne nazadnje imam tudi ženo, ki je Primorka. Moj državni, naš državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve je Primorec, tako da ta problem Primorske zelo dobro razumemo. Tudi zadnjič, ko sem bil v Divači na proslavi je bilo tam kar nekaj županov obmejnih s Primorske, kjer smo se pogovarjali tudi o problematiki migracij. In sem poslušal to problematiko županov, ki jo imajo na tem odprtem prostoru, ki je bil nekoč skorajda hermetično zaprt. Tukaj pravzaprav razumem župane in jih pravzaprav tudi poslušam, je prav, da se to tudi sliši.  Kaj bom povedal ministru Salviniju? Vsekakor mu bom povedal, da ni razlogov za postavitev tehničnih ovir na zahodni meji, tako z argumenti kot tudi z občutki prebivalcev ob meji, ne samo naših, tudi na drugi strani meje. Odločitev je pravzaprav na strani njega, italijanske države. Moram pa povedati, da imamo vidike delovanja politike, kot je bilo prej našteto, če jih imamo, imamo jih tako na nacionalni ravni sem vam že predstavil kaj počnemo na slovensko-hrvaški meji, to počnemo dnevno tudi te programe oziroma te ukrepe dnevno usklajuje policija, tukaj so bili tudi predstavljeni ne samo enkrat, večkrat. Seveda tudi spodbujamo politike zaščite zunanje meje EU-ja tako Hrvaške, ki je zunanja meja Evropske unije z Bosno in Hercegovino, pa seveda s Srbijo, tudi o tem sva se že zadnjič pogovarjala z italijanskim kolegom, pa ne samo z italijanskim kolegom, to se stalno pogovarjamo skoraj na vseh svetih in srečanjih ministrov za notranje zadeve, želimo si pravzaprav tudi večje vključitve Frontexa, veseli smo bili tudi sedaj, da je prišlo do odgovora in pa do operativne operacije Frontexa v Albaniji. Tukaj je potrebno podpisati še nekaj sporazumov v regiji in verjamem, da bo to v prihodnjih mesecih tudi uspešno s pomočjo vseh držav članic in pa tudi z razumevanjem držav v zahodno balkanski regiji, to se nenazadnje tudi pogovarjamo z ministri za notranje zadeve v regiji, kajti migracije niso problem samo v Sloveniji, pa tudi v Italiji problem, so na celotno zahodno balkanski poti in pa državah Sredozemlja, nenazadnje tudi ciljne države imajo s tem velike probleme. Želimo pa tudi proaktivno krepiti vlogo ravno te nadgradnje in pa te azilne zakonodaje, evropskega azilnega / nerazumljivo/ tukaj je problem in tukaj se zlorablja azilna zakonodaja, je pa res, da pravzaprav azil je nekaj kar je izključno v dogovoru Evropske unije, gre za direktive in pa uredbe evropskega azilnega paketa, ki ga bomo morali takoj po konstituiranju inštitucij Evropske unije tudi na predlog Slovenije in tukaj je Slovenija zelo glasna že nekaj let, že v prejšnjem mandatu na nek način rešiti, kajti drugače bomo res morali poseči po ukrepih v nacionalni zakonodaji, vendar jaz pričakujem, da bo tudi na tej ravni stekel nek korak, nek dogovor, ki bo vključeval vse države članice, ki na te stvari že nekaj časa opozarjamo, da bo prišlo tudi do rešitve. V štirih letih zadnjih štirih letih se povečuje število ilegalnih migrantov čez slovensko mejo, letos do 11.7. jih je prišlo 6.059, lani v tem obdobju 4.004, to je povečanje trendov, policija na podlagi vseh teh trendov in analiz tudi prilagaja ukrepe, jih bomo prilagajali še v naprej. Zdaj ukrepi panelne ograje /nerazumljivo/ postavitev panelne ograje ob državni meji, 40 kilometrov panelne ograje se kupuje na predlog policije ravno na zalogo v kolikor bo potrebno panelno ograjo postaviti tam kjer so pogosti prehodi bo to policija tudi predlagala in se bo to tudi postavilo, je pa res, da je javno naročilo šele v tej zaključni fazi in počakajmo, da se izpelje do konca. Slovenska vojska odlično sodeluje s slovensko policijo, to moram še enkrat se zahvaliti, vedno se, ko je vprašanje o delovanju Slovenske vojske skupaj s policijo Slovenska vojska na nalogah skupaj s policijo opazuje, patruljira skupaj s policijo in pa varuje postopek, ki ga vodi policija, ne more pa slovenska vojska voditi postopka s tujci in to je delo policije. Stroške bomo pisno posredovali, vem jih, tudi pripravljamo, je kar temeljito treba vam odgovoriti. Moram pa povedati, da strošek, govoriti o represiji, jaz mislim, da je to le strošek v varnost, ki ga mora država zagotoviti, stroški varnosti so se povečali ne samo v naši državi, ampak tudi v ostalih članicah Evropske unije in jaz mislim, da je to prava pot, da na nek način zagotovimo varnost države in s sorazmernimi ukrepi tudi s tehničnimi ovirami in pa tehničnimi sredstvi preprečujemo te nezakonite prehode. Moram pa povedati, da slovenska policija upošteva vso zakonodajo na področju azila, vse mednarodne standarde in pa seveda spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, tako kot jih vsaka demokratična policija držav članic Evropske unije, ne nazadnje tudi spoštuje in upošteva.  Kaj bomo naredili, da ne bo prišlo do povečanega prehoda ilegalnih migracij? Še naprej bomo varovali našo južno mejo, sodelovali z različnimi policijami, tudi v mešanih patruljah, ne samo z Republiko Hrvaško in Italijo, tudi z Madžarsko in Avstrijo, ko bo to potrebno in ko bo pravzaprav ko bodo policije to ugotovile. Storili bomo pa tudi vse, da Slovenija še naprej ostane varna država in to bomo pravzaprav varovali z vsemi, tako s policijo, s sodelovanjem slovenske vojske in pa tudi z vsemi tehničnimi sredstvi. Kot minister za notranje zadeve bom pa tudi v proračunu 20/21 se poskušal izboriti čim večji delež sredstev za varnost, notranjo varnost, kajti migracije so pravzaprav velik problem, so tudi ne nazadnje velik strošek. In tukaj bom kot minister za notranje zadeve poskušal narediti vse, da bo policija opremljena, da bodo policisti primerno plačati in da bomo z vsemi sredstvi in policijsko silo še naprej zagotavljali učinkovito notranjo varnost v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.
Tatjana Bobnar
Hvala lepa za besedo.  Slovenska policija dnevno aktivno sodeluje z lokalno skupnostjo, ker to je ena od naših temeljnih nalog na vseh segmentih in pa celotni državi. Lahko povem seveda na tem mestu, da smo v letošnji prvi polovici leta obravnavali več kaznivih dejanj kot lansko leto, in sicer približno za 300 več. Istočasno pa smo bili pri tem tudi bolj uspešni, torej periskanost kaznivih dejanj in kriminalitete je večja. To poudarjam zaradi tega, ker je vendarle ta občutek varnosti pri prebivalcih zelo pomemben in slovenska policija z vso resnostjo in odgovornostjo opravlja svojo nalogo. Seveda je prijetih tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo v letošnjem letu več kot lansko leto. Ko sem govorila o tem zmanjšanju trenda sem govorila o tem, da je trend v upadanju glede na mesec april sedaj v mesecu juniju. Dejstvo je, da govorimo, ko govorimo o mešanih, skupnih patruljah z italijansko policijo, govorim torej o enotnem varnostnem prostoru. In to je, bom rekla, povsem legitimen primeren, da tako rečem, operativno uspešen odziv obeh varnostnih struktur na čezmejno kriminaliteto in pa predvsem to nezakonito prisiljevanje. Vsi moramo delati tako na, bom rekla, južnih mejah kot seveda na severnih mejah. Tudi Slovenija isto pričakuje od Republike Hrvaške, da dela zelo intenizivno in še bolj intenzivno na meji z Bosno in Hercegovino kot seveda vršimo, da tako rečem v narekovajih, pritisk na njih, da dela seveda na meji z Republiko Slovenijo in to je bil tudi moj poziv glavnemu ravnatelju hrvaške policije, da vendarle se poveže, da tako rečemo, še bolj z agencijo FRONTEX na meji z Bosno in Hercegovino in da poostrijo nadzor na meji z Republiko Slovenijo. Problem so seveda sekundarne migracije. Problemi so zlorabe azilnega postopka, kar je povedal in izpostavil že minister. Vendar je to seveda splošen problem celotne Evropske unije. Običajno na notranjih mejah, torej na notranjih schengenskih mejah države ne postavljajo tehničnih ovir, tako jih nima Madžarska, recimo, z nami in tudi seveda Avstrija ne. Nihče nima od policij, da tako rečem, na tej ruti neke čarobne palčke na kakšen način bi lahko ustavili nezakonite migracije. Zagotovo pa seveda delamo vse, kar je v naši moči, da zagotavljamo varnost. Vzroki, ki so seveda globalni jih je potrebno odpravljati v državah izvora in poskrbeti, da tako rečem, za vse te točke, tako kot je bilo rečeno že pred menoj. Dejstvo je, da slovenska policija prerazporeja resurse, tako kot je predstavil že minister, tako kadrovske kot tehnične. Seveda si želimo več policistov, zaradi tega se na tem mestu tudi zahvaljujem Vladi Republike Slovenije, če govorimo o finančnih sredstvih kot o podpori za dodatno zaposlovanje v slovenski policiji. Prilagajamo tudi računalniške aplikacije, tudi postopke, da bi bili ti postopki seveda hitrejši in enostavnejši predvsem za naše policiste. Veliko sodelujemo z agencijo Frontex, ki ocenjuje, da Slovenija na meji s Hrvaško učinkovito opravlja svoje naloge. Dejstvo je, da je Frontex pooblaščen in zadolžen za koordinacijo dela na zunanji meji, torej za Evropsko unijo, da je sicer na podlagi uredbe izpred dveh let - ima določene pristojnosti tudi v tretjih državah. Podpiramo, bom rekla, intenzivno delo Frontexa na celotni balkanski poti, zlasti v teh tretjih državah, in pozdravljam podpisan sporazum z Albanijo. Čakamo na podpis sporazuma Frontexa s Severno Makedonijo in pa Srbijo. Slovenska policija zelo intenzivno sodeluje s Frontexom, tudi s policisti, ki opravljajo naloge na tej balkanski poti.  Zdaj pa, če mi dovolite še konkretne odgovore na posamezna vprašanja. Dotaknili smo se tega primera napada na taksista, jaz moram tu izpostaviti, da ne bi bilo slučajno kakršnekoli dileme, tako v zunanji, kot v notranji javnosti, policista sta vrhunsko opravila sovjo nalogo, sta vzpostavila javni red in mir, zagotovila varnost v skladu z načelom sorazmernosti, osumljenec je prišel iz italijanske smeri in policista sta naredila vse, kar je potrebno. V vseh takih primerih, ko je uporabljeno strelno orožje pa je seveda potrebno v skladu z zakonom o nalogah in pooblastilih policije še s komisijo preveriti strokovnost in zakonitost, v kar pa, glede na vse opisano in do sedaj ugotovljeno, ne dvomim. Torej, dodatni pripadniki Slovenske vojske za katere je slovenska policija zaprosila bodo seveda poslani na našo južno mejo, se pravi to bo tudi eden od ukrepov intenzivnejšega dela na tej naši južni meji. Opravljali bodo naloge v skladu z Zakonom o obrambi. In za zaključek naj povem še, ker je danes padla neka izjava, da naj bi nekdo izjavil, da je slovenska policija skorumpirana. Torej, na tem mestu lahko povem, da slovenska policija seveda ni skorumpirana, zavračam take trditve. Slovenski policisti strokovno in zakonito vsak dan opravljajo svoje naloge, vse deviantne pojave in odklone zaznavamo, slovenska policija si zna nastaviti ogledalo sama sebi in vedno stojim na stališču, da tisti, ki nastavlja ogledalo drugemu, mora biti sam boljši. Hvala lepa.  /oglašanje iz dvorane/
Izvolite, generalna direktorica.
Tatjana Bobnar
Ja, hvala lepa. Torej, to je bilo v mesecu marcu. Ne govorimo o nobenem napadu ilegalnih migrantov na Vadbeno oskrbni center Gotenice, kjer policija uporablja te, bom rekla ta kraj oziroma prostore za vadbo in za treninge oziroma za usposabljanje. Res pa je, da smo pri enem od sprovajalcev v ukradenem vozilu, ki je bilo ukradeno sicer v Republiki Italiji in smo tudi zadevo preiskali, našli ukradeno pnevmatiko iz enega od vozil policista, ki je bil na usposabljanju v Gotenici, tako da ni šlo za noben napad, ali pa neko invazijo, da tako rečem migrantov, ampak šlo je za eno kaznivo dejanje, ki smo ga uspešno preiskali.
Vsi, ki ste želeli besedo, ste jo dobili. Zaključujem razpravo. S strani predlagatelja Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati sta bila predlagana dva sklepa. Glede na to je bil predlagan tudi sklic Odbora za zunanjo politiko, ki pa se je izrekel za nepristojnega, smo jih ustrezno preformulirali, tako da se prvi sklep glasi: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Vlado Republike Slovenije, da takoj sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovito varovanje slovenske južne meje z Republiko Hrvaško, tako da ne bo prihajalo do nezakonitih prehodov meje. S tem bo poostren nadzor na meji z Republiko Italijo in poostren nadzor na meji s strani Republike Avstrije nepotreben, neoviran pretok ljudi in prometa pa bo ponovno zagotovljen. In drugi sklep: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga Vladi, da začne postopek priprave sprememb in dopolnitev azilne zakonodaje, ki bodo zaostrile pogoje za pridobitev mednarodne zaščite.  Želi kdo o teh dveh predlogih razpravljati?  Ugotavljam, da ne, torej lahko preidemo na glasovanje. Glasovali bomo o vsakem sklepu posebej. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Sklep ni bil sprejet. Prehajamo na glasovanje o drugem predlogu sklepa.  Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Sklep ni bil sprejet. Zahvaljujem se vsem sodelujočim, še posebej županom občin Nova Gorica, Kobarid, Šempeter, Vrtojba in Rečne Vogrsko ter predstavniku Mestne občine Koper za sodelovanje na današnji seji.  Zaključujem 14 nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in vam želim lep dan še naprej.