Spoštovani, začenjam 30. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas vse skupaj prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se za sejo opravičili naslednje članice in člani odbora: Nataša Sukič, Bojan Podkrajšek in Franc Rosec.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2026.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, in sicer Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2026 z dne 28. 11. 2025.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Agencija za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Državni svet.

Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2026 je bil posredovan Državnemu zboru na podlagi petega odstavka 48. člena Energetskega zakona, ki določa, da Agencija za energijo s sprejemom programa dela in finančnim načrtom seznani Državni zbor. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo predloženi dokument obravnaval kot matično delovno telo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, oziroma ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju, obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Začenjamo torej z obravnavo Programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo za leto 2026. Besedo dajem predstavnici predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k programu dela in finančnemu načrtu, torej direktorico Agencije za energijo. Magistra Duška Godina, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanci in poslanke, lepo pozdravljeni.

Agencija za energijo kot nacionalni regulativni organ na področju trga z energijo že od sprejetja Energetskega zakona leta 2014 Državnemu zboru poroča tako o stanju na področju energetike kot tudi seznani Državni zbor z načrtovanim delom, torej programom dela in finančnim načrtom Agencije za energijo v tekočem oziroma naslednjem letu. Prav tako pa Državnemu zboru agencija poroča o izvedbi tega programa dela in realizaciji finančnega načrta. Torej danes je v obravnavi program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2026.

Naloge Agencije za energijo in njena pooblastila, pristojnosti so izjemno široka. S tako evropsko kot nacionalno zakonodajo dejansko lahko rečem, da v zadnjih nekaj letih vsako leto dobi tudi dodatne pomembne, kompleksne in obsežne naloge. Vse naloge, tako nove kot tudi že obstoječe naloge so podrobno predstavljene v programu dela, zato mi dovolite, da vam na današnji predstavitvi navedem zgolj nekaj ključnih poudarkov tega leta, ki je dejansko že v teku. Kot veste, Agencija za energijo in njena primarna vloga je reguliranje omrežnih dejavnosti tako na področju oskrbe z električno energijo kot zemeljskim plinom. Torej določamo načrtovane upravičene stroške elektrooperaterjev in operaterjev na področju oskrbe s plinom. In Agencija za energijo vsake tri leta na plinu in vsake pet let izda odločbo o regulativnem okviru, s katerim določi obseg stroškov, s katerimi smejo podjetja poslovati. In trenutno smo na obeh področjih, tako na plinu kot elektriki na sredini regulativnega obdobja pet- oziroma triletnega, zato je leto 2026 namenjeno spremljanju regulativnega okvira in ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira.

Eden izmed najpomembnejših poudarkov leta 2026 bo tako kot v preteklih dveh letih prav tako obračun omrežnine, ki ga uporabljamo že dejansko zelo uspešno več kot 16 mesecev. Po tej, če lahko temu rečem, neki nervozi v javnosti, ki se je pojavljala z začetkom uporabe, predvsem z nastopom višje sezone in predvsem torej v lanskem januarju in februarju, se je stanje zelo umirilo. In naša metodologija se praktično z nekaj res manjšimi spremembami na področju sezonskih porabnikov in določanja, določanja dogovorjenih moči uporablja nespremenjena, v samem jedru popolnoma nespremenjena dalje. In v letu 2026 ne načrtujemo nobenih sprememb, temveč je namenjeno predvsem spremljanju učinkov metodologije. Naj samo omenim, da se je prvi kratkoročni učinek, kot ga je napovedovala Agencija za energijo, že pokazal in potrdil agencijske napovedi in izračune, in sicer velika večina gospodinjskih odjemalcev in malih poslovnih odjemalcev na letnem nivoju ob enaki rabi energije in omrežja plačuje manj omrežnine. Pojavljajo se pa tudi že porast na področju, torej spodbudili smo aktivni odjem, kar nekaj sprememb, sprememb dogovorjenih moči so že odjemalci naredili, predvsem poslovni odjemalci. Opažamo torej tudi napredek na gospodinjskem odjemu, kjer z veseljem opažamo tudi, da je več kot 60 odstotkov teh aktivnih odjemalcev tudi uspešnih, kar pomeni, da so s spremembo dogovorjene moči uspeli tudi prilagoditi svojo porabo in ni prihajalo do zaračunavanja presežnih moči. Na splošno pa sicer na podlagi preteklega leta, na podlagi merjenja učinkov opažamo, da je zgolj 1 odstotek vse pobrane omrežnine bilo pobrane iz naslova presežnih moči. Potem, kar se tiče področja oskrbe z električno energijo in v povezavi z obračunom omrežnine, kolikor ste seznanjeni, v Sloveniji je že skoraj sto odstotna uvedba naprednih merilnih sistemov na področju elektrike. Na področju plina se je študija, ki smo jo delali torej na obeh področjih hkrati pred leti, izkazalo, da ni stroškovno učinkovita uvedba naprednih merilnih sistemov na področju plina, ampak ker na podlagi zakona o učinkoviti rabi energije moramo v primeru torej, kadar je ta analiza negativna, vsake štiri leta ponoviti to študijo, načrtujemo torej v tem letu obsežno študijo, in sicer oceno stroškov in koristi uvedbe naprednih merilnih sistemov na področju plina. Prav tako pa bomo na področju elektrike preverili, torej naredili analizo stroškov in koristi za morebitno nadgradnjo oziroma prenovo naprednih merilnih sistemov predvsem z vidika, z vidika kakovosti merilnih podatkov in razvoja tehnologije. Prav tako bo Agencija za energijo v tem letu torej, in k temu smo že pristopili, naredila, na podlagi analize morebiti posodobila metodologijo za pripravo razvojnih načrtov za elektrooperaterje, ob koncu leta pa bomo ponovno obravnavali desetletne razvojne načrte elektrooperaterjev, ki jih na podlagi zakonodaje presojamo vsaki dve leti in pomembno vplivajo tako na zagotavljanje energetske politike potrebnega razvoja omrežja kot seveda tudi na načrtovane stroške in posledično tudi potrebne prihodke iz omrežnine.

Ob tem pa smo v letu, bomo v letu 2026 začeli izvajati zelo kompleksno novo nalogo na področju vrednotenja potreb po prožnosti za obdobje najmanj naslednjih pet do deset let na nacionalni ravni, ki temelji na metodologiji Acer. Gre za res kompleksno novo nalogo, ki pa je izredno pomembno povezana z zagotavljanjem učinkovitega razvoja in uporabe omrežij, kar je cilj, kar je torej eden izmed osrednjih ciljev tako Agencije za energijo kot elektrooperaterjev predvsem z vidika zelenega prehoda in potrebnih bodočih naložb v omrežja.

Potem naj omenim samo še na kratko torej nove naloge na podlagi pričakovane zakonodaje. In sicer, na podlagi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je agencija dobila nekaj novih nalog. Nekaj nalog je na podlagi tega zakona bilo iz agencije preneseno na Borzen, pa vendar jih še izvajamo v letu 2026, torej preidejo na Borzen s 1. januarjem 2027. Na podlagi zakona o učinkoviti rabi energije, ki še ni bil sprejet, so prav tako načrtovane dodatne naloge za Agencijo za energijo v pripravi. Torej na ministrstvu pa je tudi zakon o oskrbi s plini, ki mora biti spremenjen zaradi popolne implementacije evropske zakonodaje in gre predvsem za, ki bo, v tem letu mora biti sprejet in bo za Agencijo za energijo prav tako prinesel nove naloge in pristojnosti, predvsem na področju razvoja vodika in s tem povezanim razvojem omrežja in oblikovanjem tarifnih sistemov.

Toliko na kratko s strani, z moje strani. V programu dela, ki je pred vami, so vse naloge izčrpno prikazane. Tako so navedene pravne podlage, na podlagi katerih izvajamo naloge, cilji, ki jih moramo s tem doseči, kazalniki uspešnosti, prav tako pa so prikazana tudi morebitna tveganja, ki lahko vplivajo na odstopanja pri izvedbi nalog. Lahko povem, da vsako leto kljub resnejšim težavam predvsem na področju zagotavljanja potrebnih kadrovskih virov uspemo zelo učinkovito krmariti in obvladovati ta tveganja, pa vendarle je prav, da v programu dela na to tudi opozorimo.

Toliko zaenkrat z moje strani, seveda z veseljem odgovorim na kakršnokoli vprašanje, hvala.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? V kolikor ne, pa če ni vprašanj, zaključujem razpravo.

S tem torej tudi zaključujem tudi obravnavo. In ugotavljam, da se je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil s Programom dela in finančnim načrtom Agencije za energijo za leto 2026.

S tem zaključujem obravnavo poročila na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejete ugotovitve. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se direktorici zahvaljujem za predstavitev.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO O BLAŽENJU PODNEBNIH SPREMEMB V SLOVENIJI, STROKOVNO MNENJE PODNEBNEGA SVETA O POROČILU O BLAŽENJU PODNEBNIH SPREMEMB V SLOVENIJI IN POROČILO O IZVEDBI PODNEBNEGA DIALOGA 2025.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: poročilo z dne 27. 11. 2025 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 5. 1. 2026.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Državni svet, Podnebni svet in doktor Lučka Kajfež Bogataj.

Poročilo o blaženju podnebnih sprememb v Sloveniji 2025 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi prvega odstavka 65. člena in 1. ter 2. točke drugega odstavka 20. člena podnebnega zakona. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo predloženi dokument obravnaval kot matično delovno telo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju, obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Začenjamo torej z obravnavo Poročila o blaženju podnebnih sprememb v Sloveniji, 2025.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Torej, državni sekretar Uroš Vajgl, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala. Veseli me, da Državni zbor danes prvič obravnavaporočilo o podnebnih spremembah v Sloveniji. To ni naključje, ampak neposredna posledica lani sprejetega podnebnega zakona, s katerim smo podnebno politiko postavili na sistemske, pregledne in odgovorne temelje. Zakon določa, da vlada vsako leto poroča o zmanjševanju emisij, vsaki dve leti pa tudi o prilagajanju na podnebne spremembe, na področju, kjer je formalnih mednarodnih obveznosti sicer manj, ampak je za Slovenijo življenjskega pomena. Slovenija je med državami, ki podnebne spremembe občutijo nadpovprečno, zato bodimo jasni, podnebne spremembe niso teorija, niso ideologija in niso vprašanje prepričanja, ampak so dejstvo. In žal ni tudi boljšega znanstvenega dokaza kot to, da so se pretekle napovedi že uresničevale. Število vročih dni se je v zadnjih desetletjih več kot potrojilo, ujme povzročajo milijardno škodo, poplave, suše, požari in plazovi niso več izjema, ampak so postali vse pogostejša realnost in če ne ukrepamo, bodo tveganja le še večja; za naše gospodarstvo, za kmetijstvo, za vodne vire in predvsem za varnost ljudi.

In v tem kontekstu želim poudariti, da se svet kljub političnim spremembam na drugi strani Atlantika ni ustavil v uresničevanju podnebnih ukrepov. Pariški sporazum se, čeprav prepočasi, izvaja. Kitajska, na primer, je po vseh razpoložljivih podatkih lani dosegla vrhunec svojih emisij, in to pri nižjih emisijah na prebivalca, kot jih je imela Evropa ob svojem vrhuncu. Pred zadnjo podnebno konferenco je napovedala tudi dodatne cilje in vanjo vlaga enormna sredstva, kar počne tudi zato, ker ima od tega gospodarsko korist. In medtem ko to počne, se v povezavi z Evropo prepogosto napačno izpostavlja navidezna kolizija podnebnega ukrepanja s ciljem povečanja naše konkurenčnosti.

Evropa je na nekaterih področjih dejansko izgubila prednost. Žal ravno na nekaterih tehnologijah, ki so pomembne za podnebni prehod; brez emisijska vozila, obnovljive vire energije, tehnologijah, po katerih bo v naslednjih desetletjih povpraševanje samo še raslo. In naš odgovor za povečanje konkurenčnosti zato ne more biti oklepanje starih industrijskih modelov, ampak pametno, nadzorovano in pravično razogljičenje, ki hkrati krepi konkurenčnost in strateško avtonomijo. Zeleni prehod zato ni projekt ideologije, je odziv na globalno realnost, na svet, ki temelji da svet, ki temelji na fosilnih gorivih, ni dolgoročno vzdržen, ne okoljsko, ne ekonomsko in ne geopolitično.

Razogljičenje pomeni zmanjšanje rabe goriv, od katerih smo uvozno odvisni. Slovenija vsako leto za uvoz fosilnih goriv nameni približno štiri milijarde evrov in to je trajen odliv sredstev, ki bi jih lahko usmerjali v domače investicije, tehnološki razvoj in krepitev industrijskih zmogljivosti. In takšna odvisnost nas torej ne postavlja, ne izpostavlja le cenovni nestanovitni, nestanovitnosti in geopolitičnim tveganjem, ampak dolgoročno omejuje naš razvojni potencial. Se pa moramo ob zelenem prehodu tudi v luči aktualnih geostrateških razmer zavedati, da bi nekatere politike morali voditi bolje, na kar je nakazovalo tudi večkrat že obravnavano Draghijevo poročilo.

Res je, da je Evropa regulirala preveč in prehitro na več področjih hkrati. To sicer ne pomeni, da je bila smer napačna. Cilji so pravi, prilagoditi pa moramo pot. In ključno je, da na tej poti industrijo bolj aktivno podpiramo. In tukaj je področje, kjer smo v Sloveniji naredili pomemben premik. Ta vlada je prva vzpostavila shemo povračil posrednih stroškov zaradi evropske sheme trgovanja z emisijami. Samo iz podnebnega sklada smo gospodarstvu v obdobju te vlade izplačali sto milijonov evrov neposrednih spodbud, pred letom 2022 je bilo tega skoraj nič.

Tudi sicer smo iz podnebnega sklada v zadnjih štirih letih izplačali več sredstev kot v vseh letih doslej. Podobno je na zakonodajnem področju. Na primeru strožjih standardov za sosežig odpadkov smo pokazali, da znamo z industrijo, z gospodarskimi združenji, lokalno oblastjo in nevladnim sektorjem doseči dogovor o pogojih, v katerih lahko industrija posluje v našem okolju. Z dejanji torej dokazujemo, da je mogoče gospodarski razvoj in razogljičenje uskladiti. In poročilo, ki je pred vami jasno kaže, da Slovenija na področju blaženja podnebnih sprememb napreduje. Od leta 2005 smo zmanjšali skupne emisije toplogrednih plinov za 28 odstotkov in leta 2023 dosegli letni cilj zmanjšanja izpustov v sektorjih izven sistema ETS, kar pomeni, da izpolnjujemo obveznosti iz evropske zakonodaje, kar se je še pred nekaj leti zdelo nemogoče.

Posebej pomemben je napredek pri obnovljivih virih energije. Leta 2023 je Slovenija prvič dosegla 25 odstotni delež OVE v bruto končni rabi, pri čemer je bil najhitrejši napredek dosežen pri sončni energiji in rast fotovoltaike na prebivalca je bila med najvišjimi v Evropi. Pomembni so tudi ukrepi na področju energetske učinkovitosti. Raba končne energije se postopno zmanjšuje, s tem pa se znižujejo tudi stroški za gospodinjstva in gospodarstvo ter neposredno zmanjšujejo izpusti. Pri tem posebno pozornost namenjamo ranljivim skupinam, katerim namenjamo najvišje subvencije doslej. Skupno smo za energetsko revne razpisali več kot 50 milijonov evrov, pomembno vlogo pa bo imel tudi socialno podnebni sklad, ki ga še zdaj, že zdaj programiramo, da bi ga lahko ob koncu leta tudi že črpali. Seveda poročilo izzivov ne skriva. Največji problem slovenske podnebne bilance ostaja promet. Je edini sektor, kjer so se izpusti glede na leto 2005 dvignili. Zato krepimo vlaganja v javni potniški promet, aktivno mobilnost in dolgoročno prestrukturiranje mobilnostnega sistema. Ta prehod ni hiter, je pa nujen. Današnji model mobilnosti prebivalcev, ki temelji predvsem na rabi osebnih vozil, je ekonomsko izjemno drag. Slovenija je med državami z najvišjim deležem razpoložljivega dohodka gospodinjstev, namenjenega za prevoze. Zato smo z ustanovitvijo družbe za upravljanje javnega potniškega prometa leta 2022 bistveno okrepili razvojne in koordinacijske zmogljivosti sistema. Z novimi koncesijami za medkrajevni avtobusni promet se je ponudba povečala za približno 20 odstotkov, število potnikov pa za več kot 18 odstotkov. Posodablja se tudi železniški vozni park, vozovnica Slovenija pa predstavlja pomemben sistemski ukrep za zmanjšanje odvisnosti od osebnih vozil. Izziv ostaja tudi slabljenje ponorov v gozdovih, kar je posledica podnebnih sprememb, staranja gozdov in rabe prostorov. Na drugih področjih je pa smer, smo pa na pravi poti.

Želim pa ob zaključku uvodne predstavitve poudariti tudi vlogo podnebnega sveta, ki je poročilo prepoznal kot pomemben korak k sistematičnemu spremljanju podnebnih politik. Njihove pripombe razumemo kot strokovno usmeritev za nadaljnje izboljšave. Ne nazadnje pa še ključno sporočilo iz zadnjega od treh gradiv, ki je pred vami; v okviru podnebnega dialoga konec lanskega leta smo lahko jasno slišali javnost. Ljudje podpirajo podnebne cilje, če so ukrepi pravični, razumljivi in vključujoči. In zato bo podnebni prehod uspešen le, če bo razumljen kot skupen družbeni projekt, ne kot tehnična ali fiskalna naloga države.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod državni svetnik Leopold Pogačar? Izvolite.

Predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Kot rečeno je navedeno poročilo obravnavala tudi naša komisija. Mi smo se v bistvu seznanili s poročilom o blaženju podnebnih sprememb in ocenjujemo, da je to jasno in pregledno, da le to jasno in pregledno prikazuje stanje emisij ter splošne trende. Ob tem pa poudarjamo, da zgolj prikaz podatkov ne bo več dovolj in da je nujen še večji premik h konkretnim izvedljivim ukrepom in spodbudam, ki bodo neposredno izboljšali zdravje prebivalcev in kakovost življenja. Po mnenju komisije se ne smemo zadovoljiti le s statističnimi izboljšavami, temveč moramo oblikovati merljive načrte, katerih učinki bodo opazni že v naslednjih poročilih, zlasti prek jasnih finančnih mehanizmov za podporo trajnostni mobilnosti, večji rabi javnega prevoza in prehodu na čistejše ogrevalne sisteme, saj, saj morajo ukrepi prenesti otipljive spremembe v vsakdanjem življenju ljudi.

Komisija opozarja tudi, da povečanje deleža obnovljivih virov energije, predvsem sončnih elektrarn, ni mogoče brez razširitve in posodobitve distribucijskega omrežja ter brez jasne, stabilne in predvidljive državne strategije. Trenutni energetski sistem je podhranjen, investitorji pa se zaradi nestabilnega zakonodajnega in tržnega okolja pogosto znajdejo v negotovosti, kar zavira razvoj fotovoltaike in drugih obnovljivih virov.

Zato komisija poudarja potrebo po srednjeročni perspektivi in kontinuiteti strategije razogljičenja, ki bo zagotavljala zanesljivost naložb, zmanjševala ekonomska tveganja in krepila zaupanje prebivalcev. Po podatkih o izpustih CO2 med letoma 2005 in 2023, komisija ugotavlja, da sta Evropa in Slovenija emisije bistveno zmanjšali, hkrati pa se povečuje razkorak v primerjavi s preostalim svetom. Komisija opozarja, da ima intenzivno zmanjševanje izpustov pomembne posledice za konkurenčnost slovenskega in evropskega gospodarstva, saj dodatni stroški, zlasti zaradi sistema ETS(?) močno obremenjujejo podjetja, predvsem mala in srednja, ter vplivajo s tem na njihovo dolgoročno vzdržnost. Primer Termoelektrarne Šoštanj kaže, da bi bilo poslovanje brez bremen emisijskih kuponov finančno vzdržno, zato komisija poudarja potrebo po treznem in premišljenem prehodu v podnebno nevtralnost, ki bo ohranjal konkurenčnost gospodarstva in ne bo nesorazmerno bremenil sedanjih generacij. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Na vrsti so ostali vabljeni, če želi kdo besedo. Prosim in prosim tudi, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter navedete institucijo, iz katere prihajate. Želi kdo? (Da.)

Gospa Kajfež Bogataj, izvolite.

Ja, samo tam vklopite, ja.

Ja, hvala za besedo, hvala tudi, da ste me povabili. Jaz bi mogoče samo dve stvari izpostavila.

Zdaj seveda, Lučka Kajfež Bogataj, Univerza v Ljubljani, zaslužna profesorica. Jaz sem nekako predstavnik znanosti, istočasno pa tudi civilne družbe v svoji funkciji. Zato bi ob tem poročilu, ki je seveda absolutno za pozdraviti, konsistentno napisano, opozorila pa na eno stvar, ki zelo manjka in to je prilagajanje na podnebne spremembe, ker kljub temu, da moramo postati ogljično nevtralni, mi imamo situacijo že tukaj. In ne pozabiti, da nam je recimo ena poplava v eni noči odnesla takrat več kot 10 odstotkov BDP-ja. Tako da govoriti o konkurenčnosti, istočasno pa si dovoliti, da imamo take ogromne škode, je seveda stvar presoje, ne. Moramo vlagati v to, ker se nam bo obrestovalo.

Skratka, prilagajanje ni sistemsko, ni strateško in ni del politik v Sloveniji. Pa mislim, da bi morali postati, še posebej mogoče na področju prostorskega razvoja, ker raba prostora je tista, ki nas dela bolj ranljive. To je ena stvar, druga stvar, ki bi jo rada poudarila je, da v kontekstu ranljivosti še vedno podnebne spremembe gledamo kot okoljski problem. Jaz mislim, da je to varnostni problem, to je stvar nacionalne varnosti, ker dejansko ne samo naravne nesreče, migracije, vse, kar se nam obeta, je enaka grožnja kot mogoče grožnja Arktike ali česarkoli. Tako da mislim, da bi tudi Ministrstvo za obrambo, posebej zdaj, ko bodo investicije, ko bo denar, vsaj predpostavljam, ta denar bil namenjen pravzaprav ne samo hibridno, ampak tudi mogoče prav eksplicitno, da postanemo bolj odporni.

In še mogoče tretja stvar, no, podnebni dialog, ki je bil prvič izveden, mislim, da je to nujno. To je nad tem, kar nam dajejo neke ankete, neke presečne, tukaj prvič slišiš glas ljudi, ki so tista tiha večina, o kateri ponavadi ne slišimo veliko in tisto, kar je recimo iz tega pogovora, ki je bil zelo intenziven, prišlo ven, da je mogoče gradimo na stvareh, kjer v Sloveniji je konsenz. Konkretno, ko smo prišli recimo do vloge jedrske energije v prihodnosti, pol pol ne, ko smo prišli do vetrne energije, pol pol ne, ko smo prišli pa do skupnostnih recimo elektrarn, tukaj je bil pa soglasje dejansko popolno, ne? Ali ne bi bilo pametno, da gradimo politike na tem, kjer vemo, da ljudje bodo za. Ali je res pametno, da delamo tisto, kar nas razdvaja še bolj? S tem bo podnebna politika bolj učinkovita, tako da toliko z moje strani, hvala.

Najlepša hvala. Želi še… Izvolite.

Ja, dobro jutro.

(Jonas Sonnenschein, podpredsednik podnebnega sveta.)

Ja, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Znanost in narava nas opozarjata, da časa za odlašanje ni več. Leto 2025 je bilo prvo leto v zgodovini, ko je bila povprečna globalna temperatura 12 mesecev zapored za več kot 1,5 °C višja od predindustrijskega obdobja. Slovenija se pri tem segreva še hitreje od svetovnega povprečja, kar prinaša neposredna tveganja za naše kmetijstvo, gozdove, varnost in zdravje. Jaz bi poudaril, da pariški sporazum ni le diplomatski dokument, je nujen politični okvir za ohranitev pogojev za življenje, kot ga poznamo. Od nas zahteva takojšnje zmanjšanje izpustov, da preprečimo najhujše posledice ekstremnih vremenskih dogodkov, ki smo jim v Sloveniji že priča. Ampak morda se sprašujete in velikokrat to slišimo, zakaj bi morala Slovenija, ki prispeva le 0,03 odstotkov svetovnih izpustov, sploh ukrepati. Odgovor je jasen: ker smo zaradi svoje geografske lege med najbolj izpostavljenimi težavami, zato nas bodo poplave, suše, vročinski valovi prizadeli še bolj. Podnebne spremembe niso več teoretična grožnja, so ekonomska in tudi proračunska bomba. Sanacija poplav nas je stala milijarde, investicije v razogljičenje pa je le majhen delež cene, ki jo bomo plačali, če ne ukrepamo. Poleg tega so naši izpusti na prebivalca visoki, so primerljivi s povprečjem Kitajske in Evropske unije. Glede na naš BDP pa so celo višji, kar pomeni, da imamo še veliko prostora za izboljšanje učinkovitosti našega gospodarstva. Priznam pa tudi, da naše prihodnosti nimamo popolnoma v svojih rokah, je neposredno odvisno od tega, kako hitro bodo emisije zmanjšale druge države. Ampak samo, če bodo vse države, predvsem pa ekonomsko razvite države, med njimi tudi Slovenija, zmanjšale emisije, nam lahko uspe. Zmanjšanje domačih emisij je vprašanje naše dolgoročne gospodarske in tudi družbene odpornosti. Doseganje cilja, da postanemo podnebno nevtralni do leta 2045, kar pomeni v manj kot 20 letih, manj kot 20 let od zdaj, kar je cilj podnebnega zakona, je absolutno nujno iz znanstvenega vidika. Je pa tudi dosegljivo, ampak ne, če menimo, da je že dovolj sprejeti strategije in akcijski načrt zgolj na papirju. Zato je res pomembno, da vzpostavimo rednejši, preglednejši in predvsem boljši nadzor nad izvajanjem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ali kratko NEPN. Trenutni razkorak med načrtovanimi ukrepi in izvajanjem na terenu, zlasti v prometu in pri energetski obnovi stavb, je prevelik. Verjetno se spomnite prejšnjega tedna, ko sem vas opozoril, da novela zakona o cestninjenju ni v skladu z NEPN - desna roka ne ve, kaj dela leva. Poročilo o blaženju podnebnih sprememb, tema današnje razprave, je lahko pomembno orodje za spremljanje izvajanja NEPN. Vsaj enkrat letno skupaj s podnebnim ogledalom, ki ga enkrat letno objavi Inštitut Jožef Štefan, ponuja dober pregled trenutnega stanja doseganja podnebnih ciljev. Ampak vsa ta poročila imajo lahko učinek le, če vključujejo konkretne podnebne ukrepe. Zato predlaga Podnebni svet, da naslednje leto poročilo o blaženju podnebnih sprememb manj ponavlja informacije iz podnebnega ogledala in večji poudarek nameni konkretnim ukrepom, ki jih je nujno treba izvesti ter sektorjem in ministrstvom, ki zaostajajo pri izvajanju ukrepov NEPN. Poleg tega si želimo in si moramo prizadevati, za tesnejši ter bolj sistematično sodelovanje med parlamentom in znanstveno sfero. Znanost ne ponuja le opozoril, temveč tudi rešitve. Podnebni svet je neodvisno posvetovalno telo vlade, obenem pa vam ponuja strokovno podporo in objektivno kritiko, ki je nujna za sprejemanje premišljenih zakonskih odločitev. Podnebna politika ne sme biti talec strankarskih preigravanj, temveč mora temeljiti na strokovnem konsenzu.

V duhu krepitve tega dialoga vas, spoštovani člani odbora, vljudno vabim na informativni dan Podnebnega sveta. Dogodek bo potekal 24. februar od 16. do 18. ure v prostorih Gozdarskega inštituta Slovenije. To bo priložnost ali neposredno od stroka slišati ključne ugotovitve in da skupaj razpravljamo o tem, kako lahko vi kot zakonodajalci prispevate k bolj učinkoviti podnebni politiki. Seveda pa bom z veseljem odgovoril na vaša vprašanja tudi tukaj in zdaj, če ste na primer prebrali poročilo o blaženju podnebnih sprememb in vas zanima stališče Podnebnega sveta do posameznih vidikov poročila. Hvala za vašo pozornost in upam, da se vidimo spet 24. februar.