Pričenjamo kar 60. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Eno lepo četrtkovo dobro jutro. Obveščam vas, da so zadržani in se seje niso mogli udeležiti, zaenkrat imam opravičilo Felice Zize, medtem ko kot nadomestni člani odbora sodeluje Mojca Stegovec, ki nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od točk dnevnega reda je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENI NEGI IN BABIŠTVU, DRUGA OBRAVNAVA,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 15. decembra 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka obravnave na seji odbora. Kot gradivo ste prejeli Predlog Zakona zahteve skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Predlog amandmaja Zdravniške zbornice Slovenije. In vabljeni k tej točki so bili predstavniki Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o vseh členih predloga zakona. V roku, ki ga določa poslovnik, so bili vloženi amandmaji koalicije in posebej, ja, samo amandmaji koalicije. Odboru predlagam, da razprava o vseh členih in amandmajih se združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi pa najprej opravili glasovanje o amandmajih, nato pa o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne, pa kar pričnemo z obravnavo zakona. In najprej dajem besedo Ministrstvu za zdravje, državni sekretarki Jasni Humar, izvolite.

Spoštovani.

S Predlogom zakona o zdravstveni negi in babištvu se celovito sistemsko in samostojno naslavlja področje zdravstvene nege in babištva, kot ena izmed ključnih dejavnosti zdravstvenega sistema. Predlog zakona je pripravljen ob upoštevanju primerjalnih ureditev v nekaterih drugih državah članicah Evropske unije, kjer je samostojna zakonska ureditev zdravstvene nege in babištva že uveljavljena. Ključni cilj predloga zakona so uvedba strokovnega izpita, ki ga diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar opravi po končanem študiju in uvedba obveznega strokovnega usposabljanja, ki ga diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar opravi po uspešno opravljenem strokovnem izpitu oziroma ob ponovni vrnitvi na delo po daljši prekinitvi. Strokovno usposabljanje traja od 3 do 12 mesecev in je namenjeno postopnemu vključevanju v delovni proces ter pridobivanju znanj, ki so potrebna za varno in kakovostno zdravstveno obravnavo. Predlog zakona uvaja dve različni licenci in sicer licenco in specialistično licenco. Licenca se pridobi po opravljenem strokovnem usposabljanju, specialistična licenca pa po opravljeni specializaciji in predstavlja nadgradnjo licence. Licenca v času veljavnosti specialistične licence miruje in se v primeru prenehanja veljavnosti specialistične licence znova podeli. Sistem licenciranja, v skladu s katerim se tako licenca kot tudi specialistična licenca podelita za obdobje sedmih let je namenjen zagotavljanju rednega preverjanja znanja in vzdrževanja strokovnih kompetenc zdravstvenih delavcev. Pridobivanju potrebnih znanj za opravljanje dela je namenjen tudi individualni program usposabljanja, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju ob menjavi delovnega mesta. Individualni program usposabljanja se oblikuje ob upoštevanju preteklih delovnih izkušenj ter omogoča, da diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar pridobi ustrezno znanje, izkušnje in veščine, ki so potrebne za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je premeščen oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi. S predlogom zakona se urejajo specializacije v zdravstveni negi in babištvu. Zakon določa način načrtovanja specializacij ob upoštevanju potreb mreže javne zdravstvene službe in določa, da se specializacije financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Takšen celovit pravni okvir je nujno potreben, saj bodo specializacije v zdravstveni negi omogočile prenos določenih nalog na ustrezno usposobljene specialiste zdravstvene nege, s tem pa se bo izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev. Predlog zakona nadalje omogoča prenos pooblastil zdravnika na zdravstvenega delavca v dejavnosti zdravstvene nege in babištva, ki je predhodno pridobil dodatne kompetence z delom. Cilj predmetne ureditve je razbremeniti zdravnike in s tem izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev. Zakon ureja tudi možnost izvajanja zdravstvenih storitev izven prostorov, v katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, in možnost izvajanja zdravstvenih storitev na daljavo. Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij bo omogočila boljšo izrabo kadrovskih virov, večjo dostopnost do zdravstvenih storitev in kontinuiteto zdravstvene obravnave, kar je še posebej pomembno za obravnavo kroničnih bolnikov, starejših oseb in prebivalcev z oddaljenih območij.

Predlog zakona pa prav tako uvaja funkcijo pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege in babištva, ki ga je potrebno obvezno imenovati v tistih javnih zavodih, ki v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti izvajajo tudi dejavnost zdravstvene nege in babištva. Navedena ureditev bo prispevala k večji preglednosti odločanja in boljšemu upravljanju kadrov ter bo omogočila dodaten strokovni razvoj in ustrezno organizacijo dela na področju zdravstvene nege in babištva. Na ministrstvu smo usklajevali Predlog zakona tudi z Zakonodajno-pravno službo parlamenta in v največji možni meri člene tudi uskladili. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, Barbari Gerečnik, izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi nalogami preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje, v katerem so podane pripombe z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Glede na to, da je namen predloga zakona celovito in sistemsko urediti vse vidike izvajanja zdravstvene nege in babištva, zlasti pa tista vprašanja, ki so specifična za to področje in terjajo odstop od splošne ureditve oziroma posebno zakonsko normiranje, smo v pisnem mnenju najprej izpostavili, da je pravna ureditev zdravstva v Republiki Sloveniji že sedaj materija številnih zakonov, ki ureja…

Se opravičujem, kaj lahko malo spoštljivosti, prosim, ker se ne sliši in je zelo moteče, se opravičujem.

Izvolite, nadaljujte.

Torej, pravna ureditev zdravstva v Republiki Sloveniji je že sedaj materija številnih zakonov, ki urejajo posamezne vidike delovanja zdravstvenega sistema. Temeljni sistemski zakon, ki ureja vsebino in opravljanje zdravstvene dejavnosti, javno zdravstveno službo ter povezovanje zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev, zbornice in združenja, pa je Zakon o zdravstveni dejavnosti, v ureditev katerega pa je bilo večkrat poseženo z interventnimi zakoni, s katerimi so določeni nekateri začasni, a še veljavni ter tudi trajni odstopi od veljavne sistemske ureditve, kar je treba upoštevati v okviru ureditve v tem predlogu zakona.

Poleg tega smo opozorili, da je treba pri specialnem urejanju področja zdravstvene nege in babištva posebno pozornost nameniti vzpostavitvi ustreznega razmerja do splošne sistemske ureditve, k čemur lahko bistveno pripomorejo jasne in popolne opredelitve splošnih pojmov ter ustrezne obrazložitve predlaganih rešitev. V zvezi s tem smo opozorili zlasti na potrebo po jasni definiciji pojma dejavnost zdravstvene nege in babištva v razmerju do vrst zdravstvenih dejavnosti, za izvajanje katerih je treba pridobiti dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti.

V okviru opredelitve izrazov je izostala opredelitev pojma storitve zdravstvene nege in babištva, čeprav gre za enega temeljnih pojmov tega predloga zakona.

Pripombe k posameznim členom so se večinoma nanašale na jasnost in določnost pravnega urejanja kot elementa načela pravne države. Pravno sistemsko skladnost predloga zakona z nekaterimi drugimi zakoni ter na notranjo skladnost predlaganega zakonskega besedila, nekaj pa je bilo tudi povsem nomotehničnih pripomb. Zdaj, amandmaji koalicijskih poslanskih skupin so bili vloženi sicer šele tik pred začetkom te seje odbora, zato njihova natančna preučitev še ni bila mogoča. Bi pa vseeno izpostavila, da smo se z Ministrstvom za zdravje intenzivno usklajevali glede vsebine amandmajev in če so vloženi s tako vsebino oziroma v taki obliki, kot je bilo usklajevano in tudi usklajeno se z njimi veliko naših pripomb pri posameznih členih ustrezno upošteva. Vseeno pa bi opozorila, da bo potreben tudi skrben pregled dopolnjenega predloga zakona, da se preveri, če zaradi vloženih amandmajev morda niso nastala kakšna nova notranja neskladja. Toliko za enkrat, bom pa amandmaje še tekom seje pregledovala in se po potrebi še oglasila. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem Moniki Ažman, državni svetnici, predstavnici Državnega sveta, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanci, poslanke, vsi vabljeni, dober dan tudi v imenu komisije, ki je zakon obravnavala na 35. seji.

21. januarja, Državni svet ugotavlja, da predlog zakona predstavlja prelomen trenutek v 99-letni tradiciji organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem, saj se z njim zagotavlja pregleden in jasen sistem zdravstvene in babiške nege, ki za svoj nadaljnji razvoj med drugim potrebuje tudi ustrezne pravne temelje. Iti mora namreč v korak z znanostjo, razvojem medicine, tehnologije, digitalizacije, umetne inteligence in vsem, kar prinaša sodobni čas. V našem mnenju prav tako ugotavljamo, da je bilo področje zdravstvene nege in babištva dolgo časa podhranjeno, zanemarjeno, neupoštevano, čeprav so ravno zdravstveni delavci v zdravstveni negi in babištvu tisti, ki nudijo nego, oskrbo, podporo pacientu na vseh nivojih zdravstvenega varstva, pa tudi v okviru socialnega varstva in to 24 ur na dan, vsak dan v letu. S predlogom zakona se bo tistim, ki si zdravstveno nego in babištvo izberejo za svojo poklicno pot, zagotovilo bolj predvidljive pogoje za svoje delo in razvoj karierne poti, kar je nujno, če želimo v državi zadržati delovno silo na področju zdravstvene in babiške nege, in to katerekoli stopnje izobrazbe, od bolničarja negovalca, tehnika zdravstvene nege do diplomiranih zdravstvenikov in babic. Izpostavljamo tudi mlade, ki se izobražujejo in zaposlujejo v zdravstveni negi in babištvu. Ti si želijo biti mentorirani in vodeni, zato smo pozitivno ocenili določbe, ki predvidevajo strokovno usposabljanje za samostojno delo. To bo nenazadnje zagotovilo tudi ustrezno kakovost in varnost obravnave pacienta na vseh nivojih zdravstvenega varstva, pa tudi socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Kot pozitivno smo ocenili tudi možnost specializacij na področju zdravstvene nege in babištva, kar bo omogočilo pridobivanje specialnih znanj, s tem pa dodatnega razvoja in možnost prevzemanja dodatnih pooblastil. Omogočilo bo tudi konkuriranje na mednarodnem trgu z naprednimi znanji. Izpostavljamo tudi možnost prenosa pooblastil iz 24. člena predloga zakona za opravljanje določenih zdravstvenih storitev zdravnikov na zdravstvene delavce v dejavnosti zdravstvene nege in babištva z dodatnimi kompetencami, predhodno pridobljenimi z delom. Pri tem pozivamo k razmisleku o ustreznosti predlagane ureditve in opozarjamo, da prenos pooblastil ne sme biti izveden diskrecijsko in enostransko s strani osebnega zdravnika. Ocenjujemo tudi, da bi bilo v zvezi z 28. členom predloga zakona smiselno razmisliti o tem, da zaposlitev pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege ne bi bilo izjeme torej bi se delovno mesto pomočnika sistemiziralo. Ne glede na to, ali ima javni zavod na mesto direktorja zaposlenega diplomirane diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega zdravstvenega specialista, kar je skladno s potrebami v praksi. Državni svet se je seznanil tudi s splošnim stališčem in konkretnimi pripombami Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveze strokovnih društev medicinskih sester babic, zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki jih je podprl in za katere poziva, da se jih upošteva v nadaljevanju zakonodajnega postopka. Vse pripombe so zapisane v mnenju Državnega sveta, zagotovo pa jih bodo v nadaljevanju predstavili tudi predstavniki zbornice zveze oziroma predsednica zbornice zveze, ki je prisotna na seji, zato bom v imenu Državnega sveta izpostavila le nekaj njih. Podprli smo razmišljanje zbornice, zveze, da naj bodo na vseh strokovnih področjih v zdravstveni dejavnosti ključni elementi, ki se dotikajo posameznih strokovnih združenj. Na primer pristojnosti glede priprave podzakonskih aktov, urejeni na enak način. In tudi, da naj se s stroko s področja zdravstvene in babiške nege vključi v pripravo individualnih programov strokovnih usposabljanj za vsa področja zdravstvene in babiške nege po sklepu že veljavne ureditve pripravništva za tehnika zdravstvene nege. Podprli smo tudi predlog, da naj bo financiranje prvega opravljanja strokovnega izpita zagotovljeno iz Proračuna Republike Slovenije za vse profile v dejavnosti zdravstvene nege in babištva, ne le za diplomirane zdravstvenike in babičarje, kar je nujno zagotoviti z vidika profesionalnih standardov in zagotavljanja kadrov. Pa tudi, da se v ureditev licenciranja poleg diplomiranega zdravstvenega zdravstvenika vključi tudi diplomiranega babičarja, saj licenciranje velja za obe regulirani poklicni skupini v zdravstveni negi in babištvu. Se opravičujem, ker je mnenje komisije takšno, kot je bilo v mesecu januarju in amandmajev nismo prejeli takrat, zato verjamem, da je to v amandmajih upoštevano.

Glede mentoriranja smo se strinjali z zbornico zvezo, da naj se v predlog zakona jasno zapiše, da gre za mentorja, ki je specialist na področju zdravstvene nege in babištva in ne kateregakoli drugega področja. Podrobneje smo se ukvarjali tudi z vprašanjem licenc, njihovega trajanja in odvzema, pri čemer je bilo predlagano, da bi bil trajni odvzem licence vezan na pravnomočno sodno odločbo, zaradi storjenega kaznivega dejanja pa tudi, da naj bodo ukrepi oblikovani sorazmerno glede na težo kršitve oziroma kaznivega dejanja. Kot nujno je Državni svet ocenil tudi dopolnitev ureditve glede izvajanja deeskalacijskih tehnik v primeru agresivnega vedenja pacientov, kjer naj se predvidi, da se takšne ukrepe izvaja le, če zdravstveni delavec v dejavnosti zdravstvene in babiške nege ob tem ni ogrožen. Seveda najbolj pomembno, da Državni svet predlog zakona podpira. Obenem pa je izrazil upanje, da se bodo v nadaljevanju zakonodajnega postopka tudi uresničila predlagateljeva napoved, da bo podrobneje preučil tudi pripombe zbornice zveze in da bodo slednje v obliki amandmajev upoštevane v čim večji meri. Hvala za pozornost.

Hvala lepa tudi vam. Preden dam besedo sedaj še ostalim vabljenim, naj povem, da so se z današnje seje opravičili naslednji poslanci: magister Bojana Muršič, poslanka Jelka Godec in poslanka magister Karmen Furman. Sedaj dajem besedo predsednici Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, gospa Anita Prelec, izvolite.

Hvala lepa, za besedo. Spoštovana predsedujoča, gospa Kozlovič in ostali prisotni.

V kratkem bi dodala samo tri stvari, ki jih je zbornica zveza v okviru oblikovanja pripomb na predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu večkrat izpostavila. In nekako niso bile te pripombe upoštevane, izpostavljam samo tri. Prva je to, da v zakonu ni določena izrecna vloga zbornice zveze kot nosilke javnih pooblastil, tako kot je pri podobnih sorodnih zbornicah. V 2. točki izpostavljamo to, da opozarjamo, da je posebej problematična določba predloga zakona, po kateri kodeks, kodeks poklicne etike in strokovne smernice dejavnosti zdravstvene nege in babištva lahko sprejme zbornica ali strokovno združenje, ki ima v skladu s 87. členom ZZD podeljeno javno pooblastilo. Kodeks poklicne etike in strokovne smernice v Republiki Sloveniji je namreč do sedaj neprekinjeno sprejemala zbornica zveza, kot nacionalna reprezentativna organizacija izvajalcev zdravstvene nege in babištva.

Monika Ažman je že omenila, da zakon določa, da so predhodni deeskalacijski poskusi pogoj za opustitev izvajanja storitev zdravstvene nege in babištva. Zaposleni, ki delajo v takih okoljih in se s takimi agresivnimi pacienti tudi srečujejo, so nam povedali, da takšna ureditev je lahko problematična v primerih nenadnega, intenzivnega in nepredvidljivega nasilja se ne zagotavlja zadostnega varstva varnosti, zdravja in telesne integritete zdravstvenega delavca v dejavnosti zdravstvene nege in babištva.

Na koncu naj še omenim 28. člen predloga zakona, ki določa pogoje pod katerimi mora javni zavod, ki je v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti, izvaja tudi dejavnost zdravstvene nege in babištva, imenovati pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege in babištva. V drugem odstavku tega člena pa zakon določa, da obveznost ne velja za javni zavod, ki ima na delovnem mestu direktorja zaposlenega diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega zdravstvenika specialista. Vloga direktorja javnega zavoda in vloga pomočnika direktorja za področje zdravstvenega in babištva sta po svoji naravi in vsebini različni. Direktor vodi zavod kot celoto, je odgovoren za zakonitost dela, poslovanje, kadrovsko politiko in finančno upravljanje zavoda. Medtem ko pomočnik, se pravi ožjega strokovnega področja, direktor za področje zdravstvene nege in babištva zagotavlja strokovno vodenje, razvoj stroke, kakovost in varnost strokovnega dela ter usklajevanje z drugimi področji zdravstvene dejavnosti. V preteklosti je razlaga Ministrstva za zdravje je bila, da podobno ureja status strokovnih direktorjev Zakon o zdravstveni, Zakon o zdravstveni dejavnosti. Vendar menimo, da bi se lahko to tudi zlorabljalo, se pravi, da se na ta mesta v takih zavodih pomočnic direktorja za področje zdravstvene nege in babištva ne bi imenovalo.

Dovolite tudi, da se ob zaključku zahvalim Ministrstvu za zdravje, da so prepoznali, se pravi poklicno, največjo poklicno skupino v zdravstvu, medicinske sestre in babice. To potrebo po samostojni ureditvi za oba regulirana poklica. In se še enkrat zahvaljujem vsem prizadevnim. Hvala lepa.