Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni in ostali prisotni!

Pričenjam 43. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Naj vas najprej, želim obvestiti, da imamo novo članico odbora, to je Mojca Stegovec, katero prav lepo pozdravljam in imam že kar v začetku postopkovni predlog.

Gospod Rado Gladek, izvolite, beseda je vaša.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Jaz bi rad izrazil nestrinjanje z načinom oziroma, ja, z načinom sklicevanja seje oziroma prestavljanjem seje. Mi smo bili že tukaj, ko smo izvedeli, da se seja najprej prestavi iz 10. na 12. uro, potem smo bili že praktično v dvorani, ko smo izvedeli, da se seja prestavi iz 12. na 14. uro. To pač enostavno ni način. Poslanci imamo tudi svoje obveznosti, svoje načrte, obveznosti tekom dneva, no, tako da na tak način pač ne moremo funkcionirati, je pa, bom tako rekel, to tudi en odraz, če Odbor za gospodarstvo na ta način funkcionira, saj tudi slovensko gospodarstvo za en dan naprej ne ve, kaj jih čaka in to je pač odraz te politike. Tako, da izražam nestrinjanje s takim načinom. Toliko, hvala.

Hvala lepa za vaše mnenje.

Zdaj, mislim, da ste vsi dobili v sistem tudi, da je možno sejo peljati tudi po 22. uri, kajti gre za nujno sejo odbora. Glede na to, da še zadeve niso bile povsem čiste in se mi je zdelo pravilno, da ne prekinjamo med samo sejo seje zaradi razno raznih stvari, sem se odločila, da sejo preložim za 4 ure in verjamem, da bo zdaj seja potekala povsem v skladu, tako kot si vsi skupaj želimo. Verjamem, seveda, vsi poslanci imamo svoje obveznosti, za kar se seveda vsem poslancem in tudi vsem vabljenim iskreno opravičujem, vendar se mi je zdelo to edino pravilno in verjamem, da bomo v nadaljevanju konstruktivno sodelovali in sprejeli pomembne odločitve, ki nas danes tudi čakajo. Tako da jaz se vam še enkrat iskreno opravičujem, vem, da 4 ure dragocenega časa ne morem nadoknaditi, ampak tako se mi zdi, da je bilo edino pravilno.

Sedaj pa bi kar nadaljevala. Sedaj vas pa obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članic... naslednja člana odbora gospod Franc Medic in gospod Franc Rosec. Na seji kot nadomestna člana s pooblastili sodeluje pa gospod Jožef Jelen, ki nadomešča kolegico Suzano Lep Šimenko. Gospod Jožef, lep pozdrav in hvala tudi vam za vztrajnost, da ste počakali tako dolgo.

In se pravi, s sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora s tremi točkami. 1. točka je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju regionalnega razvoja, druga obravnava, 2. točka je Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko šaleške premogovne regije in tudi tukaj je druga obravnava in 3. točka bo Predlog zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije, tudi tukaj druga obravnava. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA, DRUGA OBRAVNAVA EPA 2693-IX.

Predlagateljica zakona je Vlada. Dne 28. 1. 2026 je bila s strani skupine poslank in poslancev vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s točko dnevnega reda.

Točka je uvrščena na 129. izredno sejo Državnega zbora, ki se bo pričela 9. 2. 2026. K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, dodatno vabljeni pa so bili tudi Skupnost občin Slovenije.

Prejeto gradivo k predlogu zakona je sledeče: zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin, mnenje Združenja občin Slovenije, mnenje Občine Ribnica ter dopis Skupnosti občin Slovenije. Amandmaje k predlogu zakona so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 1., 3., 4., 6., 7., 8., 9., 12., 13. in 14. členu z dne 5. 2. 2026.

Potem ste prejeli amandma poslancev Soniboja Knežaka, Ovnik Gašperja in Teodorja Uraniča k 4. členu, ki sta ga sicer pravkar umaknila. In imamo že.. Ni še, ni še umaknjen. Čakamo še, da se en amandma še pojavi v samem sistemu istih predlagateljev, kot sem jih navedla, to se pravi bo amandma Knežak Soniboj k 1. členu. Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona. Jaz upam, da bo ta amandma v najkrajšem času viden v sistemu, kajti dobivam, ampak verjamem, da bo. V sistemu je, v sistemu je, tako da lahko nadaljujemo.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Predstavnika Vlade prosim za dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, državni sekretar Srečko Žur, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsedujoča, hvala lepa za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali gostje, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

Naše ministrstvo se vseskozi ukvarja z enim vprašanjem in sicer kako našim prebivalcem zagotoviti visoko kakovost življenja, od severa do juga, od vzhoda do zahoda naše države. Pri tem smo si postavili tudi, kako mi razumemo definicijo visoke kakovosti življenja. Mi jo razumemo kot dostop do delovnega mesta, kakovostnega delovnega mesta, ki mora biti čim bližje domu, ne glede na to, v kateri razvojni regiji. Ta dom mora biti v zdravem, varnem, zelenem okolju z neko hitro dostopnostjo do storitev, ki naredijo življenje kvalitetno, bogato, zanimivo, v mislih imam vrtec, šola, šport, kultura, rekreacija, pošta, banka in vse te ostale storitve, ki so nujno potrebne za kakovostno življenje. Kot vi zelo dobro veste, imamo dve kohezijski razvojni regiji in 12 razvojnih regij. Med njimi so velike razlike v gospodarski moči kot tudi obstajajo velike razlike znotraj posameznih območij, znotraj posamezne razvojne regije. Torej, ukvarjamo se z izzivom velikih razvojnih razlik med regijami kot tudi z določenimi razlikami, se pravi, znotraj posamezne razvojne regije. Menimo, da so trije ključni razlogi za razliko v gospodarski moči razvojnih regij.

Prvi razlog je koncentracija delovnih mest v osrednjeslovenski razvojni regiji oziroma še bolj natančneje v glavnem mestu. Mi imamo v glavnem mestu na dnevni ravni fluktacijo na delovnem mestu nekje sedaj že ocena več kot 115 tisoč prebivalcev, kar je več kot ima Maribor vse skupaj prebivalcev. Torej, govorimo o veliki koncentraciji delovnih mest v glavnem mestu. Temu sledi tudi velika koncentracija izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije in koncentracija tujih neposrednih naložb, torej 60 procentov koncentracija tujih naložb konča v osrednjeslovenski razvojni regiji in 60 procentov vseh izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije konča v osrednjeslovenski razvojni regiji. Kot zanimivost, v Podravju, ki ima drugo največjo univerzo, je izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije 6 odstotkov, 60 odstotkov torej v osrednjeslovenski in 6 odstotkov v Podravju.

Menimo, da smo pred razvojno odločitvijo, ki presega mandat ene vlade in sicer, ali nadaljujemo s centralizacijo, ki izrazito poglablja razvojne razlike, ali se pa odločimo za policentrični uravnotežen razvoj z močnimi regionalnimi središči. Mi trdno verjamemo, da je policentrični razvoj edini način, da vsem prebivalcem, ne glede na to, v kateri razvojni regiji živijo, zagotovimo visoko kakovost življenja. Menimo, da ob močni Ljubljani potrebujemo še močen Maribor, močen Koper, močno Celje, Velenje in tako naprej in druga regionalna središča, da posledično lahko zagotovimo, se pravi, tudi dvig produktivnosti s katerim naša država ima izziv, torej s stanjem produktivnosti ne moremo biti zadovoljni. In eden izmed razlogov, zakaj je temu tako, so tudi izrazite razvojne razlike v gospodarski moči med posameznimi razvojnimi regijami, zato predlagamo z novelo nov regionalni razvojni model, in sicer povezan sistem opravljanja storitev in ekonomsko preobrazbo razvojnih regij. Cilj novele zakona je dvig produktivnosti v vseh razvojnih regijah in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, zmanjševanje oziroma odprava razvojnih razlik. s posebnim poudarkom na dvigu BDP na prebivalca, dostopnost do storitev splošnega pomena, večjo učinkovitost porabe javnih sredstev ter izboljšanje posledično kakovosti življenja prebivalcev. Predlog novele tako zajema dve ključni področji. Prvo je nov pristop k načrtovanju in izvajanju razvojne politike na državni in regionalni ravni. In sicer sprva preko strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 in izvedbenih dokumentov. In sicer akcijskega programa v pristojnosti Vlade ter dogovora za razvoj regij v pristojnosti posamezne razvojne regije za obdobje, se pravi posamezne finančne perspektive. Strategija opredeljuje razvojne usmeritve in cilje, akcijski program in dogovor, za razvoj regij pa ključna področja in predvidene ukrepe ter projekte usklajene tudi z novim, s strani EU predvidenim načrtom za nacionalna in regionalna partnerstva. Oba izvedbena dokumenta temeljita na močnem teritorialnem razvojnem dialogu med resorji in razvojnimi regijami. Drugo področje, ki ga pa zajema zakon je pa opredelitev pisarne razvojnih regij in reprezentativnih združenj občin v Bruslju, ki vzpostavlja, se pravi, pravno podlago za vzpostavitev in sofinanciranje te razvojne pisarne. Kot veste, se bodo kohezijska sredstva v bodoče zmanjšala, na voljo bo kar nekaj sredstev iz centraliziranih razpisov. In v našem strateškem interesu je, da okrepimo, se pravi, to našo prisotnost, da okrepimo uspešnost pri črpanju in koriščenju sredstev, torej iz teh evropskih centraliziranih razpisov. Ocena je, da bo na voljo teh sredstev za štiri milijarde evrov toliko bo Republika Slovenija. Poleg torej, mi načrtujemo torej v naslednji finančni perspektivi, ocena je, da se bo vplačalo devet milijard evrov, od tega cca pet milijard se lahko pričakuje, se pravi, v sklopu nacionalne ovojnice. Vse ostalo bo potrebno počrpati iz centraliziranih razpisov, se pravi v Bruslju. Zato nam je zelo v interesu, da smo pri tem maksimalno uspešni. Moram poudariti, da smo skupaj z vsemi deležniki tudi že pripravili osnutek strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050. Je pravkar v medresorskem usklajevanju in bo v prihodnjih dneh tudi predana Vladi Republike Slovenije v odločanje in sprejem. Z novelo tako dajemo večji pomen teritorialnemu dialogu in sodelovanju med resorji in razvojnimi regijami ter uvajamo nov pristop ukrepi po meri tako, da bodo razvojne regije že na samem začetku vključene v pripravo ključnih dokumentov, ukrepov in projektov. In vseskozi poudarjam, izpostavljamo torej ta pomen na ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in razvojni preobrazbi ter dostopu do splošnih storitev.

Naj zaključim z mislijo: "Kvalitetna delovna mesta blizu doma so največja garancija skladnega regionalnega razvoja. Kvalitetna delovna mesta po vseh razvojnih regijah zagotavljajo močne regije, močne regije zagotavljajo močno Slovenijo. Ta zakon smo pripravljali skupaj s številnimi deležniki, tako s številnimi resorji kot tudi s številnimi deležniki po razvojnih regijah - tu se moram zahvaliti regionalnim razvojnim agencijam, še posebej se pa tudi moram zahvaliti vsem trem občinskim združenjem: Skupnosti občin Slovenije, Združenje mestnih občin in tudi Združenje občin Slovenije za tvorno sodelovanje pri pripravi tega zakona. Mnoge stvari, katere smo sprva pripravili, sprva pripravili smo ravno skozi dialog z njimi tudi izboljšali in verjamem, da imamo, da je pred vami, se pravi, dober pravni okvir, ki bo v bodoče zagotavljal načrtovanje in izvajanje razvojne politike na državni in regionalni ravni na način, da dvignemo tako kakovost življenja kot tudi produktivnost na zaposlenega. Najlepša hvala za enkrat.

Najlepša hvala za uvodno obrazložitev. Sedaj pa sprašujem Zakonodajno-pravno službo, ali želi besedo gospa Petra Komel? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju opozorila, da predlog zakona vsebuje nejasne določbe, ki so v nasprotju z načelom določnosti iz 2. člena Ustave, enim temeljnih načel pravne države. Nezadostno obrazložitev posameznih členov pa to nejasno še poglablja in dodatno otežuje presojo njihovega pomena. s tem v zvezi je Zakonodajno-pravna služba izpostavila, da je nejasno besedilo zakona pravno sporno, ker omogoča, da pravne praznine in pomenske nedoločnosti zapolnjuje izvršilna veja oblasti, kar lahko vodi v kršitev načela delitve oblasti iz 3. člena ustave ter načela legalitete iz 120. člena Ustave po katerem mora biti delovanje izvršilne oblasti vezano na zakon in ustavo. Zakonodajno-pravna služba je opozorila tudi na razliko med javnim pozivom in razpisom. V zvezi s prehodnimi in končnimi določbami pa je zakonodajno pravna služba opozorila na sporno noveliranje zakona o celostnem prometnem načrtovanju v okviru tega predloga zakona ter na vključitev vsebine, ki ni imela povezave z materialnimi določbami predloga zakona. Amandmaji k predlogu zakona so bili vloženi tik pred sejo odbora, zato jih Zakonodajno-pravna služba ni uspela v celoti preučiti.

Ne glede na navedeno pa ugotavljamo, da predlagani amandmaji poslanskih skupin koalicije naslavljajo večje število pripomb iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Nenaslovljena ostaja nejasna opredelitev pojma ključna področja za razvoj regij, ki se uporablja tako v akcijskem programu, kot v regionalnem razvojnem programu. Pri čemer pa ni jasno, ali gre za enake vsebine, presek vsebin ali povsem drugačno vsebino iz obeh navedenih aktov, kar bistveno zmanjšuje normativno jasnost zakona v njegovem osrednjem delu, ki ureja vsebino razvojnih aktov. Nenaslovljene pa obstajajo tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe k 9. in 13. členu predloga zakona.

Definicijo območij s posebnimi razvojnimi izzivi, ki jo uvajajo amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in poslancev bi bilo treba po mnenju Zakonodajno-pravne službe v prvem odstavku skrajšati v delu, ki napoveduje v katerih aktih so te vsebine opredeljene ter jo v relevantnih členih dodati kot del vsebine tega člena. V zvezi z amandmajem poslanca pa Zakonodajno-pravna služba meni, da bi bilo treba preučiti tudi, ali se definicija deloma ne ponavlja. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo Komisiji Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državnemu svetniku, gospodu Petru Dermolu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoča. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in ocenjuje, da v danih razmerah predstavlja trenutno najboljšo možno rešitev za učinkovitejše izvajanje regionalne politike in zmanjševanje razvojnih razlik med razvojnimi regijami, pri čemer je njegova vsebina rezultat aktivnega sodelovanja združenj občin, neposrednega usklajevanja predlagatelja z župani in regionalnimi razvojnimi agencijami. Ob tem pa komisija poudarja, da je za uravnotežen in policentričen razvoj države nujna vzpostavitev pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave, kar bi morala jasno opredeliti tudi strategija regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050. Opozarja, da kljub ustavni ureditvi in dosedanjim prizadevanjem Državnega sveta, širšega političnega soglasja še ni. Vendar brez regionalizacije ni mogoče zagotoviti učinkovitega upravljanja razvoja, usklajevanja javnih storitev in prilagojenih odzivov na potrebe prebivalcev. Izkušnje iz kriznih razmer so po mnenju komisije razkrile omejitve centraliziranega sistema, zato bi pokrajine omogočile hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ter dolgoročno izboljšanje kakovosti življenja. Komisija se je seznanila, da reprezentativna združenja občin podpirajo predlog zakona, pri čemer je skupnost občin Slovenije predlagala dopolnitvi, ki sta bili že dogovorjeni v okviru usklajevanj z resornim ministrstvom. Komisija se strinja, da je treba med območja s posebnimi razvojnimi izzivi uvrstiti tudi razvojne regije, ki ne dosegajo 75 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, kot je na primer Zasavska regija ter območja znotraj razvojnih regij. V to kategorijo spadajo zagotovo območja znotraj najbolj razvite Osrednjeslovenske regije. Komisija se tudi strinja s stališčem Občine Ribnica, da problemska območja niso omejena zgolj na obmejna območja, ampak vključujejo tudi številna druga območja, ki imajo omejene možnosti razvoja, zaradi slabih prometnih povezav, šibke gospodarske slike ali neugodnih demografskih in socialno ekonomskih razmer, kar zahteva ustrezno podporo države. Komisija tudi poudarja, da je nujno zagotoviti enotna in pregledna merila za ocenjevanje razvitosti občin na nacionalni ravni kot znotraj posameznih razvojnih regij. Brez usklajenih meril obstaja tveganje stalnih nesoglasij glede razvitosti občin, kar otežuje učinkovito in pravično razporejanje razvojnih sredstev. Posebno pozornost je treba nameniti tudi določanju meril za razdeljevanje sredstev znotraj posameznih razvojnih regij, saj bodo sicer v urbanih razvojnih regijah manjše občine težje pridobivale razvojna sredstva v primerjavi z večjimi občinami. Komisija opozarja, da bodo imele lokalne skupnosti v prihodnjem večletnem finančnem okviru omejen dostop do kohezijskih sredstev, zato bo država morala zagotoviti dodatna nacionalna sredstva. Komisija tudi poudarja, da pri pripravi in izvajanju strategije ter zakona ne sme biti spregledana vloga lokalnega nivoja, saj župani in drugi lokalni akterji najbolje poznajo potrebe občank in občanov ter imajo ključno vlogo pri izvajanju in nadzoru razvojnih ukrepov, ki izboljšujejo kakovost življenja ter spodbujajo gospodarski in socialni razvoj lokalnih skupnosti in razvojnih regij. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Sedaj sprašujem, če želi besedo predstavnik Skupnosti občin Slovenije, gospod Marko Funkl? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani člani Odbora za gospodarstvo.

Kot ste že omenili uvodoma, je Skupnost občin Slovenije naslovila na vse člane tudi eno gradivo glede nekaterih zadev. Najprej naj povem, da bi se želeli zahvaliti Ministrstvu za kohezijo za vse opravljeno na terenu, ker je bilo veliko opravljenega. Jaz sem prepričan, da so tudi nameni ministrstva dobri in da naredimo s tem zakonom en velik korak naprej. Vendarle pa bi želel, izpostaviti dve zadevi, ki smo jih naslovili na vse člane in članice komisije. Zdaj pri eni vidim, da ni bilo upoštevano naša želja, da bi se amandma vložil, je pa bil en popravek s strani pristojnega ministrstva, to je zadeva, ki gre na temo zagotavljanja dostopa do osnovnih bančnih in poštnih storitev v Sloveniji. Vemo, da je bil v torek sestanek z združenji in tremi oziroma dvema ministrstvoma: Ministrstvom za kohezijo, Ministrstvom za finance ter Banko Slovenije ter tudi Pošto Slovenije glede dostopa do teh storitev. Naj povem, da je bil sestanek konstruktiven in da so bile zaveze tam podane, da se skuša najti in dopolniti z enim členom zakona, kar je tudi bilo storjeno s strani ministrstva, saj pravim, pri dikciji pa so majčkeno različni pogledi bili med skupnostjo občin Slovenije in pristojnim ministrstvom. Nam se zdi izjemnega pomena, da se nabor osnovnih storitev, kamor spadajo tudi poštne, bančne in druge upravne storitve, prednostno in prioritetno obravnava. V Sloveniji imamo 212 občin, ki imajo zelo različen dostop do osnovnih storitev in v zadnjih mesecih, tednih imamo neverjeten porast zapiranja bančnih storitev v Sloveniji, ukinjanja bankomatov. In v kolikor bomo pristali na logiko, da je digitalizacija edini izgovor za kovanje visokih dobičkov, se nam slabo piše pri Skladnem regionalnem razvoju, zato se nam zdi zapis tega dodatnega člena v zakon izjemnega pomena in apeliramo seveda na vse, da se pri tem res potrudimo in uspemo zagotoviti te storitve za vse prebivalce Republike Slovenije čim bližje in čim bolj dostopne kot smo zapisali v tem gradivu. To je prva stvar. Druga zadeva pa je, amandma, ki so ga vložili oziroma ki ga je zdaj vložil poslanec Knežak, za kar se seveda zahvaljujem. Jaz poleg tega, da sem član predsedstva Skupnosti občin Slovenije, sem tudi predsednik razvojnega sveta zasavske regije in župan občine Hrastnik. In naj povem, da v Sloveniji nimamo enakega dostopa do kohezijskih ali različnih sredstev in da zaradi tega že več obdobij se neenakomerno razvijajo slovenske regije. Kot je tudi državni sekretar ugotovil, če pogledamo koliko sredstev prejmejo na prebivalca različne te regije, ni, ne odstopajo regije, ki so daleč zadaj v pozitivno smer, temveč je temu včasih ravno obratno. Zato smo veseli, da je bil ta predlog amandmaja upoštevan in dan danes na mizo. Gre za amandma, ki govori za 75 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije. Hkrati je ta amandma tudi eden od objektivnih kriterijev na razvitih oziroma problemskih območjih, ki jih uporablja Evropska unija in je skladen tudi z usmeritvami prihodnjega večletnega finančnega okvira Evropske unije od leta 2028 in 2034. Govori pa predvsem o tem, če povem zelo plastično. Zasavje je na 56 odstotkih povprečja EU, Ljubljana približno na 130 odstotkih, da si znate predstavljati, in naša želja je, da se zapiše teh 75 odstotkov, kamor trenutno pašeta dve kohezijski regiji, to sta Zasavje in Pomurje oziroma Prekmurje in seveda, če se ti dve regiji dvigneta nad 75, nista več upravičeni potem do tega posebnega razvojnega območja. Lahko pa pride kakšna druga regija, če bi imela kakšne težave, tu v poštev zraven.

Mi si iskreno želimo, da te regije, ki najbolj zaostajamo, dobimo vsaj enakovredno obravnavo, kot jo imajo številne druge regije, ki se dobro razvijamo. Želimo si skladen regionalni razvoj, se zahvaljujemo za pobudo amandmaja, ki je bil danes podan, apeliramo za sprejem tega amandmaja vse člane in članice tega delovnega telesa in hkrati naj povem, da je bila to tudi ena od zavez, glavnih zavez obiska Vlade v Zasavju, ko je predsednik Vlade povedal, da je velika želja, da se prisluhne zasavski regiji in da se na ta način lahko tudi pomaga pri nadaljnjih ukrepih. Jaz bi se vsem zahvalil za opravljeno delo in verjamem, da se da to še narediti še kak korak naprej s sodelovanjem vseh. Hvala.