Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 21. nujno sejo Odbora za obrambo.

Pozdravljam vse prisotne, ministra Boruta Sajovica, državnega sekretarja Pavlina, načelnika Generalštaba general majorja Močnika, gospo Natašo Dolenc iz Urada predsednice republike, pozdravljam tudi vse ostale in vas obveščam, da se seje ne moreta udeležiti magister Janez Žakelj in poslanka Nataša Sukič, in da Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Jožefa Jelena.

In prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, tako da je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. POSLANSKA SKUPINA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE JE 9. 2. 2026 VLOŽILA ZAHTEVO ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA ZA OBRAMBO S TOČKO DNEVNEGA REDA - PREVERBO OCENE O OBRAMBNIH SPOSOBNOSTIH IN IZPOLNJEVANJU ZAVEZ DO SEVERNOATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA.

K gradivu k tej točki ste prejeli zahtevo poslanske skupine, vabljeni so bili predlagatelji doktor Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, minister minister magister Sajovic, Boštjan Pavlin, general major Močnik, Ministrstvo za obrambo, zunanje zadeve in tako, da bi sedaj dal kar besedo predlagatelju, gospodu Žanu Mahniču. Se pravi, prehajamo na obravnavo 1. točke, tako da gospod Mahnič, izvolite.

Hvala za besedo predsednik, kolegice in kolegi.

Zdaj, razlog za sklic te nujne seje Odbora za obrambo je dejstvo, da je za Slovenijo na obrambnem področju še en mandat izgubljenih priložnosti. Da kljub silnemu povečanju obrambnih proračunov v zadnjih štirih letih Slovenija danes še vedno nima neke omembe vredne vojaške opreme. Da to, kar sem rekel, drži, kolegice in kolegi, ki ste se prej smejali, je odgovor na moje pisno poslansko vprašanje, zanimivo, vsi poznamo Poslovnik, Vlada oziroma ministrstvo mora odgovoriti v 30. dneh na pisno poslansko vprašanje. Ko sem jih jaz Ministrstvo za obrambo oziroma Vlado lansko leto novembra vprašal, kaj omembe vrednega smo kupili, so čakali do treh dni nazaj, da so mi odgovorili. Se pravi, če bi res nekaj kupili, pa da bi imela Slovenska vojska ne vem kakšno ognjeno moč, bi to v enem tednu streslo z rokami. Takoo pa so rabili v bistvu tri mesece. Da so napisali seznam, žalosten seznam, nekaj točk, kaj dejansko je Slovenija v bistvu za tri milijarde pa pol, kolikor je šlo v zadnjih štirih letih, dejansko porabila za večanje ognjene moči Slovenske vojske. Kaj od tega danes imamo, praktično nič, to so letnice 2027, 2026, 2028. Če se ne bo zgodilo tako kot z boksarji, da bo določene vaše hišne projekte naslednja vlada, kako bi temu rekel, odpovedala. Skratka, večnamenski helikopterji, lahka oklepna vozila, kopenski sistem zračne obrambe, ki pride leta 2027, artilerija, ki niti ne piše kdaj pride oziroma ja piše januarja, pazite, januarja 2029, taktična tovorna vozila, zdaj ne vem kaj tovorna vozila pomenijo Pri ognjeni moči pridejo 2027, pehotna oborožitev, pač jurišne puške, to kar itak že imamo, puškomitraljezi in pa pištole, daljinsko vodene oborožitvene postaje Loki in pa Mangart 25, za katere še danes noben ne ve, ali je to primerno stestirano, ali to sploh deluje v medijih, ne pa ne strankarskih levo ali pa desno, ampak v kakšnih resnih lahko beremo različne ocene, da pač gre to za hišne projekte stranke Gibanja svobode oziroma bivšega državnega sekretarja, in da s tem v bistvu, da s tem v bistvu ni nič, ne. In če pogledamo tisto, kar je vodilo, jaz upam, da ste si pogledali, ta, moram reči, da je bil sploh za Evropo zelo pozitiven govor državnega sekretarja ameriškega Rubija na mnchenski konferenci. To je tista konferenca, kjer predsednik vlade Plenković Hrvaški nastopa, od Slovenije pa tam ni nikogar, toliko o tem, v kakšnem klubu držav smo se pod to vlado znašli, je bil ta govor zelo spodbuden za Ukrajino, za Evropo, predvsem za Zvezo Nato in je dal tudi jasna sporočila, da pač zaveznice moramo izpolnjevati tisto, k čemur smo se zavezali. In ko gledamo pregled, kar se obrambe tiče, sta tukaj samo dve dejstvi. Slovenija se je zavezala, da bo vzpostavila izvidniški bataljon in pa srednjo bataljonsko bojno skupino. Po štirih letih, treh milijardah in pol, hvaljenju, kaj vse imamo, me zanima, kje smo s tem ciljem. Kje smo z oklepniki 8 × 8? Denar za oklepnike 8 × 8 ste porabili za bolnico, na tej postavki, 8 × 8. Denarja ni več, pogodbe so podpisane že za naprej, kar pomeni 140 milijonov evrov minusa s tega vidika. Skrbnik pogodb Igor Goričan bi seveda to moral vedeti. In glede na to, kako so stvari danes postavljene, naše ključne zaveze še vsaj tri leta ne bo. Se pravi 8 × 8 sistema še vsaj tri leta ne bo. In moje vprašanje je, ali so zagotovljene vse ključne zmogljivosti, da lahko to danes postavimo ali bomo ključne zaveze Zvezi Nato postavljali lahko šele leta 2030, če jih bomo.

Ko se govori kaj vse se je naredilo, poglejte, minister se je v zadnjem času hvalil s pomolom. Tukaj mene zanima ali je res, da če je slabo vreme, da iz tega pomola ladja ne more izpluti oziroma ali drži trditev, da ni bila izvedena poglobitev kanala, ker ste to postavko vrgli ven, ker je samo 3 metre globine morja, potem ladjo zanese, če je grdo vreme in v primeru grdega vremena ta ladja ne izpluje zaradi tega, ker se je nekdo odločil, da ne bo poglobitve. Torej, zanima me, ali to drži? Ali ste se s tem pomolom hvalili samo v jasnem vremenu? Ali se lahko z njim hvalimo tudi takrat, kadar so pogoji ne ravno idealni?

Zdaj, kar se tiče samih oklepnikov C4 interkom oziroma notranji komunikacijski sistemi znotraj vozil, lahkih taktičnih oklepnih vozil GLTV, tisto, kar je bilo mišljeno tudi za bokserje, tukaj nimamo nič. Zdaj verjetno generalmajor Močnik ve, da so del GLTV oziroma lahka taktična oklepna vozila brez tega povsem neuporabna in da ne gre za nobeno ognjeno moč. Kot prej rečeno, 8 × 8 pa nimamo. Bile so sicer neke ideje o nekih grških firmah, pa o Talesih, kjer je, zanimivo, Iskra zastopnik. Ampak to pomeni še nadaljnjih štiri do pet let zaostanka za projektom hrbtenice razvoja Slovenske vojske.

Kar se samih kadrov tiče mene zanima, samo dve številki, gospe in gospodje z Morsa, to je številka 1. 1. 2022 in pa številka 1. 1. 2026. Zakaj govorim ne o Silvestru, ampak o 1. januarju? Zaradi tega, ker večina gre pol takrat v penzijo, tako da realne številke so 1. januar. In po mojih podatkih in po podatkih, ki jih imam, 1. 1. 2012, stalna sestava Slovenske vojske, govorimo o stalni sestavi, to je tisto, kar edino šteje, 6300. Sedaj po štirih letih vaše Vlade, 1. 1. 2026, 6175. Se pravi, ali drži, da je v štirih letih vaše Vlade 125 vojakov manj?

Naslednja zadeva, ki mogoče bi mi znal pojasniti državni sekretar Pavlin, je, zakaj se v Slovensko vojsko tako tišči električne motorje. Če se ne motim, ima formacija Slovenske vojske trenutno samo 25 motorjev; ne govorimo o motorjih v vozilih, ampak o motorjih, ne, o dvokolesnikih, ne. In zaradi tega, ker naj bi državni sekretar Pavlin to forsiral - zdaj, če nekdo to forsira, vemo, kam pes taco moli -, ne, so naročila, da naj Slovenska vojska svoje potrebe spremeni in prilagodi tako, da bo potrebovala 200 motorjev, 200 dvokolesnikov, da jih naj nekako vključi v svoje formacije, ker za manj kot 200 se proizvajalcu ne splača zagnati proizvodnje. Tako da me zanima, zakaj zahtevate od načelnika, da se spremeni formacija, da boste lahko kupili 200 motorjev. In zanima me, če lahko poveste, od koga jih boste kupili, predvsem pa, koliko bodo koštali.

Zdaj, veliko ste govorili v tem mandatu o domači proizvodnji. Zanima me, koliko delov za oborožitvene postaje, o katerih sem prej govoril, se pravi od Valhalle, se pravi Loki pa Mangart, je iz uvoza. Koliko od tega je iz uvoza in koliko je domače proizvodnje? Zdaj, če imamo mi neko domačo proizvodnjo v tem smislu, da smo z deli odvisni od tujih držav, na koncu pa mi tukaj zadevo samo sestavljamo, to ni noben domači produkt, to smo odvisni z deli, servisi od tistih, ki takrat, ko jih bomo res potrebovali, če se bog ne daj kaj zgodi, vemo, da nas s tem ne bodo oskrbovali, ker bo problem z lastnimi potrebami. Zanima me tudi, kolikšen, kakšen je spisek in koliko je bilo izdanih izvoznih dovoljenj za mandat te Vlade skladno s 5. točko 77. člena Zakona o obrambi, ker govorite, kaj vse se izvaža. Predvsem pa me zanima kaj od tega, kar ste kupili, kaj trenutno že uporablja 74. in pa 10. bataljon, kaj trenutno od tega, kar ste že kupili in ima neko ognjeno moč, je že v uporabi Slovenske vojske pri v bistvu pač teh dveh največjih nosilcev zmogljivosti.

Bili smo pa priča sofinanciranju vseh možnih stvari od Petra Držaja bolnic, Brežic, Valdoltre, Vojnika, Celje, ne, skratka sem je šlo več kot 210 milijonov evrov za to, da v bistvu na nek način skušamo pretehtati naše zaveznike, da se nekaj vlaga, v bistvu gre pa za nenamensko porabo sredstev in pa slabitev bojne pripravljenosti Slovenske vojske. In zanima me, kdo je tisti, ki je odločil, da se je v teh štirih letih nenamensko vlagalo sredstva v infrastrukturo, ki nima nič z bojno močjo Slovenske vojske.

Zanima me kamioni Actros Mercedes. Zdaj, če so moje informacije pravilne, ti kamioni imajo okrog 150 tisoč prevoženih kilometrov. Zakaj se gre v nakup novih in pa ne v obnovo že obstoječe infrastrukture oziroma v obnovo obstoječih vozil?

Zdaj, kako ste razmetavali z denarjem, je tudi, priča sama obnova oziroma investicije v vojašnico Edvarda Peperka. Leta 2026 naj bi bilo za ta projekt namenjenih 50 milijonov, leta 2028 je dvig na 169 milijonov evrov. Skratka denar, ki bi moral iti za neko resno oborožitev Slovenske vojske in pa za izpolnjevanje naših zavez ,gre v obnovo. Zakaj? Ja, zaradi gradbincev, ne, zaradi gradbenih poslov, ne. Ker tam se lahko šmugla, ne, pri kakšnih drugih resnih zadevah, ko se kupuje od tujcev oziroma od partnerjev v zvezi Nato, tam malo težje.(nadaljevanj) Skratka, danes nimamo nič od tega, kar bi morali imeti. Povprečna starost pripadnika Slovenske vojske je 44 let, vojaka 37. In tisto, kar mene zanima je, kaj je Slovenska vojska dobila od teh treh in pol milijard evrov v zadnjih štirih letih? Kam je to šlo? Ali je bojni karakter Slovenske vojske dobil kaj od tega? Ali je kaj šlo v izgradnjo zmogljivosti? Kakšna je danes pripravljenost Slovenske vojske? Kaj lahko pričakujemo v poročilu o bojni pripravljenosti? Zanima me, kaj je z letali Šparta? Ali drži, da se vgrajuje napačne dele, da je treba zadevo popraviti, ker je nekdo drugače odločil in da nas bodo ta letala zaradi neustreznih odločitev v zadnjih štirih letih koštala še dodatnih 60 milijonov evrov? Da se vgrajuje namesto vojaških v njih civilne komponente. In vse to v bistvu, kar se je, kar se je dogajalo, predvsem pa ta seznam, ki ga nismo dobili do takrat, kot bi morali, je bil na nek razlog, na nek način razlog, da se, da se skliče to sejo, da dobimo te odgovore. Predvsem to, toliko ste stavili na domačo proizvodnjo, kaj v bistvu od domače proizvodnje imamo? Jaz takrat sem bil v Celju na sejmu, kjer smo videli odlične razstavljavce, vrhunske izdelke razvijajo. Ampak gospe in gospodje, od kje to prihaja? Kje se dobiva komponente in kdaj bo to operativno? Vse to, kar smo tam videli, ja, je lahko nek dodatek k tistemu, kar bi bilo potrebno v Slovenski vojski. To pa sta izvidniški bataljon in pa srednja bataljonska bojna skupina. Tega pa ni, ker niste, najprej ste na začetku mandata razdrli pogodbo 8 × 8, potem ste rekli, da nam boste predstavili do konca leta 2022 dve varianti a in b. Mi smo sedaj začetek 2026, pa še vedno ni nič od tega.

In zaradi tega, gospod predsednik, to boste pa vi sam odločal, ampak mi smo že v zahtevi za sklic seje napisali med drugim, kaj je pa tisti glavni razlog in v bistvu to, kar sem zdaj govoril, se rezultira v tem, da je 4. februarja letos na ministrstvo prišel dokument s številko, ki je zabeležen v gradivu za sklic te seje, in ker, kakor vem, je to gradivo označeno s stopnjo tajnosti interno, ne nameravam sedaj govoriti o vsebini tega gradiva. Vendar pa v Slovenski demokratski stranki zahtevamo, da naredite vse potrebno, da bo ta seja potekala zakonito v smislu, da se verjetno bo seja zaprla, ker želimo, da nas ministrstvo seznani s to depešo oziroma dokumentom oziroma kakorkoli se ta zadeva že imenuje, kjer naj bi bili rezultati, rezultati vsega tega, kar se je počelo, predvsem pa, kar se ni kupovalo, izgrajevalo in delalo v zadnjih štirih letih tudi zapisani. In na tej zaprti seji, gospod predsednik, bilo dobro tudi, da se nas seznani z osnutkom poročila, ki se pripravlja. In da vse to, kar mi javno govorimo, da v tistih internih dokumentih vidimo, ali je res to, kar govori Ministrstvo za obrambo, da smo in sploh super in da smo kredibilen zaveznik zveze Nato in pa naših prijateljev, s katerimi smo se zavezali, da bomo branili drug drugega, če bo kdaj to potrebno. Ali pa imamo prav mi, ko pravimo, da pač v zadnjih štirih letih, žal, jaz sem to večkrat rekel, saj z vašimi poslanci smo se večkrat strinjali na tem odboru, drži, tudi mi smo kdaj bili službeno odsotni ali pa tisti dan vzeli dopust. Ker se nam ni zdelo smiselno hoditi na odbore, kjer ena koalicijska stranka se prepira z drugo koalicijsko stranko. To vam je.../oglašanje iz klopi/, to je boljše, to je boljše. Ja, naša služba, gospa Rajbenšu, še kaj, če imam jaz na terenu kakšna volilna opravila kot poslanec, grem rajši med ljudi na teren, kot pa da tukaj poslušajo obmetavanje med Gibanjem Svobodo in pa Levico, med dvema koalicijskima strankama. Imam pa dopust, lahko pa tudi kadarkoli vzamem, če se ne motim. Ampak tisto pod črto je, da smo se strinjali, da smo dajali podporo tako Ministrstvu za obrambo kot Slovenski vojski, kot poviševanju obrambnih izdatkov. Kaj je bilo pa za to narejeno oziroma ali je bilo to izkoriščeno? Jaz trdim, da ne. Jaz trdim, da ne. To dokaz za to je v odgovoru na moje vprašanje in pa v dokumentu, ki je označen pač s stopnjo tajnosti. Tako da predsednik, glede na to, da... V nizozemskem parlamentu, mimogrede, člani Odbora za obrambo, tam se stalno, stalno se seznanjajo na zaprtih sejah z ocenjevanjem zveze Nato, s sporočili iz Zveze Nato. Ali smo mi, kolegice in kolegi kdaj videli v štirih letih to? Nikoli. Okej, res je, da nihče od nas tudi tega ni zahteval, ampak veste, saj je tak čas, da mogoče tudi zdaj ne, ker računajo, da se bo zadeva obrnila, da si kdo upa kakšno zadevo več povedati in kakšna informacija več pride. No, in do nas so prišle informacije, kaj piše v teh dokumentih in želja Slovenske demokratske stranke je, da bi se ta seja zaprla in da se vsi poslanci, vsi poslanci seznanimo, kaj v teh dokumentih piše in kakšno je realno stanje na obrambnem področju in kakšne so zmogljivosti oziroma nezmogljivosti Slovenske vojske? Hvala lepa.

Hvala. No, dokumenta ali depeše ali karkoli, številko 870 42026 v Državnem zboru je nimamo, nam ni bila dostavljena. Zdaj jaz ne vem ali je ali je, pa smo sicer zaprosili, ampak niso dostavljeno. Tako da jaz ne vem ali je ta dokument tajen ali ni tajen ali je interen ali ni teren. Skratka, jaz te vsebine tega dokumenta ne poznam, ker tega dokumenta nisem ne videl ne dobil. Kje ste to vi videli, ne vem, ampak kje ste ga vi videli, da veste, da je tajen ne vem? Skratka, v Državnem zboru ga ni. Ga nimamo, tako da zaenkrat nadaljujemo sejo Javno. In dajem besedo, mogoče bomo zdaj slišali pojasnila, dajem besedo ministru za obrambo, magistru Borutu Sajovicu, izvolite.

Hvala lepa, predsednik za besedo. Pozdrav vsem članicam in članom odbora, strokovnim sodelavcem, kabinetu predsednice in pa vsem državljankam in državljanom, ki nas pri obravnavi te pomembne teme zagotovo spremljajo.

Za začetek pa morebiti, spomin na dve, tri misli, preden. Sem zaprisegel v Državnem zboru je bilo zaslišanje in tam je bila moja osnovna misel na tem odboru, da seveda varnost, odpornost in obramba ni leva, ni desna, ampak je naša, slovenska. Večina ljudi, tudi članov odbora, se tega drži razumem pa, da je pred 22 marcem dovoljeno vse, četudi gre to na škodo Slovenije. Za kaj gre, na škodo Slovenije? Če se dobro delo, napredek, trud, dodatno opremljene, pripravljene in kadrovska krepitev omalovažuje, potem to zagotovo za tiste, ki delamo in delajo v tem sistemu ni pozitivno, ni dobro. Ljudje si namesto izmišljene, za lase privlečene politikantske kritike, zaslužijo odkrito besedo, spodbudo, pohvalo in pa zahvalo. V naši zgodovini sta ena, dva zanimiva zapisa. Eden je iz obdobja pred drugo vojno, iz časov Koseskega, ki je zapisal: "Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti." In tole, kar smo mi danes slišali, je poniževanje nas samih. Ta druga misel, ki bi jo pa lahko večkrat prebrali in bi si jo zapomnili, je pa tista iz Krsta pri Savici, kjer Prešeren pravi, Slovenec že mori Slovenca brata kako strašna slepota je človeka. To bi si tisti, ki te puhlice, izmišljotine, Facebook novice vsak dan delite med slovensko javnost, ki seveda verjame, vse prevečkrat verjame, nima pa moč vseh teh dejstev preveriti. Ključna trditev mojega današnjega nastopa v 35-letni zgodovini te države ni bilo obdobja, v katerem bi bilo za varnost, odpornost, obrambo, opremljanje storjenega toliko kot v obdobju te vlade od leta 2022 do 2026. To je ključna trditev in zdi se mi zelo pomembna, ker jo bom v nadaljevanju tudi konkretno in pa podrobno obrazložil.

Eden od izmišljenih razlogov za seveda političen sklic današnje seje je neka depeša, ki jo seveda očitno nekateri imate in se je tudi naslov pa številko slabo prebral iz različnih virov, ki ste jih dobili in so notranje politično motivirani, kaj je ta depeša in kako do nje pride. Naši zavezniki, zavezniška komisija članic Nata, pride po rednem postopku vsake dve leti v našo državo in ocenjuje zmogljivosti. V letošnjem letu pa je prej prišel osnutek draft nekega teksta s katerim člani komisije obveščajo prek naših diplomatskih služb, kakšno je ta trenutek njihovo mnenje in pa razmišljanje o informacijah, ne dejstvih, ki jih imajo o obrambi, odpornosti, opremljanju v tej državi. Komisija bo pripravila zaključno poročilo, mednarodna komisija kdaj do maja in junija in takrat ga bomo videli in pa obravnavali. Postopek je predpisan, člani te komisije so bili v tej državi, pregledali so številke, pregledali so nabave in prepričan sem in z vso odgovornostjo trdim, da so zapustili to državo z drugačnim prepričanjem, z drugačnim mnenjem, kot je bilo pa iztrgano samo v delčku te depeše. Tisti, ki imate interno depešo, zakaj smo tako krivični do te države, da se pa ni prebralo, da so pa številna področja v katerih smo kot država, kot obramba, kot vojska, kot sistem naredili znaten, viden in pa merljiv napredek. Katera so ta področja? Zagotovo protizračna obramba. Trije sistemi IrisT, o tem nihče ne piše. Zakaj ne pišemo o artilerijskih zmogljivostih, ki se krepijo, zakaj ne pišemo o nabavah helikopterjev? Jaz sem pa na to ponosen, da so nekateri od njih tudi lažji, da v to državo pridejo v manj kot enem letu in da v tem sistemu za sistem nujne helikopterske pomoči prav s temi helikopterji v Slovenski vojski opravimo 745 intervencij na leto. Tisti, ki se norčujete iz pomola, iz slovenske ladje, govorite tu neke stvari, ki ne držijo. Jaz sem prepričan, da Triglav, naše morje ni priplul po zraku, ampak po vodi. Če želimo biti in ostati pomorska država in na tem trdno stojim, potem je treba krepiti zmogljivosti. Prvič v zgodovini ima naša ladja svoj pomol. Pomol je v pomembnem delu na Mostovžu tudi zasluga in pa lastno delo našega 14. logističnega bataljona. Namesto, da bi se vsi tisti, ki danes modrujete in delite levite, vprašali, pogledali pred ogledalo, kaj smo pa mi takrat naredili, ko smo bili na vladi? Ničesar od tega. Rdeča nit, h kateri se bomo danes najbrž še neštetokrat vrnili, sta dve bataljonski bojna in pa izvidniška skupina in pa za ti dve skupini ustrezno število po standardih Nata predpisanih osemkolesnih bojnih vozil. Koliko časa že delamo in gradimo to zmogljivost? Petnajst let. Kolikokrat ste bili v teh 15 letih v vladi? In pa ključno, ko Slovenki, Slovencu rečeš Patria, zaradi nas v politiki sinonim za to, da je nekaj slabega, nekaj narobe, da gre za korupcijo. Patria je zmogljivost, ki slovenski pripadnici in pripadniku omogoča mobilnost in pa varnost. In pa ključno vprašanje, kdo je zamočil, da smo do tega prišli? Na Finskem, v Avstriji je bila obsodba korupcije jasna, pri nas v Sloveniji, zaradi po vašem krivosodja je zgodba zastarala. Pri nas v Sloveniji ljudje niso bili oproščeni, ampak je proces zastaral. Gremo naprej. Stvari, ki smo jih v tej državi naredili in zakaj smo dosegli 2,05 odstotka pri obrambnih izdatkih so vidne na tem grafu. Točno se vidi kaj je na obrambnih izdatkih storila kaj ta vlada in kaj so delale druge. Ja, dosegli smo obljubljena, dogovorjena in predpisana 2 odstotka ob tem pa poleg osnovne obrambne sposobnosti oborožitve, krepili tudi infrastrukturo, zdravstvene in ostale kapacitete. Sredstva za glavno opremo Slovenske vojske, vključno s sredstvi za raziskave in razvoj, ki jih mora biti 2 odstotka. Koliko jih je bilo v letu 2021? 93 milijonov. Koliko jih je bilo v letu 22? 165 milijonov. Koliko jih je bilo v letu 23? 201 milijon. V letu 24 226 milijonov in v letu 25, 326 milijonov. Kdo torej krepi obrambno sposobnost kdo jo je pa zanemarjal? Sredstva za glavno opremo Slovenske vojske. V letu 2021 ste najbolj sposobni za to namenili 14,6 odstotka v letu 2022 22,4, danes v letu 2023 23 odstotkov, v letu 2024 25 odstotkov in v letu 2025 22 odstotkov. Grafi, tabele, matematika in številke so jasne.

Gremo naprej, sredstva za raziskave in razvoj. Ja, treba je krepiti slovensko obrambno industrijo in to delamo. Ko smo prevzeli mandat, je bilo število podjetij v grozdu obrambne industrije tam nekje okrog 50, danes jih je 200. Veliko od teh stvari smo videli na sejmu in jaz moram reči, da sem na ustvarjanje številnih podjetij, tisočev slovenskih inženirjev in zaposlenih lahko izjemno ponosni. Imeti moramo pa sredstva za lastne raziskave in razvoj. In na eni strani pljuvamo čez naše, hvalimo tuje, obenem pa dodajamo, da vse, kar je tuje, v primeru zaostrenih razmer ne bo delovalo. Za raziskave in razvoj, spodbujanje slovenskega je bilo v letu 2020 namenjenih 27 tisoč evrov, 720 tisoč evrov, v letu 2021 en milijon pa 89 tisoč, v letu 2022 2 milijona 289 in v letu 2023 11 milijonov, v letu 2024 16 milijonov in v lanskem letu 15 milijonov. Je slabo, je greh, je narobe krepiti slovensko industrijo? Pa saj to niso vojaška podjetja, to so podjetja, ki delajo marsikaj za to, da nam je življenje v tej državi lažje in boljše. Ključno sporočilo pa: znamo, hočemo in zmoremo. Vsa tehnika je izjemno pomembna. Spoštovane in spoštovani, ključni pa smo in ostanemo ljudje, kakšen bo naš naboj, moment, želja braniti ta najlepši košček naše domovine na svetu. Če bomo se tega lotevali s stalnimi delitvami, lažmi, podtikanji in prepiri, potem se nam slabo piše. In tisto, kar je naše najmočnejše orožje, nista dve bataljonski bojni skupini, ne, enotnost, sodelovanje in pa spoštovanje.

Jaz ne vem ali je v času do volitev res dovoljeno podatke prikrajati, lagati, si izmišljevati, zato nekaj dejstev, ki se tičejo našega kadra in so za to državo spodbudni, pohvalni in pa spoštovani. Kadrovsko popolnjevanje Slovenske vojske. Leta 2021 na področju štipendiranja, takrat je bilo štipendij 92. Veste, koliko jih je danes? Danes je štipendij preko 800. Preko 800 mladih, ki bodo prišli v sistem. Kar se tiče stasa, leta 2021 258, v letu 2022 padec na 186, potem pa v letih 2023, 2024 in 2025 skok, rast zaradi dobrega dela direktorata in zaradi zavedanja Slovenk in Slovencev, da je braniti domovino, se za to pripravljati, hvalevredno, spoštljivo in dragoceno. V letu 2023 325 na novo v letu 2024 345 in v letu 2025 379. To je podatek za stalno sestavo in pa za število zaposlitev. V letu 2022 jih je bilo 186, v lanskem letu 379. Hvala lepa, pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, ker ste se nam pridružili. Pomemben del je tudi pogodbena sestava. Dajmo pogledati, kakšne so bile številke v pogodbeni sestavi v časih, ko smo v tej državi se najbolj zakreditirali, ko smo v tej državi razmetavali z milijoni in milijoni. Pa se vprašajmo, koliko smo vložili v Slovensko vojsko. Pogodbena stava, pogodbena rezervna sestava v letu dva 2021 - 733, v letu 2022 - 771, in pa potem rast vsako leto v letu 2025 je teh ljudi že 1316 in v letu 2026, številka nam še raste, smo na številki 1365. Pomemben je, kakšen je tudi odnos, sporočilo in pa delo z mladimi. Če bodo mladi poslušali negativizem, laži izmišljotine, uvodno razpravo in pa naše brezplodne prepire, potem jih bo to slabo zanimalo. In za to mladi rabijo spodbudo, podporo in pa prosto in pa priznanje, pohvalo. In zato sem ponosen na številke, ki se nanašajo na prostovoljno služenje vojaškega roka. Ne boste verjeli, tudi tu lepa in spodbudna rast. Leta 2020 je bilo teh ljudi 106, v letu 2021 - 285, v letu 2022 - 278 in v letu 2023 - 323, v letu 2024 - 383 in v letu 2025 - 384.

O štipendijah sem vam že govoril, tudi na področju štipendiranja rast. Zakaj štipendiramo, ne štipendiramo za poklic, pripadnice, pripadnika, samo za poklic vojakinje, vojaka. Mi štipendiramo za 60 različnih poklicev. Rabimo strokovnjake računalništva, elektrotehnike, kibernetike, varnosti, strojništva, zdravnike, letalce, pilote, inženirje in ves ta sistem se krepi. Tako da to so trenutki, dejstev in pa resnic. Jaz sem zadovoljen, da sem tu slišal tudi sporočila iz Münchenske varnostne konference. Ne vem, nikogar od vas nisem videl gor, jaz sem pa tam bil tudi načelnik, tudi zunanja ministrica. Sporočila so bila spoštljiva, da se moramo v vseh zavezniških državah, predvsem pa v Evropi, dodatno krepiti, pripravljati, usposabljati, predvsem pa držati skupaj. To je bilo ključno sporočilo Münchenske konference. Podatkov, kaj vse smo dobrega storili, je še obilica. Jaz sem prepričan, da bo v razpravi za to še čas, nekaj pa preprostih dejstev. Spoštovane poslanke in poslanci, predvsem opozicijski. Poslikajte in predstavite javnosti v kakšnem odstotku ste se udeleževali sej Odbora za obrambo. Vmes vas na več kot tretjini sej ni bilo, zdaj pred marcem bomo pa prepirali, delili in sklicevali izredne seje. Se vam zdi to resno, se vam zdi to normalno? Prej je bilo slišati stavek, da če ima kdo volilne, predvolilne obveznosti na terenu, je to pomembnejše kot sodelovanje na Odboru za obrambo. Treba javnosti povedati. Poslanke in poslanci imajo za delo v volilnih enotah rezerviran ponedeljek ali pa še kakšen drug dan, drugače se pa dela v parlamentu in osnovna naloga vsakega poslanca je prisotnost na delovnih telesih in na glasovanjih. Ker smo začeli politizirati, še nadaljujem. Kje se meri tudi prisotnost poslank in poslancev z udeležbo na glasovanjih. Poslanke in poslanci koalicije, tisti najboljši, 98 in nekaj več odstotkov. Tisti, ki zdaj sklicujete tole sejo, pa tam nekje od 51 do 60 odstotkov. In za to moram res reči, hvala lepa za sklic te seje, da lahko ločujemo zrno od plev, da rečemo bobu bob in da domoljubje niso flance, domoljubje so dejanja. Gospodu Mahniču je bilo o tem, kaj smo naredili na področju ognjene moči, tudi pisno odgovorjeno. Očitno se je vprašanje nekje na poti mogoče malo zaustavilo, ampak na ministrstvu hranimo datume kdaj smo kaj poslali in kaj storili in jaz sem vesel, da danes te podatke imate. Od številnih stvari, ki so bile kupljene, bom naštel najpomembnejše. Taktično transportno letalo Spartan. Imamo dve letali, Martina Krpana in pa Edvarda Rusjana, oba letita razen takrat, ko sta na servisih in pa rednih predpisanih vzdrževanjih. Nimam kot minister podatka, da bi bile kakršne koli težave z rezervnimi deli. Imamo tudi modul za reševanje, ki pa, zaradi krivde dobavitelja je služi, deluje, nima pa še vseh certifikatov. Kakšnih 14 dni nazaj smo bili v Milanu ne da slovenski večnamenski helikopterji AgustaWestland AW139M bodo, so že, prvi je že v konkretni izdelavi in rok dobave so leto, začetek leta 2027, potem se bomo pa pogovorili tudi o nadaljnjih potrebah. Lahka kolesna oklepna vozila, 4 × 4. Dobili smo jih več kot 160, so ustrezno opremljena in na njih seveda vadimo in vežbamo. Se pa tudi pri njih kaže, kako dragocena je, če je tehnika čim bolj domača, da seveda ni treba čakati dlje časa na rezervne dele iz tujine. Kopenski sistem zračne obrambe, omenjeni sistemi najsodobnejše obrambe, / nerazumljivo/ in tudi ustrezne vrednosti artilerija Slovenske vojske. Povedali smo, da gre za samovozne francoske sisteme in naročili smo 12 kompletov. Taktična tovorna vozila. Ne vem, zakaj ste nekateri operirali s podjetji, ki ne držijo z rabljenostjo. Okvirni sporazum je bil sklenjen 4. avgusta 2025 s podjetjem / nerazumljivo/ Nemčija. Vrednost okvirnega sporazuma je bila 24 milijonov in pa 269000 evrov in dobave so načrtovane v letih 26 in 27. Prehod na oborožitev. Ne, puške smo imeli prej in jih imamo zdaj za pripadnika in pripadnico. Ni vseeno, kakšno lahko osebno oborožitev ima, kajti ta oborožitev mu omogoča obrambo. In v Slovensko vojsko se že uvajajo avtomatske puške Scar 5,56 milimetrov z bombometom in pripadnice in pripadniki so z njim zadovoljni. Podobno je tudi s pehotno oborožitvijo. Nakup puško, mitraljezov z dobaviteljem Arex d. o. o. in pa tudi nadaljnja pehotna oborožitev v Sloveniji narejena polavtomatska pištola. Ja, slovensko znanje je dragoceno in pomembno, zato tudi daljinsko vodene oborožitvene postaje Loki, naše znanje, naša izdelava, daljinsko vodene oborožitvene postaje Mangart 25 in moram reči, da v sistem teh kupel je vključenih 20 slovenskih podjetij, inženirjev, raziskovalcev in zato se jim s tega mesta javno opravičujem za tiste omalovažujoče besede, ki so bile izrečene na uvodu te seje. Dalo bi se naštevati še jaz se veselim debate, ki jo bomo imeli v nadaljevanju. Moje misli bosta dopolnila tako načelnik Generalštaba kot tudi državni sekretar in jaz sem prepričan, da boste svoje dodale tudi poslanke in poslanci.

Še enkrat pa apeliram, poglejmo kaj je dobrega, pohvalimo to, bodimo kritični do tega, kar manjka, predvsem pa delujmo enotno slovensko in ne pokvarimo tega, kar smo cel mandat gradili in je bila enotnost znotraj Odbora za obrambo velika.

Še dve misli, kritično, negativno je bilo razmišljanje tudi o vložkih v nastanitvene kapacitete. Slovenija in naša skrb in dolžnost sta dva pomembna koridorja Koper- Ljubljana-Hodoš, Koper-Ljubljana-Cerklje ob Krki-Novo mesto, Novo mesto že prej in pa potem Zagreb. Ob teh za zavezništvo dragocenih oseh in žilah, ki morajo biti infrastrukturno urejene tako, da prenesejo transport, tehnike, omogočajo pa tudi mobilnost naših prebivalk in prebivalcev, to je zmogljivost zavezništva in vanjo je bilo vloženo veliko, ker je bilo potrebno. Pojdite si pogledati v kakšnih objektih za prenočevanje lahko prenočijo naše in pa zavezniške sile v Postojni v vojašnici Edvarda Peperka. Namen tega je, da se tisti, ki brani domovino, tudi za ceno največje žrtve, ki je možna, da se počuti spoštovanega, in da ima dobre pogoje za delo, vajo in pa učenje. Na tej točki se bom ustavil, pa se zagotovo še oglasim, Hvala lepa.

Hvala, ste želeli besedo, predlagatelj postopkovno.

Hvala predsednik. Glejte, jaz bi se tukaj rad pogovarjal o dejstvih, ne tole ministrovo stresanje teh praznih puhlic bolj paše v kakšen njegov govor za na proslavo v Dražgoše kot v parlament, zato je moj postopkovni predlog, gospod predsednik, sledeč. V Slovenski demokratski stranki smo sklicali to sejo, ker se želimo pogovarjati o dejstvih, o dejstvih, ki so zapisana v depeši številka 870-4/2026, ki so jo na ministrstvo prejeli 4. februarja 2026. Drži, gospod predsednik, vi ste rekel, da te depeše v parlamentu ni. So mi odtavale misli na tisto famozno pismo Ursule von der Leyen, ki ga je poslala Robertu Golobu glede tega, da je treba izginiti Vesela s kandidaturo za komisarja tudi nismo imeli v tem parlamentu pisma, pa je rekel predsednik odbora, dokler pisma ne bo, se o tem ne bomo pogovarjali in seje potem ni sklical. Vi ste sejo pravilno sklical, kot smo zahtevali in mi smo tukaj noter napisali: Zaradi resnosti ugotovitev in zaradi ustavne ter nadzorne vloge Državnega zbora Republike Slovenije predlagamo, da se nujna seja Odbora za obrambo skliče čim prej in da se članom odbora na seji omogoči vpogled v celotno vsebino dokumenta, številka ta in morebitnih pripadajočih listin skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z zaupnimi podatki. Jaz ne vidim smisla, da se mi danes ne prepričujemo, kaj je narejeno in kaj ni. Jaz sem ministru dal številke, koliko je bilo stalne sestave 1. januarja štiri leta nazaj, pa koliko, danes pa je kar nekaj govoril. Jaz sem za to, da se pogovarjamo o dejstvih, to pa je ocenjevanje in pa to, kar je Nato rekel. Zato, predsednik, postopkovno predlagam. Da daste na glasovanje. Da se seja nadaljuje po tem, ko bomo člani Odbora za obrambo dobili na vpogled depešo Ministrstva za obrambo, depešo, ki je bila s strani Andreja Benedetiča poslana na Ministrstvo za obrambo. To je bil glavni cilj v seje, da se s to depešo seznanimo in da se tudi potem na zaprti seji o tej depeši člani odbora pogovorimo. Če depeše ne želite pokazati je očitno še slabša za Slovensko vojsko in za to Vlado, kot mi trdimo, da je. Tako da moj postopkovni predlog, predsednik, dajte na glasovanje, da Odbor za obrambo predlaga Ministrstvu za obrambo, da posreduje to depešo seveda v skladu z vsemi pravili, ki za ta način veljajo glede na to, da gre za stopnjo interno in da se člani odbora seznanimo, potem pa o njej, ko bomo tudi seznanjeni, razpravljamo. Vse ostalo je pač brez zveze.

Če sem jaz pravilno razumel ministra, je ta depeša dokument, s to številko se je, enkrat je dokument, drugič je depeša, poročilo, enkrat ne vem kaj je to, je to nezaključeno delovno gradivo, če sem jaz prav razumel? Osnutek delovnega gradiva. In ne more, ne more neka, v nekem osnutku, v nepodpisanem dokumentu pač ne more biti. Tam so dejstva, tukaj pa niso dejstva. Se pravi, vse to, kar je zdaj povedano se vam minister v fris laže, samo v tistem dokumentu je, so pa dejstva taka, ki vam ustrezajo. Bi prosil, zaenkrat ostajamo tukaj na seji in ima besedo državni sekretar Pavlin.

Glejte, še enkrat. Jaz na tej seji in tudi poslanci SDS ne bomo več sodelovali ne se pogovarjate, pa se trepljajte po ramah pa božajte kaj vse ste naredili, če te depeše ne vidimo. Jaz ne vem zakaj skrivate to, jaz ne vem zakaj skrivate to? Očitno so stvari slabše kot so, ampak nobene, nekdo, ki ima resne namene, nekdo, ki trdi vse to, da je res, kar javno zagovarja, potem bi danes rekel, ja, predsednik, vam prinesemo, zaprite sejo za javnost ali pa sejo prekinite, dol boste v klet dobili to depešo s pripadajočimi dokumenti, kot smo napisali, depeša s pripadajočimi dokumenti, člani odbora naj se s tem seznanijo, potem pa lahko sejo na zaprtem delu nadaljujemo tudi kakšen drug dan. Dejstvo pa je, da smo sklicali sejo, kjer smo napisali, da želimo ta dokument videti. In če nam ne boste omogočili, pač vpogleda v ta dokument imamo vso pravico, da lahko trdimo, kaj noter piše, kaj noter piše, ker samo, če jo pokažete, nas lahko deklasirate oziroma nam dokažete, da to ni res in pač nimamo razloga, da bi na tej seji sodelovali. Vi se trepljajte po ramah kaj vse je narejeno, dejstva so drugačna, bistveno pa je, kaj tukaj notri piše. In če poslanci Odbora za obrambo nimamo pravice vpogleda v ta dokument, potem ne vem zakaj se sploh karkoli z obrambo še ukvarjamo v tem Državnem zboru. In če nam skrivate takšne stvari, gospod Sajovic, mogoče tudi odgovor vam zakaj nismo na kakšne prejšnje seje, tretjino ste rekel hodili? Ker nam ni za trepljanje po ramah, ker je veliko bolj koristno. Nisem govoril o predvolilni kampanji, ampak o tem, da poslanci imamo tudi delo na terenu, ne samo v Državnem zboru na glasovanjih, ki so že vnaprej v prid koalicije odločena. Tako, da še zadnjič predlagam, da daste na glasovanje, da Odbor za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo, da pošlje to depešo s pripadajočimi dokumenti. Če pač tega ne daste na glasovanje, bomo mi sejo od tukaj naprej obstruirali, ker se ne mislimo pogovarjati o nekih stvareh, ki jih bo tukaj minister stresel in so čisto brezzvezne.

Ima postopkovno še gospa Rajbenšu, izvolite.

Hvala za besedo. Moj postopkovni je, da bi seveda sejo nadaljevali, ampak predlagam, da bi stranka SDS, ki očitno vsebino te depeše ima, da bi nam kar ona predočila to, kar očitno vi imate in vi tudi veste za kaj gre, ker mi tega nimamo in to je mene, to je tisto, kar pa mene najbolj skrbi, da vi pridete lahko do takih zadev, da se mi danes po tem, da smo na tej seji in se pogovarjamo o stvareh, o katerih ne vemo, vi pa ste v sklicu očitno določene zadeve, pa seveda še en določen medij že vedeli. Jaz se sprašujem, od kod, če govorimo o tajnem dokumentu? To pa je to, kar pa mene zelo skrbi. Hvala lepa.