Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 20. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, vse še enkrat lepo pozdravljam, to se pravi, tako člane komisije kot tudi vabljene.

Obveščam vas, da sta zadržani in se seje ne moreta udeležiti doktor Tatjana Greif in magistrica Meira Hot. Kot nadomestni poslanci pa na seji komisije sodelujejo, sodelujeta doktor Vida Čadonič Špelič, ki nadomešča Aleksandra Reberška in Lucija Tacer Perlin, ki nadomešča Jožico Derganc.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer: 1. točka - celovit program socialne in delovne aktivacije od pasivne podpore k aktivni prihodnosti z dopisom kot podlaga za reševanje romske problematike.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA CELOVIT PROGRAM SOCIALNE IN DELOVNE AKTIVACIJE, OD PASIVNE PODPORE K AKTIVNI PRIHODNOSTI KOT PODLAGA ZA REŠEVANJE ROMSKE PROBLEMATIKE.

Na sejo so bili vabljeni: Silvo Mesojedec, koordinator ljudskih iniciativ, Bogdan Palovšnik, predstavnik ljudske iniciative Brežice, magistrica Marija Martinčič Bauman, občinska svetnica občine Šentjernej, Matjaž Domen, predstavnik ljudske iniciative Šentjernej, Jože Tomažin, predstavnik civilne iniciative Krško, Pavel Zatrl, predstavnik ljudske iniciative Roje, Bogdan Krašna, predstavnik ljudske iniciative Škocjan, Andrej Brečko, predstavnik vaške skupnosti Mihovica, Goran Mohorko, ljudska iniciativa Brežice, Bernarda Kump, občinska svetnica v občini Črnomelj, doktor Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, Branko Zlobko, minister za notranje zadeve, magistrica Andreja Kokalj, ministrica za pravosodje, doktor Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Danica Pola Gruden, direktorica Vlade Republike Slovenije za narodnosti, magister Damjan Petrič, generalni direktor policije, Andrej Zbašnik, pomočnik direktorja Policijske uprave Novo mesto, doktor Katarina Bergant, generalna državna tožilka Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic, Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Župan oziroma predstavnik Občine Brežice, župan oziroma predstavnik Občine Črnomelj, župan oziroma predstavnik Občine Grosuplje, župan oziroma predstavnik Občine Kočevje, župan oziroma predstavnik Mestne občine Krško, županja oziroma predstavnik Občine Metlika, župan oziroma predstavnik Mestne občine Novo mesto, župan oziroma predstavnik Občine Ribnica, župan oziroma predstavnik Občine Semič, župan oziroma predstavnik občine Šentjernej, župan oziroma predstavnik občine Škocjan, župan oziroma predstavnik Občine Trebnje, Zveza Romov Slovenije, Združenje Forum romskih svetnikov, Svet romske skupnosti Republike Slovenije, Romski informacijski center Anglunipe, Zveza romskih skupnosti Umbrela Demžnik.

Dodatno smo vabili Urad predsednice Republike Slovenije in Matjaža Strojina, predstavnika Ljudske iniciative Šentjernej. Od vabljenih so se opravičili: doktor Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, magistrica Andreja Kokalj, ministrica za pravosodje, Urad predsednice Republike Slovenije, Matjaž Domen, predstavnik ljudske iniciative Šentjernej, Andrej Brečko, vaška skupnost Mihovica in Jože Kapler, župan občine Škocjan.

S sklicem ste kot gradivo prejeli celovit program socialne in delovne aktivacije od pasivne podpore k aktivni prihodnosti z dne 4. 2. 2026.

Prehajamo na obravnavo 1. prve točke in najprej dajem besedo koordinatorju ljudskih iniciativ Silvu Mesojedcu, da predstavi dokument, ki ste ga prejeli kot gradivo k seji. Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, spoštovani člani komisije, predvsem pa predstavniki Vlade in koalicije, ki ste danes končno našli čas, da nas poslušate.

Danes smo tukaj v imenu ljudi, ki so siti praznih obljub in neuspešnih eksperimentov, v imenu ljudi iz jugovzhodne Slovenije, ki od vas ne zahtevajo čudežev, ampak le red, varnost in sistem, ki bo veljal enako za vse.

Pred vami je dokument z naslovom Celovit program socialne in delovne aktivacije. To ni še en spisek želja, to je operativni načrt, kako končno presekati desetletja zgrešene socialne politike, a preden ga predstavimo, moram nasloviti vašo dosedanjo ignoranco. Na sestanku z državnim sekretarjem Lebnom nam je bilo odkrito priznano, da programa niste niti proučili. Obljubili ste odgovore do 23. januarja, danes jih še vedno čakamo. Ta molk, ta aroganca ni le administrativna napaka, je žalitev za vse nas, ki živimo s posledicami vašega nedela. Ponavljanje zgodovine kot farsa, zlati svinčniki za varnostno tveganje. Zdaj, tik pred volitvami nam ponujate pilotne projekte legalizacije naselij, kot je recimo Kerinov grm, spet boste vlagali v beton, ceste in kanalizacije. Sliši se lepo, ampak ali ima kdo v Ljubljani sploh še zgodovinski spomin. Dovolite, da vas spomnim: naselje Žabjak so poskušali urejati že davnega leta 1984 z enako logiko kot vi danes, dajemo jim infrastrukturo, pa bo vse v redu, 40 let kasneje smo na slabšem.

In da bo farsa popolna, pred petimi leti ste zagnali projekt Brezje Žabjak, vanj zlili tri milijone pa pol evrov in zanje leta dva tisoč 2023 prejeli celo arhitekturno. Nagrado zlati svinčnik, na papirju torej uspeh, a kakšna je realnost, ki jo vi ignorirate. To isto nagrajeno območje je danes uradno opredeljeno kot varnostno tvegano območje. Policija tja vstopa okrepljeno, reševalci s strahom. Povejte mi, kako je mogoče, da je vaš največji infrastrukturni uspeh hkrati največji varnostni poraz? To dokazuje, da zgolj infrastruktura brez vsebine, brez dela in odgovornosti ustvarja le udobnejše gete in vi želite zdaj to napako ponoviti. Ustava ni izgovor za lenobo. Ko vas soočamo s temi dejstvi, se vi in vaše satelitske nevladne organizacije skrijete za Ustavo in ponavljate mantro ne moremo nikogar prisiliti k delu. Danes želim, da si enkrat za vselej zapišete za uho, to je manipulacija in zavajanje. Res je, 49. člen Ustave prepoveduje prisilno delo, a ta člen ščiti posameznika pred suženjstvom, ne pa pred odgovornostjo. Ustava nikjer, ponavljam, nikjer ne določa, da ima delovno-sposobni posameznik pravico celo življenje zavračati delo in hkrati prejemati denar od tistih, ki delajo. Socialna pomoč je pogojna pravica, če nekdo zavrne aktivacijo, mu država zakonito odreče pomoč. To ni prisila, to je posledica svobodne izbire. Nehajte se skrivati za Ustavo in opravičevati pasivnost. Rešitev, ki ste jo ignorirali, mreža aktivacijskih centrov. Ker vemo, da je zaposlovanje Romov na prostem trgu iluzija, delodajalci jih zaradi tveganj ne bodo zaposlovali, Smo v našem programu ponudili edino realno rešitev, mrežo aktivacijskih centrov za delo in usposabljanja Acedu. To je manjkajoči člen, ki ste ga vi namerno spregledali. To so proizvodnjo učni obrati v javni lasti, kjer se dela, kjer se izdeluje palete, ureja okolico, pomaga komunalnim službam in tako dalje. Kjer velja pravilo 80 procentov dela, 20 procentov učenja, kjer se pridobivajo delovne navade in odgovornost v nadzorovanem okolju. Poseben del programa rešuje izgubljeno generacijo mladih med 15 in 18 letom, ki jih vi danes puščate, da gredo naravnost na socialno podporo ali v kriminal. Vaši pilotni projekti so metanje denarja v jamo brez dna. Naš program je sistemska, pravična in edina delujoča rešitev. Vaša dolžnost bi bila, da ga vsaj proučite, ne pa da ga arogantno ignorirate. Čas za izgovore je potekel.

Torej, moji kolegi bodo sigurno še kaj se dotaknili tega programa. Dejstvo je, da smo se mi iz terena, ki poznamo, ki se soočamo z vso to situacijo na terenu, lotili enega celovitega programa, ki po našem mnenju bi reševal socialno politiko v Sloveniji in s tem tudi posledično romsko. Problematiko. Hvala lepa.

Hvala lepa. Zdaj bom dal besedo predstavnikom civilnih iniciativ, tudi naprej še najprej dobi besedo Matjaž Strojin, predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej. Je morda tukaj? Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, lepo pozdravljeni vsi navzoči. Sem Matjaž Strojin, predstavniki ljudske iniciative Šentjernej.

Člani naše iniciative smo. Na podlagi analize obstoječega sistema socialnih transferjev in stanja na terenu, so prispevali k oblikovanju programa socialne in delovne aktivacije, ki smo ga vladi predložili decembra 2025. Že dolgo opozarjamo na probleme trajanja brezposelnosti delovno sposobnih posameznikov. Ti posamezniki zaradi možnosti prejemanja visoke socialne podpore, ter dodatnih ugodnosti pogosto nimajo zadostne motivacije za vstop na trg dela. To je še posebej izrazito pri starostni skupini od 20 do 45 let, kjer starši z mladoletnimi otroki poleg denarne socialne pomoči za odrasle, prejemajo tudi otroške dodatke, denarno socialno pomoč za otroke in številne druge ugodnosti. Da konkretno ponazorimo. Petčlanska družina brez uradnega premoženja lahko prejme socialne prejemke, ki presegajo dve neto minimalni plači. Z vsakim dodatnim otrokom se zneski povečujejo še za minimalno 320 evrov mesečno. To ustvarja pogoje, ki lahko vodijo k višji rodnosti v socialnih odvisnih okoljih in hkrati spodbuja pasivnost, ne pa vključevanje v delo, saj se jim delo enostavno ne izplača. Hkrati se utrjuje način življenja, ki otežuje socialno vključenost in ustvarja pogoje za družbeno odrinjene skupnosti ter čedalje večje socialne varnostne izzive. Zato smo pripravili program socialne in delovne aktivacije, katerega cilj je odpraviti te sistemske anomalije in pokazati, da se delo in prispevanje v skupno dobro izplačata. Program jasno ločuje podporo otrokom in podporo odraslim, s čimer se krepi odgovorno starševstvo, kjer odrasli postanejo nosilci obveznosti in odgovornosti. Otroški dodatki pa ostajajo nespremenjeni, so zaščiteni in namenjeni izključno otrokom. Namesto obstoječe denarne socialne pomoči predlagamo uvedbo osnovnega socialnega dohodka, ki je namenjen delovno sposobnim odraslim. Višina osnovnega socialnega dohodka ni vezana na število otrok, temveč na delovno aktivnost posameznika. Aktivnosti bodo potekale v okviru tako imenovanih aktivacijskih centrov za delo in usposabljanje in sicer v osnovni formuli 20 procentov ciljno usposabljanje in 80 procentov praktično delo. Posameznik lahko prejme zneske od 200 evrov mesečno ob popolni neaktivnosti do skoraj 700 evrov ob polni aktivnosti. Višina prejemka narašča sorazmerno z aktivnostjo. Za polno aktivnost predlagamo nekje 4 do 6 ur aktivnosti na dan. Tisti, ki želijo delati in zaslužiti več, se omogoči prehod v redno zaposlitev. Predlagan sistem je zasnovan tako, da je aktivnost vedno finančno ugodnejša od pasivnega prejemanja pomoči. Delo ostaja izbira, ne prisila. Na ta način postavljamo enaka pravila za vse, enake pravice, enake dolžnosti, ter zapiramo prostor za zlorabe, ki jih je omogočala dosedanja ureditev. Program velja za vse delovno sposobne prejemnike socialnih pomoči ne glede na narodnost, za vse delovno nezmožne ostajajo pravice nespremenjene. Ukrepi zagotavljajo dolgoročno finančno vzdržnost sistema in namesto pasivne razdelitve sredstev država sredstva usmerja v mentorske programe, usposabljanja in delovno aktivacijo.

In še za zaključek. Končni cilj programa je povečanje delovne aktivnosti. Zmanjšanje odvisnosti od socialnih prejemkov, večja družbena odgovornost, dostojanstvo in vključevanje, zmanjšanje napetosti med skupinami in občutek sprejetosti za vse in pa tudi dolgoročna varnost. Program ne deli ljudi na boljše ali slabše, temveč na aktivne in neaktivne izbire, vsem omogoča, da se odločijo za pot odgovornosti, dela in dostojanstva. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa. Besedo dajem Jožetu Tomažinu, predstavniku Civilne iniciative Krško. Ga ni med nami. Pavlu Zatler, je Pavel Zatler morda je civilni predstavnik civilne iniciative Roje, ga tudi ni. Potem je na vrsti Bogdan Krajša, predstavnik Ljudske iniciative Škocjan, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci in vsi prisotni, ki ste tukaj.

Na tem mestu danes stojim ali pa, če hočete, sedim ponovno ne prvič in žal ne drugič. Že večkrat sem v tem hramu podajal konkretne, preverljive informacije o dogajanju v občini Škocjan in širše v jugovzhodni Sloveniji. Vsakič sem opozarjal, da gre za resno in nevarno stanje, danes pa moram povedati nekaj bistvenega, hujšega. Problematika ne ostaja zgolj pereča, iz leta v leto se stopnjuje. Kar je bilo včasih opozorilo, je danes sistemski problem, ki ga ni več mogoče relativizirati in potiskati na rob političnega zanimanja. Pred vami danes ne stojim kot politik, temveč kot predstavnik lokalne skupnosti, ki že predolgo živi z realnostjo, v kateri se v tej dvorani pogosto govori ali pa, če hočete, v hramu abstraktno, previdno in prevečkrat brez posledic. Prihajam iz občine Škocjan, iz okolja, kjer se romska problematika ne bere več v poročilih, temveč se živi vsak dan na dvoriščih, njivah, v gozdovih in predvsem v domovih ljudi. Danes želim podati eno sporočilo in to sporočilo ima ime Pravna država z veliko začetnico, njeno jedro pa spoštovanje Ustave, zakonov in predvsem zasebne lastnine. S seboj sem prinesel Ustavo Republike Slovenije, ne kot simbol, temveč kot zavezo, zavezo za 33. člen, pravica do zasebne lastnine, velja za vse in da 67. člen, ki določa gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, ne pomeni njenega razvrednotenja, temveč odgovorno in zakonito rabo.

Te določbe niso priporočila, so temelj sobivanja v demokratični družbi. V Dobruški vasi danes živi približno 350 Romov. Glede na število prebivalcev smo najbolj obremenjena občina v jugovzhodni Sloveniji. Toda ključno dejstvo je to, večji del romskih naselij stoji na ukradeni zasebni zemlji, na zemlji, ki ima lastnike, na zemlji, za katero ti lastniki plačujejo davke, na zemlji, do katere jim je pogosto fizično preprečen dostop in na tej zemlji stojijo objekti brez gradbenih dovoljenj, brez soglasij, brez pravne podlage.

Spoštovani, to ni več socialno vprašanje, to je vprašanje pravne države. Lastniki teh zemljišč ne zahtevajo privilegij, zahtevajo zgolj to, kar jim Ustava jamči, vrnitev njihove lastnine. Namesto tega pa jih država napotuje na dolgotrajne sodne postopke, ki trajajo desetletja ali več, so dragi in pogosto brez pravega učinka. Država, ki je to stanje dopustila, danes odgovornost prelaga na posameznika.

Spoštovani, če lastnina ne pomeni več varnosti, potem ne pomeni ničesar. V demokratičnih državah je spoštovanje, zasebna lastnina, ena najvišjih vrednot. Spomnimo se izjave ameriške političarke Kamale(?) Harris, ki je na vprašanje, kaj bi storila ob vlomu v lastni dom, odgovorila jasno: "I would shoot him." Ta izjava ni poziv k nasilju, temveč jasen signal, kako resno zahodne demokracije jemljejo nedotakljivost doma in lastnine, pri nas pa se dogaja nasprotno. Slovenci so še generacije nazaj živeli brez vodovoda, brez elektrike, v revščini, odrekanju, pa so delali, gradili, hodili v službe, obdelovali zemljo in ustvarili naselja, v katerih danes živimo. Nihče jim ni zgradil hiše, nihče jim ni prinesel strukture na srebrnem pladnju, danes pa smo v tretjem tisočletju priča zahtevam, da naj država ali občina zagotavlja osnovno infrastrukturo na tuji zasedeni zemlji. To ni socialna politika, to je rušenje osnovnih skupnosti. Jedro romske problematike ni etična pripadnost. Večinsko prebivalstvo Romov ne zavrača tega, kdo so, temveč zaradi tega, kaj se dogaja: kraje, vlomi, uničevanje premoženja, grožnje starejšim z zasedanjem nepremičnin in popolno spoštovanje tuje lastnine. Dokler bo takšno ravnanje izboljšava, izboljšanje odnosov ne bo. Ustava s 36. členom določa nedotakljivost stanovanja in vendar se v praksi dogaja, da se starejše in osamljene ljudi obiskuje in njihove, brez njihove privolitve se jih ustrahuje in ropa. Grožnje tipa, daj prstan, ti odrežem prst in se tako naprej. Ko sodišče dosodi odškodnino, oškodovanec praviloma ne dobi ničesar, ker se kazni ne izterjajo od socialnih transferjev, storilec pa lahko hkrati poseduje objekt na tuji zemlji, to je popolnoma neenakost pred zakonom.

Dodajmo še zakon, v katerem je tatvina do 500 evrov zgolj na nek način prekršek. Sporočilo je jasno, krasti se splača, delati se ne. In zdaj se vprašamo, kaj pomeni lastnina. Lastnina ni samo pravica, je tudi obveznost plačevanja davkov, komunalnih prispevkov, vpliv na(?) socialne transferje, možnost izterjave kazni. Navaden državljan to občuti zelo hitro. Vsi se spomnimo, kako je bilo kar nekaj let že nazaj. Zaradi 180 evrov, kako je bila odvzeta hiša. Zakaj to ne velja za vse? Temeljni korak pri reševanju romske problematike je zato jasen in neizogiben: vrnitev zasedenih ukradenih zemljišč zakonitim lastnikom. To mora storiti država. Ne se prilagajamo(?) odgovornosti na posameznika, temveč z odločnimi in zakonitimi ukrepi, vsak ima pravico bivati, vendar v lastni najeti, pridobljeni na zakonit način, pika. Kdor trdi drugače, se spreneveda. Če pohodimo Ustavo na tem področju, jo lahko pohodimo kjerkoli in potem ne živimo več v pravni državi, temveč na Divjem zahodu, zahodu, Zahodu močnejšega.

Za konec želim poudariti še nekaj: pomoč da, privilegij ne. Država mora pomagati, vendar enako kot vsem drugim, brez diskriminacije, brez dvojnih meril. Naj bo pomoč vezana na delo, odgovornost in spoštovanje zakonov. Pri tem naj bo zgled delo misijonarja, Pedra Opeke, ki ljudi ni reševal z milijoni strategij, temveč z delom, disciplino, dostojanstvom, naučil jih je ustvarjati. "Ne sprašuj, kaj bo država storila zate, ampak kaj lahko storiš za svojo državo", je dejal John F. Kennedy. Ta misel je danes bolj aktualna kot kdajkoli. Če želimo sobivati, moramo najprej vzpostaviti red, če želimo pravičnost, moramo zakon veljati za vse. In če želimo prihodnost, moramo nehati tiščati glavo v pesek. Spoštovani. Čas besed je mimo, čas je za dejanja. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dobi Goran Mohorko, Ljudska iniciativa Brežice, izvolite.

/ izključen mikrofon/ Hvala lepa za besedo.

Najprej vse lepo pozdravljam, gospoda predsedujočega, vse ostale prisotne!

Me veseli, da ste se, končno v tretjo, da se dobimo, pa da lahko nekoga gledamo na drugi strani, strani. Jaz bom kar na hitro malo skrajšano povedal, pa bolj po domače, zaradi tega, ker mislim, da gradivo ste vsi dobili in upam, da ste ga vsaj zdaj prebrali, no, če ga do sedaj niste, kljub vsem tem členom(?). Prvo kot prvo, jaz ne razumem, zakaj je toliko let to takšna razlika med Romi in vsemi nami.

Kako je lahko nekdo tolikokrat obravnavan in nikoli kaznovan, hkrati pa naše delovne ljudi pa vse te, pa pač takoj udariti, pa takoj blokade, pa vse gor dati. To je prvo kot prvo za mene diskriminacija lastnega naroda in bom rekel, zelo nekorektno in nepošteno.

Kar se našega programa tiče, bom podal svoje osebno mnenje, tako kot so že fantje povedali, pa še verjetno kdo bo. To res ni represija nad njimi, nad manjšino ali nad nekom drugim, to je le korak k boljšemu sobivanju in hitrejši integraciji Romov, ki na koncu koncev se morajo začeti zavedati, da živijo v neki skupnosti, ki je na koncu cela Slovenija ena majhna, manjšina v sami Evropi, kamor je v celem svetu. In mi moramo pač se naučiti sobivati en z drugim in živeti v nekem duhu solidarnosti in pa strpnosti predvsem drug do drugega. Ampak od nas se vedno Slovencev, pa nas delovnih ljudi, se vedno zahteva tišina in strpnost, medtem ko na drugi strani pa se dela totalno kontradiktorka vsemu temu. Zato bi jaz opozoril, recimo, na to neenakost oziroma diskriminacijo, naj si bo to njih ali nas, ker diskriminira se v nekih trenutkih vseh, njih in nas. In to ni prav. Družbeno odgovornost nosimo vsi, ampak to ne pomeni, da nosimo družbeno odgovornost samo tisti, ki delamo, ki ustvarjamo kapital, da mi samo moramo prispevati k boljšemu sobivanju. To družbeno odgovornost nosimo vsi, tudi tisti, ki so, živijo zaradi določenih, bomo rekli, mogoče zdravstvenih, telesnih ali pa kakšnih drugih napak. In ne morejo biti delovno aktivni. Ampak vsi mi, oni lahko prinesejo, konec koncev lahko vsak prinaša k boljšemu sobivanju s pozitivnimi mislimi in pa s pozitivno energijo oziroma v željo, da bo vsem nam lepše in boljše. Tukaj bi še mogoče lahko se zdaj samo eno stvar dotaknil, ta protest, kot sem že povedal tudi z onim gospodom, protest, ki ga Romi organizirajo v Novem mestu, brez zamere do vseh Romov, ki verjamem, da ni, verjamem in vem, da niste vsi enaki in vem, da vas zaradi določenih posameznikov trpi cela skupnost. Ampak vam bom nekaj povedal zdaj iskreno. Če ste zdaj složni za proteste, pa boste skupaj stopili zaradi tega, ker ste pač, bom rekel po domače, dobili malo po prstih, potem tudi skupaj stopite pa probajte pomagati tem ljudem, da se lažje integrirajo. Ne samo stopiti tam skupaj kjer vam paše. Stopite skupaj tudi tam, da lahko pomagate tem posameznikom, ki delajo probleme, da jim omogočite tudi vi in vaše, ne pa, da še javno nagovarjate ljudi, da ne, da zdaj bomo morali pa krasti. pa ne govorim, da je zdaj tukaj v sobi takšen, ki je bil, ampak to ni pravilno, to ni pravilno.

Kot drugo, kot protest organizirati v Novo mesto, kjer se je zgodil tragičen trenutek. Meni je to popolnoma brezobrazno, ne morem več povedati, žaljivo. Si vi predstavljate, kako se bodo počutili prebivalci v Novem mestu, ki se še ni pozabilo? Daleč od tega. In sami poveličujete in spodbujate ljudi, da postajamo še bolj nestrpni, nekateri, še bolj nestrpni, da vas še drugače gledajo, še bolj ostro hočejo proti vam na zlobi, ampak sami izzivate to.

Jaz verjamem, da se vam je zdaj zgodil en trenutek, ampak ta trenutek je tudi dober korak za vas. In na koncu koncev lahko tudi vi najdete komunikacijo, pa pridete, ne vem, bom rekel, do davčno, pa se dogovorite o nekih določenih plačilih. Saj to se ne bo zdaj vleklo zdaj ne vem koliko let nazaj, saj je neka, mislim, da je časovna omejitev bila, za koliko časa nazaj. In se da. In vsi skupaj stopite, če znate vsepovsod, še enkrat vas pozivam, tudi tukaj stopite skupaj, stopite skupaj. Pomagajte tem ljudem, ker jaz verjamem, da marsikdo dela, bom rekel, bedarije, ker drugače ne morem reči, bedarije za to, da bo preživel, pa zato, da bo nekaj več imel. Zato, ker denar nas pač pohlep nas rine v, pač vedno več, nekateri več delajo zaradi tega, nekateri pa pač več, bom rekel, najdejo več različnih načinov, da prihaja do dodatnih sredstev.

Tukaj bi še samo dodal. Otroke v vrtec, vse obvezno, ne šola, v vrtcu, ker do tam se oblikujejo karakterji. To sem že opozoril enkrat in bi danes še enkrat opozoril. Jaz verjamem, da lahko skupaj, ampak ponovno spet z dialogom. Tudi, bom rekel, tudi na strani Vlade, zdaj, ko je pač ali pa pač institucij, ki so zdaj pač tako, bomo rekli, štartali na prekrškarje, saj niso tukaj samo Romi, so tukaj tudi Slovenci, kolikor mi je znano, bi mogoče lahko tudi mogoče malo lepše se skomuniciralo, ne rečem(?), da ne, ker na koncu koncev lepa beseda lepo mesto najde in upam, da jih bo tudi tukaj med nami našla.

Tako da resnično upam, da se s temi vsemi dogodki, ki so se zvrstili, ki se dogajajo in z lepo komunikacijo na koncu koncev najdemo rešitev k boljšemu sobivanju, ker na koncu koncev, tako kot smo mi ljudje, ste vi ljudje, ampak vsak mora pa nekaj narediti in dokazati, da je na prvem mestu človek, ne samo ljudje. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve, Helgi Dobrin, izvolite.

Lepo pozdravljeni!

Hvala lepa za besedo.

Jaz bi pravzaprav poudarila, da Ministrstvo za notranje zadeve neposredno kakšnih pristojnosti na področju delovne in socialne aktivacije nima, vsekakor pa polno podpiramo vse ukrepe na tem področju, tako Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in pa ostalih pristojnih institucij, ker verjamemo, da je pravzaprav pogoj za, uspešna integracija pravzaprav zelo povezana tudi z dolgoročno stabilno varnostno situacijo.

Kot veste, je Ministrstvo za notranje zadeve tudi koordinator medresorske delovne skupine za romsko tematiko. Tako da v tem oziru bi lahko tukaj povedala, da smo mi predloge gospoda Mesojedca obravnavali, da so bili z njimi seznanjeni vsi resorji in zaprošeni tudi za odzive. Kar se tiče Ministrstva za notranje zadeve se je glede pristojnosti tudi odzvalo gospodu Mesojedcu, tako da hvala lepa. Če imate pa kakršnakoli vprašanja, potem kar se tiče pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve smo pa na voljo, z mano sta tudi predstavnika policije. Hvala.