Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Vidim, da Poslanske skupine SDS, celotne ni v dvorani, ker so napovedali obstrukcijo. Levice tudi ni, oni pa niso napovedali obstrukcije, so se pa opravičili. Dobro. Ja, nič, kaj naj rečem, mandat še traja, delo še ni zaključeno.
Začenjam 132. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 132. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 23. februarja s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
In glasujemo o dnevnem redu. 52 poslank in poslancev je navzočih, 47 jih je glasovalo za, proti ni bil nihče.
(Za je glasovalo 47.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 132. izredne seje Državnega zbora določen.
In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVICI DO ZIMSKEGA REGRESA TER PRENOVI UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič. In za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja, magistrici Nataši Avšič Bogovič. Izvolite.
Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice poslanke in poslanci.
Novembra lani je ta Državni zbor sprejel zakon, ki je imel tri jasne in vsebinsko povezane cilje: zimski regres za zaposlene, zimski dodatek za upokojence in invalide ter prenovo sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Danes je pred vami novela tega zakona. Pa ne zato, ker bi bili cilji napačni, ampak zato, ker smo po njegovi uveljavitvi in po intenzivnem dialogu z deležniki ugotovili, da je bil / nerazumljivo/ sprejete rešitve nesorazmeren glede na cilj, ki smo ga zasledovali in to je ključno izhodišče tega predloga. Pri normirancih smo uvedli petletno časovno omejitev ponovnega vstopa v sistem. Namen je bil legitimen, torej zaščititi integriteto sistema in preprečiti taktične izstope in ponovne vstope, ki bi pomenili davčno optimiranje. Poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove mora ostati namenjen tistim, ki ga dejansko potrebujejo, ne pa postati instrument špekulativnega ravnanja. V praksi pa se je pokazalo, da je ta ukrep prekomerno posegal v pravni položaj zavezancev, zlasti pri dejavnostih, ki so sezonske ali ciklične. Ti ljudje sistema niso zlorabljali. Njihovi prihodki so objektivno nihali, ker je dejavnost praviloma sezonskega značaja, smučarski vaditelje espe normiranec si pač v času sezone, ko je sneg, ko se ljudje želijo učiti smučati…
…je to vprašanje nadzora in ne kaznovanja vseh. Za to omejitev odpravljamo časovni pogoj, nadomeščamo vsebinskim kriterijem. Zavezanec bo lahko vstopil ali ponovno vstopil ali ponovno vstopil v sistem, če povprečje njegovih prihodkov v dveh zaporednih letih ne presega 120 tisoč evrov za polne normirance, 50 tisoč evrov za popoldanske normirance in 85000 evrov v primeru kombinacije statusov. Gre za rešitev, ki ohranja varovalko pred zlorabami, uvaja objektivno merilo, povečuje pravno predvidljivost, je skladna z načelom davčne pravičnosti. Moratorij petih let se tako briše ne zato torej, ker bi popuščali, ampak zato, ker uvajamo boljši, bolj natančen in bolj sorazmeren mehanizem. Novela implementira tudi odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pogoj zavarovanja za polni delovni čas se po novem tako presoja glede na dejanski letni obseg zavarovanja na ravni 75 odstotkov letnega sklada ur. To pomeni, pravni standard se prilagaja realnim življenjskim situacijam, ne kaznuje se več starševstva, bolezni, prekinitve kariere. To je bistvo pravne države. 3. februarja pa smo vložili novo besedilo tega zakona, in sicer po razpravi s socialnimi partnerji ob upoštevanju obveznosti države v okviru načrta za okrevanje in odpornost in ob odgovornosti do pokojninskega sistema. Zato novela ne posega več v minimalno zavarovalno osnovo. To je odgovorno ravnanje države, to je odgovorna politika in to ni umik. Je tudi korak, ki zagotavlja stabilnost javnih financ in prihodnjih pokojnin. In to je socialni dialog v praksi, v praksi je to socialni dialog in ne samo v besedah. Slišali smo očitek o retroaktivnosti te novele, a ta ne vzdrži. Prehodna ureditev je namenjena temu, da zakonska sprememba velja enako za vse in da zavezanci niso kaznovani zaradi rokov, ki jih niso mogli več spremeniti. Gre za zagotavljanje enakosti pred zakonom in ne za poseg v pridobljene pravice. Naš sistem temelji na zaposlenosti, socialni varnosti in stabilnosti javnih financ. In prav stabilnost in predvidljivost sta ključni za gospodarstvo, zato ta novela, novela k temu jasno in učinkovito prispeva. To ni zakon za davčni inženiring, to je zakon za obrtnika, frizerko, programerja na projektih, podjetnico, porodniški, sezonskega izvajalca storitev. Ja, tudi smučarskega voditelja. Za ljudi torej, ki delajo.
Spoštovane poslanke in poslanci, ta novela torej odpravlja nesorazmeren ukrep, ohranja varovalke pred zlorabami, povečuje pravno predvidljivost, uresničuje odločbo Ustavnega sodišča in je rezultat socialnega dialoga. To je strokovno utemeljena, sistemsko usklajena in socialno pravična rešitev. Zato vas v imenu predlagatelja vljudno prosim, da predlog zakona podprete. Hvala.
Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance in za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Andreji Živic, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča.
Odbor za finance je na 76. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič.
Predlagatelj je 13. 2. 2026 na podlagi 118. člena Poslovnika nadomestil besedilo predloga zakona. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 159. seji, 23. 2. sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Odboru je bilo posredovano gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V poslovniškem roku so amandma vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 2. členu.
Pri delu odbora so sodelovali predstavnica predlagatelja, predstavnica Zakonodajno-pravne službe ter predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnica predlagatelja pojasnila razloge za predlagani zakon. Pri tem je kot ključni namen izpostavila prilagoditev pogojev za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Povedala je, da predlog zakona odpravlja obstoječo omejitev, ki je zavezancem po izstopu iz sistema ugotavljanja davčne osnove ali prenehanja opravljanja dejavnosti ponovno omogočila vstop šele po preteku petih let. Časovni pogoj se nadomešča z vsebinskim kriterijem, po katerem se po presoji pogojev upošteva povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih letih. Takšna rešitev naj bi učinkovito preprečevala zlorabe sistema, hkrati pa zagotavljala primernejšo obravnavo zavezancem, zlasti tistim s sezonsko odvisnim obsegom poslovanja, za katere je veljavna ureditev predstavljala nesorazmerno omejitev. V nadaljevanju je predlagano rešitev pojasnila na primerih različnih oblik zavezancev za normirane odhodke. Ob zaključku je poudarila, da predlog zakona odpravlja nesorazmeren ukrep, ohranja varovalke pred zlorabami, povečuje pravno predvidljivost, ter sledi odločbi Ustavnega sodišča. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v daljši predstavitvi obširnega mnenja poudarila, da je predlog zakona po oceni ZPS precej ustavno sporen. Po njihovi oceni namreč ni skladen z načelom pravne države, zlasti ponovnega posega v zakonsko ureditev le nekaj mesecev po sprejemu zakona, ter parcialne interventne rešitve, ki spreminja ustaljeni sistem zavezancev za normirane odhodke. Predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je poudaril, da predlogu zakona nasprotujejo. Predstavil je ključni pomislek ter predlagal iskanje rešitev v socialnem dialogu znotraj Ekonomsko-socialnega sveta. V predstavitvi je tako opozoril na problematiko prikritih delovnih razmerij, ter nedelujočega nadzora Inšpektorata za delo na tem področju. Odprava prepovedi ponovnega vstopa v sistem za normirance, za normirane odhodke bo po oceni Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ponovno spodbudila prekarno delo, zlasti pri delu v turizmu in kmetijstvu. V razpravi so članice in člani predstavili svoja stališča glede obravnavanega predloga zakona in tudi glede sistema normiranih odhodkov v celoti. Razpravljavci so izpostavili pomen podjetništva, podjetniškega razvoja. Sistem normiranih odhodkov je bil v osnovi namenjen enostavnemu vstopu v podjetništvo, treba pa se je prestaviti od razprave, kako optimizirati odhodke iz naslova obdavčitve in prispevkov, do vprašanja, kako ustvariti več z znanjem, inovacijami, povezovanjem in strateško rastjo. Ureditev sistema normiranih odhodkov pomeni iskanje ravnotežja med enostavnostjo sistema in pravičnostjo glede na druge načine opravljanja dejavnosti. V razpravi je bila izražena podpora socialno-tržnemu gospodarstvu, ki spoštuje človekovo dostojanstvo tako, da delavcu omogoča delo, varnost ter pravičnost brez poniževanja in odvisnosti. Izpostavljene so bile pogoste spremembe sistema normiranih odhodkov, s čimer se zmanjšuje predvidljivost poslovnega okolja, podjetnikom pa se povzročajo tudi dodatni stroški. S predlogom zakona je zamujena tudi priložnost za širše izboljšave davčnega sistema. Predstavnica predlagatelja je podala dodatna pojasnila glede vprašanj, ki so bila izpostavljena v razpravi.
Odbor je sprejel amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 2. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih tudi sprejel. Na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerem je vključen tudi sprejeti amandma. Hvala lepa.
Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, prva ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati in kolega Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica, drage kolegice in kolegi. Na začetku moram pozdraviti in se zahvaliti kolegicam in kolegom, ki ste zbrali toliko korajže in poguma, da ste s to novelo zakona poskušate vsaj delno odpraviti čisto napako oziroma bedarijo, kot jo je imenoval sam predsednik vlade. Tako da tukaj moje osebno priznanje.
Včasih so na konkurenčnem boju, v konkurenčnem boju tekmovale zgolj korporacije, danes predvsem države oziroma politike. Kakšna mora biti ekonomska politika? Po naši oceni mora biti spodbudna, spodbudna ekonomska politika, če jo definiram v eni povedi, bi se takole glasila ta poved: spodbudna ekonomska politika varuje človekovo dostojanstvo. Tako, da mu omogoča delo. Varnost, pravičnost in upanje, brez poniževanja in brez odvisnosti. Spodbudna ekonomska politika je torej eno ključnih orodij, ena najpomembnejših politik za varovanje in uresničevanje človekovega dostojanstva. Ne gre le za številke, ampak za življenje ljudi. Naj to razložim v nekaj plasteh.
Prvič, dostojanstvo pomeni možnost živeti od lastnega dela. Človekovo dostojanstvo ni zgolj ne biti lačen, ampak imeti priložnost za delo, pravično plačilo in varnost. Ekonomska politika, ki spodbuja zaposlovanje, podpira mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica gospodarstva ne duši dela z nesorazmernimi davki, ljudem omogoča, da niso odvisni od miloščine ali trajne pomoči države, ampak stojijo na lastnih nogah. To je bistvo dostojanstva.
Drugič, socialna varnost brez poniževanja. Dobra ekonomska politika ustvarja dovolj javnih prihodkov, da lahko ščiti bolne, starejše, invalide, pomaga tistim, ki začasno padejo skozi mrežo ne, da bi jih stigmatizirala. Ko je sistem stabilen, pomoč ni sramota, ampak izraz solidarnosti skupnosti.
Tretjič, dostojanstvo družine in prihodnosti. Ekonomska negotovost razkraja družino. Mladi odlašajo z osamosvojitvijo, starši delajo več služb in so odsotni, rodnost pada. Spodbudna politika stanovanja, davčna razbremenitev družin, stabilno okolje daje ljudem pogum za načrtovanje prihodnosti. Dostojanstvo je tudi pravica do upanja.
Četrtič, pravičnost in občutek poštenosti. Če ekonomska politika nagrajuje špekulacije na mesto dela, ščiti privilegirane, dopušča velike razlike med možnost napredovanja, potem ljudje izgubijo občutek pravičnosti. Brez pravičnosti pa dostojanstvo razpade v cinizem in jezo.
In petič, človek ni sredstvo, ampak cilj. Ključna misel, ekonomija mora služiti človeku, ne človek ekonomiji. Dobra ekonomska politika meri uspeh tudi po kakovosti življenja, vidi delavca kot osebo, ne strošek; razume rast, razume rast kot sredstvo, ne kot božanstvo. Je čas dobre ekonomske politike in je čas inventure za ekonomsko politiko neke vlade predvsem na koncu mandata. Primer nespodbudne ekonomske politike gledamo štiri leta. Če pogledamo neto realni indeks neto rasti plač v gospodarstvu, v gospodarstvu vidimo, da če smo avgusta 2025, bili še na indeksu sto, smo decembra 2025 na indeksu 90. O čem govori ta indeks? Primerja mesečno neto plačo tekočega meseca z neto plačo v mesecu preteklega leta, se pravi smo na indeksu 90. Primer nespodbudne ekonomske politike je tudi padec gibanja slovenskega BDP po letih. Če smo leta 2021 imeli rast - vir je Surs - 8,4; 2022, 2,7; 2023 2,4; 2024 1,7 in ocena za leto 2025 je 1,1. Torej, padec v gibanju slovenskega BDP po letih. Kar je pa najpomembnejše, ljudje nam pravijo - tako je izmerila Mediana -, da moramo v naslednji sestavi Državnega zbora oziroma da naslednja Vlada mora kot eno od najvišjih prioritet urediti gospodarstvo. Tako pravi skorajda polovica vprašanih. In na tem se moramo zamisliti, ker je ekonomska politika v razsulu, jo moramo popraviti. Zakona ne bomo podprli.
Hvala lepa, Poslanska skupina Svoboda naslednja in Mateja Zupan Josipović, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane državljanke in državljani, spoštovane poslanke in poslanci.
Državni zbor je lansko leto 11. novembra sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ureja tri vsebinske sklope. In sicer, zimski regres v višini polovice minimalne plače, zimski dodatek za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter prenovo sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Pri slednjem sklopu je bila uvedena varovalka za preprečevanje zlorab sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta je določala, da davčni zavezanec, ki je izstopil iz navedenega sistema oziroma je prenehal opravljati dejavnost, vanj ne more ponovno vstopiti, dokler ne preteče več kot pet davčnih let. Čeprav je navedena varovalka zasledovala legitimen cilj preprečevanja zlorab zakonske ureditve, smo kasneje ocenili, da je njen učinek prekomeren. Moratorij petih let, če zapreš normiran s. p., se z današnjim predlogom zakona briše. V Svobodi menimo, da bomo s takšno ureditvijo ustrezno naslovili potrebe zavezancev, ki v posameznih sezonah oziroma časovnih obdobjih intenzivneje opravljajo svojo dejavnost, hkrati pa bo še vedno učinkovito preprečevala morebitne zlorabe sistema, ki bi ob odsotnosti kakršnekoli varovalke lahko povzročile neenakopravno obravnavo davčnih zavezancev. Po novem se bo upoštevalo povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred davčnim letom. Pogoj bo, da povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne presega 120 tisoč evrov za polne normirance, 50 tisoč evrov za popoldanske normirance in 85 tisoč evrov za tiste, ki bodo na primer eno leto polni normiranci in eno leto popoldanski normiranci. Uvajamo še rešitev, ki sledi odločitvi Ustavnega sodišča na način, da se šteje, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 procentov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.
Predlog zakona po našem mnenju odpravlja nesorazmeren ukrep petletnega moratorija, hkrati pa ohranja varovalke pred zlorabami in nenazadnje tudi sledi odločbi Ustavnega sodišča, zato ga bomo v Svobodi podprli. Hvala lepa.
