Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 137. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje naj povem, da so danes zadržani kolega Rado Gladek in Franc Medic. Na sami seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Sara Žibrat in pa doktor Martina Premka nadomešča kolegica Andreja Kert. Obe kolegici lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S samim sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Dne 26. februarja 2026 sem prejel še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako da se dnevni red seje razširi z naslednjimi točkami. Šesta točka: stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča Evropske unije za začasno zaprtje poglavja 21 Vse evropska omrežja za Črno goro. Sedma točka: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskih poslovnih denarnic. In pa 8. točka, Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe 2019/12/38 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu. Razširitev mi določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej takšen dnevni red seje, današnje seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in s to razširitvijo. Tako, toliko na začetku.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O POOBLASTITVI DRŽAV ČLANIC, DA V INTERESU EVROPSKE UNIJE PODPIŠEJO TRETJI DODATNI PROTOKOL K EVROPSKI KONVENCIJI O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH.

Gradivo k 1., 3., 4. in 5. točki smo prejeli od Vlade 17. februarja 2026 k 7., 8. pa 26. februarja na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo prvih štirih omenjenih točk dnevnega reda v Državnem zboru je 6. marec 2026, za ostali dve točki pa 13. marec 2026. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnem telesu. Slednji ga ni obravnaval. Tako, sedaj bom prosil, predstavnico, torej Ministrstva za pravosodje, z nami je doktor Maja Čarni Pretnar, državna sekretarka torej, da nam predstavite vsebino predloga sklepa sveta in seveda predlog stališča. Izvolite, državna sekretarka.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane članice, spoštovani člani odbora.

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpišejo tretji dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. V predlaganem stališču Republika Slovenija enako kot večina držav članic izpostavlja problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije na področju kazenskega pravosodja. Tretji dodatni protokol h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah je bil sprejet junija 2025. Krepi in prilagaja okvir pravosodnega sodelovanja med državami pogodbenicami sodobnim tehnološkim in postopkovnim zahtevam. Med drugim uvaja sodobne oblike komunikacije med pristojnimi organi, pravila varstva podatkov, zaslišanje prič in izvedencev preko videokonference. In tako prispeva tudi k hitrosti in ekonomičnosti postopka. Podpišejo ga lahko podpisnice in pogodbenice matične konvencije in bo stopil v veljavo, ko bodo vsaj tri države izrazile pripravljenost, da jih zavezuje. Doslej je protokol podpisalo 17 držav, nobena pa ga še ni ratificirala. Uporabljal se bo neposredno in tako ne bo zahteval prilagoditev notranjega prava. Torej, Evropska komisija je po zaključku pogajanj o tretjem dodatnem protokolu, v katerem sama ni sodelovala niti v ta namen ni predlagala podelitve mandata Sveta Evropske unije. Podala Predlog sklepa Sveta o podpisu tretjega dodatnega protokola v interesu Evropske unije. S tem je podala sporočilo, da protokol spada na področje pristojnosti Evropske unije, pri čemer pa ni ponudila prepričljivega argumenta in ni izkazala prikrivanja področja urejanja protokola s pravom Evropske unije. Le tako bi lahko Evropska unija v delu izvajala svojo pristojnost preko držav članic pogodbenic. To je tudi izhodišče za ta predlog stališča, v katerem izpostavljamo problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije, kar bi negativno vplivalo na zmožnost držav članic Evropske unije, da sklepajo bilateralne sporazume s tretjimi državami na področju kazenskega pravosodja. Predlog sklepa namreč pooblašča države članice EU, da v interesu Evropske unije podpišejo tretji dodatni protokol. Sama Evropska unija ne more podpisati pogodbe, ne more postati pogodbenica konvencije in njenih protokolov. Republika Slovenija je naklonjena rešitvam, ki jih vsebuje tretji dodatni protokol. Naši zadržki glede predloga sklepa za to niso vsebinske, ampak pravno formalne narave. Republika Slovenija si bo skupaj z isto mislečimi državami članicami prizadevala za ustrezne prilagoditve besedila. Hvala.

Najlepša hvala gospe državni sekretarki za predstavitev vsebine predloga sklepa. Tako, sedaj pa nadaljujemo s sejo naprej. Torej Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je tudi na svoji 22. izredni seji, 24. februarja 2026 obravnavala gradivo k prvi, tretji, četrti in pa tudi peti točki dnevnega reda ter sprejela mnenja, ki smo jih tudi in ki ste jih prejeli. Za predstavitev mnenja komisije k tej točki pa prosim podpredsednika komisije, gospoda Davida Klobaso, izvolite gospod.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je na 22. izredni seji obravnavala predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpiše tretji, dodatni protokol. Komisija se je seznanila, da je obravnavana konvencija temeljni mednarodni pravni institut s področja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Ta konvencija nalaga obveznost državam pogodbenicam, da izvršujejo zaprosila za mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah. V praktičnem primeru, ko država vodi kazenski postopek pred sodiščem in ima čezmejni primer ter potrebuje pomoč s strani druge države pogodbenice kot na primer vročitev vpisan v tujino, zaslišanje prič in izvedba drugih procesnih aktov je ta konvencija pravna podlaga, ki omogoča, da Slovenija v drugo državo zaprosi za prej navedeno pomoč. Tretji dodatni protokol k evropski konvenciji je bil sprejet junija 2025. Ta nadgrajuje konvencijo in prilagaja okvir pravosodnega sodelovanja sodobnim tehnološkim postopkovnim zadevam. Med drugim uvaja sodobne oblike komunikacije med pristojnimi organi. To konkretno pomeni, da se bodo lahko zaprosila s strani slovenskih pravosodnih organov tujim pravosodnim organom elektronsko, po varnih elektronskih kanalih trenutno se pošiljajo še v pisni obliki. To se pravi s fizično pošto, kar je dolgotrajno. Predlagane spremembe bodo pospešile same postopke mednarodne pravne pomoči, hkrati se bo razširila možnost zaslišanja prič in izvedencev preko video videokonference. Trenutno je pogosto, da se priča vabi iz tujine na zaslišanje v Slovenijo. S tem so povezani stroški, to se pravi stroški povračila prihoda na sodišče. Videokonferenčni sistemi omogočajo hitrejše in poenostavljeno zaslišanje prič, prav tako pa omogočajo, da na sodiščih iz tujine priče nekdo, ki zaradi svoje starosti ali drugih omejitev ne bi. Tako da bi tretji dodatni protokol prispeval k hitrosti in ekonomiki postopkov in k varstvu osebnih podatkov. Za tretji dodatni protokol velja, da ga lahko podpišejo vse podpisnice in pogodbenice matične konvencije o medsebojni pravni pomoči. V veljavo bo stopil, ko ga bodo podpisale oziroma ratificirale vsaj tri pogodbenice. Doslej je protokol podpisalo 17 držav, nobena država pa ga še ni ratificirala. Ko bo enkrat ratificiran, se bo skladno z 8. členom Ustave uporabljal neposredno in ne bo zahteval dodatnih prilagoditev notranjega prava. Republika Slovenija nasprotuje vsebini tega stališča, ima pa določene zadržke, ki so formalno, pravno formalne narave. Evropska komisija je po zaključku pogajanj o tretjem dodatnem protokolu, kjer sama ni sodelovala niti ne more postati članica tega tretjega dodatnega protokola podala Predlog sklepa Sveta o podpisu tretjega dodatnega protokola v interesu Evropske unije. To se pravi, da ne v interesu držav članic kot samih, ampak v interesu Evropske unije. S tem je podala sporočilo, da po njenem mnenju vsebina tega protokola sodi na področje pristojnosti Evropske unije pri čemer pa v ta namen ni ponudila nobenega prepričljivega argumenta, niti ni izkazala prekrivanja področja urejanja protokola s pravom Evropske unije. Namreč le na tak način bi lahko Evropska unija v delu izvajala svojo pristojnost preko držav članic pogodbenic. To je tudi izhodišče za ta predlog stališča, v katerem izpostavljamo in nasprotujemo problematičnosti preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije. Republika Slovenija je naklonjena rešitvam, ki jih vsebuje tretji dodatni protokol. Naši zadržki so formalno pravne narave - enako meni tudi večina držav članic Evropske unije -, pri čemer izpostavljamo problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije na področju kazenskega pravosodja in si bomo še naprej z isto mislečimi državami članicami prizadevali za ustrezne prilagoditve besedila. Komisija se je v razpravi zanimala, kako dolgo v povprečju traja pridobivanje podatkov in kako dolgo bo trajalo po sprejetju obravnavane spremembe. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je odzivni čas odvisen od posamezne države, konkretno na zaprosilo za mednarodno pravno pomoč iz Kosova dobimo odgovor po navadi v enem mesecu, iz Madagaskarja pa lahko traja tudi leto, dve ali pa še več. Nadalje se je komisija zanimala za sodelovanje v kazenskih zadevah z državami Latinske Amerike, specifično z Mehiko, v okviru mednarodnega boja proti drogam. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je čezmejni kriminal, še posebej s področja nedovoljenih drog, zelo prisoten, zato je pravni instrument, ki širi možnosti pravosodnega sodelovanja, zelo dobrodošel. Z Mehiko ima Slovenija ustrezne dodatne pravne podlage, pri čemer je za pričakovati, da bo tretji dodatni protokol pripomogel k temu, da bodo postopki medsebojne pravne pomoči še hitrejši, saj se bodo lahko, kot omenjeno, posredovala po elektronski poti preko varnih kanalov, kar bo bistveno skrajšalo postopke posredovanja zaprosil v tujino, razširile pa se bodo tudi možnosti zaslišanja prič, obdolžencev in izvedencev preko videokonference.

Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlogu stališča izrekla soglasno podporo. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Klobasa.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni. Končujemo razpravo.

Na glasovanje pa bom dal predlog stališča, ki se glasi:

Republika Slovenija podpira cilj Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpišejo tretji dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, dokument številka 12947/25, v mejah pravne podlage v primarnem pravu Evropske unije za izvajanje pristojnosti Evropske unije na navedenem področju. Sprejem sklepa ne bi smel vplivati na zmožnost držav članic Evropske unije, da na področju pravosodnega sodelovanja samostojno sklepajo sporazume s tretjimi državami. Republika Slovenija zato ne podpira sklepa v delu, kjer ta predstavlja izključno pristojnost Evropske unije na področju mednarodne pravne pomoči.

Tako, to je to besedilo, sedaj bomo začeli z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je za 10 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 5. IN 6. MARCA 2026.

Gradivo smo prejeli od Vlade 26. februarja 2026 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Tudi pri tej točki vas bom prosil, državna sekretarka z Ministrstva za pravosodje doktor Maja Čarni Pretnar, torej da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospa državna sekretarka.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Torej delegacija Republike Slovenije se bo udeležila rednega zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki bo potekalo v Bruslju. Ministri za notranje zadeve bodo zasedali 5. marca, ministri za pravosodje pa 6. marca 2026. Na zasedanju bodo ministri za notranje zadeve v formatu schengenskega sveta obravnavali schengenski barometer in izmenjali mnenja o spodbudah za bolj učinkovito prostovoljno vračanje. Republika Slovenija se zaveda, da je vračanje eden temeljnih vidikov celovite in verodostojne migracijske politike in predstavlja pomemben element evropskega integriranega upravljanja meja, ob tem pa tudi pomemben element za dobro delovanje schengenskega območja. Za izboljšanje učinkovitosti sistema vračanja bo ključnega pomena prenova pravne podlage na ravni Evropske unije, s čimer bi se nadomestilo direktivo o vračanju iz leta 2008, ki je zastarela in ne daje ustreznih rešitev za današnje izzive. V okviru pogajanj o predlogu uredbe o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, se Republika Slovenija zavzema za spodbujanje prostovoljnega vračanja, vključno z obveznostjo držav članic za vzpostavitev svetovalnih struktur za vračanje in reintegracijo. Meni, da morajo biti osebe v postopku seznanjene s svojimi možnostmi in obveznostmi v najzgodnejši fazi, saj lahko le tako sprejmejo premišljeno odločitev. Republika Slovenija prav tako ocenjuje, da programi prostovoljnega vračanja in reintegracije pomembno prispevajo k dostojanstvenim in trajnostnim vrnitvam. Posredno pa prispevajo tudi k razvoju izvornih držav. Zavzema se za izvajanje dolgoročnih in vzdržnih rešitev na ravni Evropske unije, pri čemer podpira krepitev in geografsko širitev obstoječih evropskih programov vračanja in reintegracije, ki jih pod enakimi pogoji za vse države članice izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Republika Slovenija podpira, da se področje vračanja vse pogosteje umešča v celovita partnerstva s tretjimi državami. In se strinja, da je treba vzdrževati verodostojnost Evropske unije in z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov in spodbud zagotavljati, da bodo tretje države izpolnile svojo mednarodno pravno obveznost ponovnega sprejema lastnih državljanov. Zakonodaja na ravni Evropske unije, zlasti člen 25.a vizumskega zakonika, že povezuje vizumsko politiko s sodelovanjem tretjih držav na področju vračanja in ponovnega sprejema, pri čemer pa Republika Slovenija meni, da bi veljalo zadevni mehanizem nadgraditi. K tem ciljem stremi tudi nedavno sprejeta strategija za vizumsko politiko Evropske unije, do katere pa se bo Republika Slovenija opredelila v nadaljevanju. Redna točka zasedanja ostaja tudi izvajanje interoperabilnosti, kjer bo predstavljeno trenutno stanje. V Sloveniji, izvajanje interoperabilnosti poteka po načrtu. Na področju notranje varnosti se predvideva potrditev sklepov glede Evropske unije glede strateškega okvira na področju drog. Evropska komisija je 4. decembra 2025 predstavila novi strateški okvir na področju drog, ki obsega Strategijo Evropske unije za droge in Akcijski načrt Evropske unije za boj proti trgovini s prepovedanimi drogami. Da bi podkrepili pomen skupnih prizadevanj Evropske unije na tem področju, predsedstvo načrtuje sprejem sklepov, s katerimi bo Evropska unija podala jasno sporočilo enotnosti in zavezanosti k celovitemu ukrepanju na področju prepovedanih drog. Ministri bodo tekom delovnega kosila razpravljali o vplivu razmer v Siriji na notranjo varnost Evropske unije. Razprava ministrov se bo osredotočila na tveganja in možnosti, ki jih ima Evropska unija na voljo. Po kosilu bo organizirana razprava glede prihodnosti Europola. Ministri bodo še pred objavo zakonodajnega predloga za prenovo mandata Europola, ki ga Evropska komisija napoveduje do konca junija 2026, izmenjali mnenja o prihodnjem razvoju Europola. Cilj prenove mandata Europola je okrepiti strokovno podporo, ki jo Europol nudi nacionalnim policijskim organom, izboljšati koordinacijo z drugimi decentraliziranimi agencijami Evropske unije in državami članicami. Okrepiti strateška partnerstva in okrepiti nadzor nad delovanjem Europola. Glede prihodnjega razvoja agencij Evropske unije na področju pravosodja in notranjih zadev Republika Slovenija prepoznava pomembno podporno vlogo teh agencij pri zagotavljanju notranje varnosti države držav članic. In s tem celotne Evropske unije ter pomen njihovega polnega sodelovanja za učinkovito izvajanje nalog. V zunanji dimenziji je predvidena razprava s poudarkom na Libiji in Libanonu, dveh ključnih tranzitnih državah na vzhodno oziroma osrednje sredozemski migracijski poti, po katerih v Evropsko unijo prideta dve tretjini vseh migrantov na nezakonit način. Podatki Frontexa za leto 2025 kažejo na 26 odstotni upad nezakonitih prehodov na zunanjih mejah v primerjavi z letom 2024 ter so na najnižji točki od leta 2021. Republika Slovenija podpira oblikovanje strateškega partnerstva z Libanonom in s tem formalizacijo dobrega in dlje časa trajajočega tvornega sodelovanja z Evropsko unijo. Nadalje Slovenija meni, da mora Evropska unija v odnosu z Libijo ohranjati konstruktiven dialog z obema deloma države. Se pravi dialog na politični ravni z zahodom in tehnični dialog z vzhodom. Ter še naprej nuditi podporo pri vzpostavljanju boljših pogojev za migrante. Dodatno bo predstavljeno tudi aktualno stanje glede izvajanja pakta o migracijah in azilu.

Spoštovane članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije v kolikor bodo vprašanja glede tem, ki jih bodo na svetu obravnavali ministri, pristojni za notranje zadeve, bo z dovoljenjem predsedujočega nanje odgovorila vodja službe za evropske zadeve Ministrstva za notranje zadeve, gospa Suzana Ivanović.

Hvala za pozornost. Najlepša hvala, gospa državna sekretarka. Torej so kakršnakoli vprašanja Sedaj odpiram razpravo? Kolega Tonin je prvi prijavljen. Če ni drugih, kolega Tonin, izvolite, evropski poslanec, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, hvala lepa. Lep pozdrav tudi vsem predstavnikom Vlade.

Zdi se mi pomembno, da se oglasim na to temo migracijske politike, ki je vse v preteklosti zelo zaznamovala Evropsko unijo, v preteklih letih tudi Slovenijo. In če je kaj dobrega, potem je treba tudi določene stvari pohvaliti in jaz mislim, da, kar se tiče Evropske unije, se vsaj v zadnjem obdobju, kar se tiče migracij in pa soočanja z nezakonitimi migracijami, stvari premikajo v pravo smer. Tudi nekatere zadnje odločitve, ki so bile sprejete v parlamentu in pa v Svetu Evropske unije, grejo v to pravo smer. Tukaj se meni zdi ključna kredibilnost in verodostojnost Evropske unije. Kako se vstopi v Evropsko unijo, je več ali manj zelo jasno - s potnim listom, in v nekatere države še z dodatnim vizumom. Skratka poti, kako legalno prideš v Evropsko unijo, lahko tukaj delaš in ustvarjaš, obstajajo, žal pa številne kriminalne združbe uporabljajo druge poti in na migrantih mastno služijo, ker se ustvarja seveda lažen občutek, da če prideš v Evropo, ti ne bo potrebno delati in bo Evropa zate že nekako poskrbela. In zato, kar ste omenjali, a ne, se mi zdi ključna verodostojnost vračanja. Če smo verodostojni in striktni pri vračanju, potem tudi bistveno zmanjšamo privlačnost nezakonitih migracij. Jaz večkrat omenjam avstralski model, kjer so striktno vračali vse nezakonite migrante in se potem tudi privlačnost nezakonitih migracij bistveno zmanjša. Zdaj, če pogledamo številke v zadnjih letih, a ne, so bile slabe, počasi se izboljšujejo. Leta 2023 je bilo vrnjenih zgolj 19 odstotkov tistih, za katerih je bilo ugotovljeno, da na področju Evropske unije prebivajo nezakonito, zdaj, leta 2024 se je ta odstotek nekoliko izboljšal na 24 odstotkov in lansko leto na 28 odstotkov, skratka zgolj še vedno slaba tretjina tistih, ki nezakonito bivajo v Evropski uniji, je vrnjenih nazaj. Tukaj pomeni, da nas čaka še kar nekaj dela in zato sem rekel, da se te stvari izboljšujejo, ker se sprejemajo ukrepi, ki so pravi. Eden izmed teh je bil, da je bil tako v parlamentu kot tudi v Svetu EU potrjen nov seznam tako imenovanih varnih držav, kamor je uvrščena tudi Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Kosovo, Indija, Maroko in pa Tunizija; to so bile države, iz katerih je prihajalo kar precejšnje število nezakonitih migrantov in zdaj ta seznam pomeni, da je zelo pospešeno in olajšano vračanje v te države. Hkrati so bili sprejeti tudi postopki in, če hočete, pravila, ker bi omogočali medsebojno priznavanje nekih odločb, kar pomeni, da če je bila nekomu v Nemčiji zavrnjena možnost bivanja oziroma ugotovljena nezakonitost, da je nekdo nezakonito na območju Nemčije, ne pomeni, da če bo pa zdaj prebegnil v Slovenijo, da se bo ves postopek znova začel, ampak bomo mi lahko upoštevali tudi nemško odločbo. Skratka, in seveda ključna, zelo pomembna stvar, kjer pa mislim, da je v nekaterih delih političnega segmenta velik odpor, meni se pa zdi to ključno, da se v teh tretjih državah vzpostavljajo centri za vrnitev. Če mi nimamo resnega sodelovanja s temi tretjimi državami, kamor pošiljamo te ljudi nazaj, potem je seveda delež poslanih ljudi nazaj nizek. Zato sam vsekakor podpiram te tako imenovane centre za vrnitev v tretjih državah zaradi tega, da se ti postopki lahko vrnejo nazaj. In to mislim, da bo treba v prihodnosti vsekakor pospešiti, ampak glede na to, kaj je bilo leta 2015, so danes stvari mnogo boljše in tudi ukrepi, ki se sprejemajo, so pravi. Jaz si zgolj želim, da Slovenija in slovenska vlada v Svetu EU ne bi bila tista, ki bi komplicirala glede seznama varnih držav in kjer ne bi postavljali tudi ne vem kakšnih pretiranih omejitev pri vzpostavljanju tako imenovanih tretjih, centrov v tretjih državah.

Hvala lepa.

Hvala, kolega Tonin.

Naslednji je prijavljen kolega Kosi, izvolite, kolega Kosi.

Ja, hvala predsedujoči za besedo. Jaz bi imel samo eno vprašanje v zvezi s tem delom glede strateškega okvira Evropske unije za droge. Tu ste navedli, da EU poudarja uravnotežen pristop Evropske unije, ki temelji na zagotavljanju javnega zdravja in spoštovanja človekovih pravic, se odraža širok nabor izzivov povezanih s prepovedanimi drogami. Zanima me, kakšno bo stališče Slovenije v zvezi s tem, kajti nedolgo nazaj je tukaj v Državnem zboru, so potekale določene aktivnosti o legalizaciji konoplje za lastno uporabo. Torej zdaj, če na eni strani želimo legalizirati prepovedano drogo za lastno uporabo, po drugi strani pa potrditi sklepe o tem, da bomo zagotavljali oziroma da se bomo pridružili torej enotnemu pristopu glede zagotavljanja javnega zdravja in tudi se soočali z izzivi, ki jih prepovedano glede povezani s prepovedanimi drogami, me zanima, kakšno bo stališče Slovenije, ali bo torej to stališče oziroma ta sklep podprla. Hvala.