Lepo pozdravljeni, dobro jutro, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 133. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

In prehajamo na določitev dnevnega reda, se opravičujem, 133. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v torek, 10. marca s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. 49 poslank in poslancev je navzočih, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 49.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 133. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO KONČNEGA POROČILA O UGOTAVLJANJU POLITIČNE ODGOVORNOSTI NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ ZARADI DOMNEVNEGA NEZAKONITEGA FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK IN STRANKARSKE POLITIČNE PROPAGANDE V MEDIJIH PRED IN PRED VOLITVAMI POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR LETA 2022 S FINANČNIMI SREDSTVI PODJETIJ V DRŽAVNI LASTI, DRŽAVNIH INSTITUCIJ TER SUBJEKTOV IZ TUJINE.

Naj vas takoj na začetku obvestim, da sta Poslanski skupini SDS in Nova Slovenija - krščanski demokrati napovedali obstrukcijo te točke dnevnega reda. / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Dobro, gremo potem kar na obravnavo.

Končno poročilo je v obravnavo Državnemu zboru predložila Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor - lahko prosim za malo miru? - leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine.

Končno poročilo z bistvenimi ugotovitvami in predlogom sklepa je javno, zato ga bo Državni zbor obravnaval na seji odprti za javnost. Sestavni del končnega poročila je tudi dodatno končno poročilo z nadaljevanjem bistvenih ugotovitev, ki vsebuje varovane podatke, ki so kot taki opredeljeni po področnih predpisih in niso dostopni javnosti. Glede na navedeno bo Državni zbor na podlagi drugega odstavka 101. člena Poslovnika navedeno dodatno končno poročilo z nadaljevanjem bistvenih ugotovitev obravnaval na seji zaprti za javnost, in sicer danes, 15 minut po prekinjeni razpravi na seji odprti za javnost. Vse razpravljavce tako prosim, da v razpravi na seji, odprti za javnost, ne navajate podatkov iz dodatnega končnega poročila, ki je javnosti nedostopno. Dodatno vas obveščam, da bo tudi glasovanje o bistvenih ugotovitvah in o predlogu sklepa potekalo na seji, odprti za javnost, zato vas prosim, da v okviru glasovanja o morebitnih obrazložitvah glasu k bistvenim ugotovitvam in k predlogu sklepa ne navajate podatkov iz dodatnega končnega poročila in iz nadaljevanja bistvenih ugotovitev, ki je za javnost nedostopno, temveč to obrazložitev vključite v razpravo na predhodnem zaprtem delu seje.

Prehajamo na obravnavo končnega poročila v okviru javnega dela seje. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici predlagatelja, predsednici preiskovalne komisije, spoštovani kolegici Tamari Vonta. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci.

Danes pred vami ni zgolj še eno poročilo preiskovalne komisije. Pred vami je skoraj 500 strani obsežno gradivo, ki predstavlja rezultat večletnega dela. Na tisoče dokumentov, ki smo jih pregledali, zaslišanje prič in analiz finančnih tokov. Ko je ta Državni zbor pred skoraj štirimi leti odredil parlamentarno preiskavo, je imel v mislih sila preprosto, a hkrati izjemno zahtevno nalogo. Državni zbor je takrat z ustanovitvijo komisije terjal odgovor na vprašanje, ali so bili v času prejšnje vlade javna sredstva in državni organi uporabljeni za financiranje političnih projektov ter ali je obstajal organiziran sistem, ki je javni denar preusmerja v strankarske medije in politične strukture? In danes, po treh vmesnih poročilih stojim pred vami s končnim poročilom, ki je bilo na komisiji soglasno potrjeno in ponuja odgovor na to vprašanje. In odgovor je jasen: da. Komisija je ugotovila sistem, v katerem so se prepletali javni denar, državna podjetja, zasebna podjetja, oglaševalske pogodbe in politični projekti. Naša posamezna odkritja in korupcijske zgodbe, ki so se skozi mesece in leta sestavljale kot sestavljanka, so na koncu izrisale zgodbo, ki je popisana v tem poročilu. Ni šlo za posamezne zlorabe, temveč za sofisticiran sistem, katerega edini namen je bil uporabljati javni denar za strankarske interese.

Gre za poslovni model, v katerem denar kroži po zapletenih poteh. Ene pesmi se spomnim, "Moves in mysterious ways" od YouTube, torej zapletene in skrivnostne so bile poti tega denarja. skozi različne posrednike, oglaševalske pogodbe, strankarske medije, navidezne storitve, na koncu pa se je vedno znova vrnil v politični ekosistem. In za razumevanje tega je seveda treba iti na začetek, na primarno ambicijo slovenskega politika z najdaljšim političnim stažem, ambicijo, da bi v Sloveniji obstajal medij, v katerem bi bila slišana le ena resnica, njegova in s tem ciljem je nastal SDS-ov medijski projekt. Toda zelo hitro se je pokazalo nekaj precej neprijetnega. Televizija, ki ima nedvomno še vedno, takrat pa sploh, velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja in dogajanje v družbi, je draga. Zelo draga, sploh če je gledanost tako nizka, da ne privlači prav nobenega oglaševalca in zato je potrebno najti mecena. In v prvih letih so ga našli na Madžarskem. Tajkuni iz kroga Viktorja Orbana so sklepali oglaševalske pogodbe z izjemno visokimi zneski, čeprav za takšno oglaševanje ni bilo prav nobene ekonomske podlage.

In prav to si velja posebej zapomniti. Pretveza oglaševanja se v tej zgodbi pojavlja znova in znova in znova in znova in znova, v različnih pogodbah pri različnih podjetjih, v različnih časovnih obdobjih, vedno z istim ciljem in isto funkcijo. Torej, denar je prihajal pod pretvezo oglaševanja, ampak takšne usluge seveda nikoli niso brezplačne. Madžari propagandnega stroja SDS zagotovo niso financirani iz nekih altruističnih vzgibov. Računi so prišli leta kasneje, in to z obilnimi obrestmi. Prišli so v času tretje vlade Janeza Janše, ko so se na vladi morali na vse pretege truditi, da bi čim večji del slovenskega gospodarstva odprli madžarskemu kapitalu. Ko pa je ta isti človek in ta ista stranka leta 2020 prevzela oblast, se je struktura financiranja začela nekoliko spreminjati. Madžarski viri niso bili več potrebni, saj so z njihovim prevzemom oblasti to mesto postopoma začela prevzemati državna podjetja in drugi javni viri. Med ključnimi primeri tega je pogodba med Telekomom Slovenija in zavodom IZAP, na podlagi katerega je v nekaj več kot treh letih v sistem financiranja iz teh medijev priteklo približno 2 milijona evrov. In pri tem je treba poudariti nekaj zelo pomembnega: vodstvo Telekoma je prej takšno pogodbo ali pa takšno plačevanje zavračalo kot poslovno škodljivo, zato je do nje lahko prišlo seveda šele po zamenjavi oblasti. Če malo pobrskate po spominu za eno prvih kadrovskih potez Janševe vlade na Telekomu, koga so tja postavili in jasno je tudi zakaj. Preiskovalna komisija je v povezavi s tem zaslišala številne priče. Moram reči, da sem se čudila nekaterim pričanjem. Recimo ena od prič je izpovedala, da so ji celo grozili s smrtjo in ji rekli, naj pazi, kako hodi čez prehod za pešce. Danes, po tem, ko sem tudi sama deležna groženj s smrtjo, zaradi katerih mi je predsednica Državnega zbora, za kar se iskreno zahvaljujem, morala kar dvakrat zagotoviti policijsko varovanje, na to gledam nekoliko drugače, bolj kot na nekakšen modus operandi določene politične opcije. Priče so izpovedale o grozovitih pritiskih, ki so jih bile deležne, ko je politika zahtevala pogodbe Telekoma z Nova 24 Tv. A samo pogodba seveda ni bila dovolj, potrebno je bilo preurediti programske sheme ter premakniti popolnoma negledana programa medijskega, tako imenovanega medijskega imperija SDS, na čim višje mesto na daljincu v vsakem od naših domov.

Vzporedno s tem se je okoli osrednjega medija začelo širiti omrežje tako imenovanih satelitskih portalov. Navzven so vsi ti portali delovali nekako kot nepovezani mediji, ki jih opravljajo različni posamezniki, podjetja in podobno, v resnici pa je naša analiza pokazala nekaj povsem drugačnega. Delovali so usklajeno, objavljali so identične vsebine in tvorili enoten politično-propagandni aparat. In lastnik enega od teh portalov danes sedi v tem Državnem zboru kot poslanec SD - danes jih seveda ni; jih razumem, tudi mene ne bi bilo na njihovem mestu. To je isti poslanec, za katerega je preiskovalna komisija ugotovila, da je njegovo podjetje večino prihodkov prejemalo iz javnih virov, nato pa so bila sredstva prenakazana na osebne račune njegovih sorodnikov in dvignjena v gotovini. Taisti poslanec na vprašanje preiskovalne komisije ni želel odgovarjati, verjetno zato, ker bi odgovor na vprašanje, pri komu je dejansko končala dvignjena gotovina, lahko precej pretresel politično krajino in morda tudi vero še tako zvestih privržencev Janeza Janše. Toda zgodba se pri tem ne konča. Ponovno se vračamo k oglaševanju. Posebej izrazit je primer koncesionarjev za urejanje vodotokov. V letih 2021 in 2022 so se sredstva. Za urejanje vodotokov enormno zvišala, več kot podvojila, in v istem obdobju so ta ista podjetja začela oglaševati v medijih, ki so povezana z SDS. In ko smo ta podatka nekako postavili enega ob drugega, se je pojavilo vprašanje, kaj je ključno za razumevanje celotnega ekosistema, ali je šlo za običajno tržno oglaševanje ali pa za posredno vračanje javnega denarja v strankarske medije. In samo spomnimo se, kaj so direktorji teh koncesionarjev izpričali pred komisijo. Ni se jim zdelo čudno, da podjetje, ki ne deluje na trgu, nima spletne strani, nima javno objavljene telefonske številke, nakazuje velika sredstva za oglase v nekih strankarskih medijih. In ta zloraba ni nedolžna, posledice smo namreč občutili vsi, če ne prej, avgusta leta 2023, ko so se zgodile ene najhujših poplav v zgodovini Slovenije in je težo dobil vsak evro, ki ga, ki bi moral biti porabljen za urejanje vodotokov, pa je bil namesto tega uporabljen za politični propagandni stroj SDS.

Komisija je obravnavala tudi primere obodnega financiranja političnih strank preko različnih inštitutov. Eden takšnih je primer Inštitut doktorja Janeza Evangelista Kreka, ki je bil seveda navzven predstavljen kot neodvisen strokovni zavod, v resnici pa je po ugotovitvah komisije deloval kot operativni in finančni podaljšek politične stranke Nova Slovenija. Dokumentacija kaže, da se donacije podjetij, ki so bila med največjimi prejemniki javnih sredstev ministrstva, ki ga je vodil aktualni predsednik Nove Slovenije, končala na računu tega inštituta. S tem denarjem pa so potem plačevali svoje politične kadre, ki so opravljali delo za stranko Nove Slovenije. Verjetno ni potrebno povedati, da to nekako nismo našli zakona, kjer bi pisalo, da je to dovoljeno. Medtem je ta ista stranka po naših podatkih zaposlovala manj kot enega človeka, pol človeka torej stranka je delovala zaposlenega, pol človeka na svojem uradnem tajništvu. Kar seveda ni nič čudnega, saj ni bilo potrebno, ker naj bi bili ostali strankarsko delo plačani iz donacij podjetij Inštitutu Janeza Evangelista Kreka. In med donatorji so domnevno tudi največji gradbeni baroni v državi. Podoben vzorec prepletanja politike, poslovnih interesov in javnega denarja je komisija zaznala tudi pri primeru poslovnega sodelovanja glavnega tajnika stranke Nove Slovenije z energetskim lobistom, torej uradnim formalnim energetskim lobistom. In to prav v času, ko je Ministrstvo za infrastrukturo vodil Jernej Vrtovec, minister iz kvote iste politične stranke, torej Nove Slovenije. Za svoje usluge glavni tajnik ni neposredno prejemal denarja na osebni račun, temveč si je kot posrednika izbral frizerski salon svoje sestre. Tok denarja je bil torej speljan bolj prikrito, a milo rečeno bizarno: na račun frizerskega salona, od tam naprej pa na račun glavnega tajnika. Če vse te primere postavimo v isti okvir, dobimo precej jasno sliko. Na eni strani imamo politične stranke, inštitute in njihov medijski aparat, na drugi strani imamo koncesionarje za vodotoke, državna podjetja, javne razpise in javni denar. Med tema dvema stranema pa celo mrežo pogodb, posrednikov in pravnih oseb, ki omogočajo, da javni denar konča po ovinkih, tam, kjer se začne politika. Na organih pregona je, da preverijo kazensko odgovornost vpletenih, na Državnem zboru pa je, da ugotovimo politično odgovornost in sprejmemo ukrepe, da takšne zlorabe v prihodnje preprečimo. Zato preiskovalna komisija predlaga tudi sklepa, ki zahtevata spremembo zakonodaje. Komisija tako predlaga, da se v prihodnje okrepi nadzor nad financiranjem političnih strank in z njim povezanih pravnih oseb ter tako prepreči obvodno financiranje preko različnih medijskih podjetij, inštitutov in drugih pravnih oseb. Kar je pa posebej pomembno, predlagamo tudi, da se pri prenovi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije spremenijo pravila glede integritete in nasprotnih interesov ter se razširijo tudi na generalne sekretarje političnih strank. Ker je iz našega dela namreč jasno, da imajo prav ti pogosto ključno vlogo pri upravljanju finančnih in organizacijskih tokov političnih strank. Hvala lepa.

Najlepša hvala za vašo dopolnilno obrazložitev. In naj na tem mestu tudi povem, da se mi zdi nedopustno, da ste bili zaradi dela, ki ga opravljate, žrtev pritiskov in pa tudi groženj. V demokratični in pravni državi, urejeni državi, v kateri naj bi živeli, je kaj takega popolnoma nedopustno in se v bistvu pravzaprav zahvaljujem vam, da ste uspeli delo opraviti do konca. Upam, da se kaj takega ne bo več dogajalo.

Zdaj prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Levica in v njenem imenu spoštovana kolegica Nataša Sukič, izvolite.

Hvala predsednica. Lep pozdrav. Danes ne odločamo le o končnem poročilu preiskovalne komisije, danes odločamo o tem, ali bomo kot Državni zbor zmožni postaviti jasno mejo med financiranjem politike in vplivom kapitala. Demokracija brez transparentnega financiranja politike namreč ni demokracija, temveč sistem kupljenega vpliva. In kam pripelje sistem v katerem kapital finančno zaliva politiko, lahko vidimo na primeru Združenih držav Amerike, denimo. Večina v tej dvorani, razen tistih, ki jih brezsramno mika trumpistični model politike, dobro ve, kako nevarna je država, v kateri kapital kupuje politično naklonjenost. Končno poročilo preiskovalne komisije jasno pokaže, da ne gre za računovodske napake posameznih strank, gre za model sistemskega obvodnega financiranja politične desnice. Za sistem, v katerem so se politični interesi financirali preko gospodarskih družb, oglaševalskih pogodb in drugih finančnih kanalov. Iz poročila izhaja, da je medijsko-strankarski konglomerat SDS deloval s pomočjo pogodbe, pri kateri je bilo potrebno instrumentalizirati celo državni Telekom in to s pogodbo, ki jo je to podjetje prej ves čas zavračalo kot škodljivo vse do prihoda vlade Janeza Janše in političnega prevzema tega podjetja. To ni svobodni trg, spoštovani, temveč politična uzurpacija državnega gospodarstva. Pri NSi pa smo videli drugačen, a nič manj problematičen model. Zamislili so si financiranje kar prek hišnega instituta, ki so ga, kakšno naključje, z donacijami podprla podjetja, ki so bila hkrati med največjimi prejemniki javnih sredstev ministrstva, ki ga je vodil predsednik NSi Jernej Vrtovec. Na drugi strani pa imamo celo glavnega tajnika NSi, ki je v času, ko je stranka vodila Ministrstvo za infrastrukturo, poslovno sodeloval z energetskim lobistom, ta pa je večino svojih prihodkov ustvaril prav z državnimi energetskimi družbami, torej z družbami, ki sodijo neposredno v delokrog ministrstev, ki ga je vodil njegov strankarski kolega. To zelo jasno pokaže, kako nekateri na desnici razumejo državo, kot plen, ki si ga razdelijo, ko pridejo na oblast. Prav zato moramo danes s sprejemom končnega poročila poslati jasno sporočilo, da javni denar ni bankomat političnih strank. Dejstvo pa je, da bodo kazensko odgovornost presojali za to pristojni organi, politična odgovornost pa je stvar državnega zbora. In če ugotovimo, da so obstajali sistemski obvodi financiranja političnih struktur, potem je naša dolžnost, da to jasno povemo in da takšne prakse tudi sistemsko onemogočimo.

V Levici se zavzemamo za popolno transparentnost financiranja politike in za prepoved vseh oblik prikritega financiranja s strani pravnih oseb, pa naj bo to neposredno ali preko različnih obvodov, kot smo to videli na primerih obeh opozicijskih strank. Neoliberalna doktrina, po kateri je kapital zgolj zasebni akter, ki lahko brez omejitev vstopa v politični prostor, je pripeljala do razkroja demokracije po svetu, zato naj Državni zbor pošlje jasno sporočilo, da tega modela v Sloveniji ne bomo uvažali. Naša država namreč ni naprodaj, ne glede na to, kako zelo bi jo nekateri samooklicani domoljubi radi prodali prvemu, ki pride mimo, pa naj gre za madžarske poslovne interese, ali za kvazi naključne donatorje strankarskih inštitutov, ki vedno znova stojijo tam, kjer se deli javni denar. Na koncu gre za preprosto vprašanje. Ali bo politika služila kapitalu ali bo služila ljudem? V Levici smo jasno pokazali, da stojimo na strani ljudi, tistih, ki si kljub redni zaposlitvi ne morejo privoščiti stanovanja, ker so stanovanja postala investicijski produkt in predmet špekulacij. Enako velja za zdravstvo. Javne storitve morajo služiti ljudem, ne ustvarjanju dobičkov peščice, ne glede na to, koliko ta elita donira v proračune političnih strank. Ustava namreč govori o socialni državi, ne o državi investicijskih skladov. Poročilo preiskovalne komisije jasno pokaže, zakaj si del desnice želi odpreti zakonska vrata donacijam podjetij političnim strankam. V Levici bomo končno poročilo podprli, ker verjamemo, da je dolžnost politike zaščititi javni interes in jasno postaviti meje. Denar gospodarskih družb ne more in ne sme kupovati političnega vpliva, nikdar. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Spoštovani kolega Lenart Žavbi bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda, izvolite.

Spoštovani poslanke, poslanci!

Institut parlamentarne preiskave je orodje parlamentarnega nadzora, ki se v sodobnih demokratičnih državah uporablja za nadzor nad vlado in njeno politično ter upravno dejavnostjo, pa tudi nad dejavnostjo političnih funkcionarjev in parlamentarnih političnih strank, ki je povezana z njihovim sodelovanjem oziroma delovanjem v oblastnih organih države. Parlamentarne preiskovalne komisije niso namenjene ugotavljanju kazenske odgovornosti ali izrekanju kazni. Parlamentarna preiskovalna komisija ni organ pregona ali sodni pregon ali sodni organ, ampak ugotavlja in ocenjuje dejansko stanje in na tej podlagi ugotavlja politično odgovornost. In politična odgovornost je v tem primeru, v našem primeru jasno dokazana in neizpodbitna. Končno sodbo bodo seveda izrekli volivke in volivci.

Zdaj, ta uvod na začetku je pomemben zato, ker smo v tem sklicu Državnega zbora, pa mogoče tudi že v kakšnem prejšnjem imeli izrazito neke parlamentarne preiskovalne komisije, ki nimajo nobenega smisla s tem institutom. Pa ne bom konkretiziral, ampak v tem parlamentarnem sklicu sta bili vsaj dve taki. Ta parlamentarna preiskovalna komisija je bila ustanovljena z jasno nalogo, da preišče financiranje osrednjega medijskega projekta SDS in ugotovi, ali so se v času prejšnje Janševe vlade za strankarske in politične interese zlorabljale javne funkcije, javna oziroma proračunska sredstva in sredstva podjetij v državni lasti. Ta preiskovalna komisija je nadaljevala delo preiskovalne komisije iz prejšnjega mandata, ki pa je bila po nastopu Janševe vlade marca 2020 onemogočena, napisano poročilo pa za vedno pospravljeno v klet Državnega zbora. Se še kdo spomni, kdo je opravil to umazano raboto za gospoda Janšo? Gregor Perič, nekdanji poslanec in nekaj časa vodja poslanske skupine SMC. Mimogrede, zdaj kandidat v matični SDS stranki v Izoli, sicer prepričan, da Izola tega ne bo izvolila, ki se je, stranka SMC namreč, pod vodstvom Zdravka Počivalška takrat združila gospodarsko aktivno stranko, tako imenovanim GAS-om, v Konkretno. Najbrž ni odveč v tem kontekstu omeniti, da se je konkretno združila z Logarjevimi Demokrati, kar med drugim pomeni, da so ti postali upravičeni do njenih finančnih sredstev iz državnega proračuna in sicer v višini okoli 200 tisoč evrov, za, po moji oceni financiranja volilne kampanje za te volitve. Čeprav, kolikor je plakatov po tej državi, 200 tisoč ni dovolj. Stranka konkretno je bila upravičena do teh sredstev na podlagi rezultatov na prejšnjih parlamentarnih volitvah, na katerih je nastopila v okviru skupne liste Povežimo Slovenijo, ki jo je vodil, glej ga zlomka, kandidat SDS na Jesenicah Zdravko Počivalšek, ampak sem isto kot za Izolo prepričan, da tudi Jesenice niso naivne, pa da ga ne bodo izvolili.

Združitev Konkretno pa SDS, ne, se opravičujem, Konkretno pa Logar Demokrati, je izpeljala generalna sekretarka stranke Konkretno Ksenija Flegar, sicer bivša tesna sodelavka Zdravka Počivalška, ko se je Konkretno pripojila demokratom, so v SDS matici Flegarjevo nagradili, saj je postala asistentka pri evropski poslanki SDS Zali Tomašič. Ampak to samo kot en uvod. Še pomnite, tovariši z desnice, ko se je pisalo leto 2004, ko je LDS po odhodu predsednika vlade, predsednika stranke doktor Janeza Drnovška, izgubila volitve? Janez Janša je takrat umiril svojo konfliktno retoriko, zavzel posel državnika in se predstavlja kot politik s politično integriteto. Saj veste, integriteta predstavlja skladnost, pristnost, poštenost, transparentnost. SDS je takrat volivce in volivke nagovarjala z neskončnim ponavljanjem o neuresničenih obljubah, ki jih je takratna vladna koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo, slabega upravljanja z državo ter korupcije, klientelizma in kraje. Srednje politične parole, se je prijelo poimenovanje trije K-ji. Epilog te SDS-ove kampanje pa je bila interpelacija o delu in odgovornosti vlade Antona Ropa pred volitvami, ki jo je vložila Koalicija Slovenija, kot so se takrat poimenovali SDS pa NSi, eden od predlagateljev interpelacije zoper vlado Antona Ropa Janez Janša pa je s sprejem WD40 ponazoril domnevni klientelizem predsednika uprave Krka Novo mesto in kandidata LDS Miloša Kovačiča - boste pol razumeli, zakaj to govorim. Še pomnite, tovariši iz desnice, ki jih sicer ni v dvorani: pisalo se je leto 2007, Državni zbor je na predlog vlade Janeza Janše sprejel novelo Zakona o političnih strankah. Besedilo 25. člena se je spreminjalo tako, da se je glasilo: državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega prava, humanitarne organizacije, verske skupnosti, javna podjetja, kot jih določa zakon, gospodarske družbe, v katerih ima država ali samoupravna lokalna skupnost več kot 25 procentni delež v kapitalu in družbe, v katerih imajo te družbe večinski delež, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, ne smejo financirati strank. Naj vam navedem nekaj citatov iz nekaterih razprav v okviru obravnave novele zakona 2007. "Sprijazniti se bo treba z ureditvijo, po kateri podjetja ne bodo smela financirati strank in jo upoštevati. Problem v Sloveniji je, da kar naprej razmišljamo o tem, kako zakon izigrati". Res je. Drugi citat: "Priznam, da sem včasih naiven, ker verjamem, da je potrebno delati po pravilih". Res je. Tretji: "Škarje in platno so v naših rokah, v rokah vodstev strank, še bolj pa generalnih sekretarjev in direktorjev podjetij. Moramo preprečiti, da bi podjetja po obvodih financirala stranke". Zdaj, ta citat je sploh dober, ker niso sicer škarje in platno v rokah generalnega sekretarja, ampak samo škarje očitno. Še pomnite, tovariši iz desnice, ki danes tukaj manjkajo, izjave, kot so: "Zakon o SDH je bil napisan na predlog SDS zato, da bi v največji meri omejil vpliv politike. Pod mandatom vlade Janeza Janše ni prihajalo do pritiskov na direktorje podjetij v lasti države oziroma upravljanju SDH in tako naprej in tako naprej".

Kot kaže končno poročilo preiskovalne komisije, bi lahko domneval, da so poslanci, ministri SDS in NSi v prejšnjem mandatu, ko so vodili državo, doživeli popolno amnezijo oziroma izgubo spomina, pa niso. Vsa ta leta so namreč zavajali državljanke in državljane, kot to počno zadnje tedne zelo efektivno. Danes namreč ne govorimo o njihovih političnih sloganih, govorimo o dejstvih, dejstvih, ki so na skoraj 500 straneh natančno popisana v končnem poročilu preiskovalne komisije, v katerem so popisane vse povezave in denarni tokovi in, kaj je še pomembneje, prav tako vsi lahko na spletni strani Državnega zbora to preberejo, ta najbolj podroben in celovit popis uvodnega financiranja SDS in NSi v zgodovini samostojne Slovenije, ter si o njem ustvarijo lastno mnenje. To poročilo se sicer v največji meri osredotoča na politično stranko in njenega predsednika, ki se že od osamosvojitve dalje premika iz afere v afero - trgovina z orožjem, brezplačniki, Patria in tako naprej. V sklic povedanega bom tudi jaz danes, tako kot pred 22 leti Janez Janša, simbolno uporabil tole, daljinec, pilot daljinski, kot mu eni pravijo, za TV zato, da bi ponazoril tri K-je: korupcijo, klientelizem in krajo in oškodovanje Telekoma, d. d., podjetja, v katerih ima država v lasti več kot 70 procentov delnic. Že malo po nastopu Janševe vlade 2020 marca je bila v rekordnem času, aprila, za Telekom sklenjena škodljiva petletna pogodba o skupni vrednosti šest milijonov evrov in to pod pogoji, ki jih je Telekom pred tem več let seveda logično zavračal kot poslovno škodljive. In Nova24 je tako v aprilu leta 2020 od Telekoma začela pridobivati odmeno za distribucijo svojega televizijskega programa v njihovi programski shemi televizije, in sicer v podobni mesečni višini, kot so jo medtem za njeno poslovanje plačevali Madžari. Da ne omenjam bizarne zgodbe o tem, kako so se politično nastavljeni kadri iz vrst SDS v Telekomu trudili, da so v njegovi IP televiziji v programski shemi deseterice vrgli najbolj gledane programe v državi, vanjo pa so dodali dva strankarska kanala SDS. Še pomnite tovariši, ko so vaši aparatčiki programa medijske hiše PRO Plus, POPTV in Kanala, ki sta že dolga leta najbolj gledana oziroma med najbolj gledanimi v državi. Premaknili iz mest štiri in osem, na mesti 11 in 12, med deseterico pa sta bila uvrščena programa Nova24TV in celo drugi program Nova24TV2, ki sta dobila mesto sedem in osem. Ali pa potem, ko naročniki, ki niso želeli gledati Nova24 so si sami nastavili programska mesta in zahtevali od strokovnih služb presek sistema. In ta daljinec odložil je lep daljinec, ima tudi gumb za teletekst.

Poročilo pokaže, da ne govorimo o naključjih, temveč o sistemu, vzpostavljenem za uresničitev dolgoletne želje SDS po lastnem medijskem omrežju, ki bi nekritično obravnaval izključno njim naklonjene vsebine. Vendar če želimo ta sistem razumeti, se moramo vrniti v leto 2020, v čas pred nastopom tretje Janševe vlade, ko so ključno vlogo igrali še madžarski viri. Takrat so milijoni iz Madžarske prihajali brez jasne ekonomske logike, predvsem od oligarhov Viktorja Orbana, sicer političnega zaveznika Vladimirja Putina in Janeza Janše. Ti SDS-ovi mediji so se v veliki meri financirali iz tujine, predvsem od podjetij iz Madžarske, ki spadajo v interesni krog stranke Fides, da bi bilo kakšne dileme. in predsednika vlade Viktorja Orbana, za to financiranje pa niso imeli upravičenega ekonomskega razloga. Do leta 2020 oziroma nastopa tretje Janševe vlade se je v tem medijskem omrežju nateklo okoli 14 milijonov evrov madžarskega denarja. Naj v zvezi s tem opozorim tudi na dejstvo, da so slednji v njih najprej oglaševali, nato pa vstopili v lastniško strukturo. Zakaj niso porabili niti evra za oglaševanje v drugih slovenskih medijih, ki niso povezani z SDS je seveda retorično vprašanje. Kakšen je bil torej poslovni in marketinški načrt, usmerjen le v strankarske medije brez relevantnega medijskega dosega, saj za sabo nima ekonomske logike. Visoka vplačila na račune bi bilo mogoče razumeti tudi kot podporo lastnikov, kadar gre za vplačila neposrednih lastnikov. Vztrajanje zasebnih madžarskih lastnikov pri financiranju medijskih projektov, ki skozi daljše obdobje ne prinašajo dobička, je torej z ekonomskega stališča neustrezno in nelogično. Zato je šlo v tem primeru tako za primer obvodnega financiranja politične stranke SDS, kot tudi za kupovanje tujega vpliva oziroma vpliva tuje države, v tem primeru Madžarske. Slednje je ogrozilo nacionalne interese Slovenije, saj je financiranje stranke iz tujine vplivalo na sprejemanje tako zunanjepolitičnih, kot notranjepolitičnih odločitev vlade, ki so jo vodili in tvorili člani stranke SDS. Ta tuja vmešavanja v volitve oziroma v Slovenijo so zadnje dni kar jasni. Viktor Orban nikoli ni skrival, da si v Sloveniji želi oblasti SDS in Janeza Janše, je reden gost kongresov stranke, Madžarska pa je politično zavezništvo med SDS in Fidesom v prejšnjem mandatu izkoriščala za krepitev ekonomskega, političnega in kulturnega vpliva v Sloveniji. Šlo je torej za financiranje s ciljem, da tuja država povečuje vpliv v Sloveniji. Ali kot je rekla predsednica preiskovalne komisije, lahko bi tudi rekli, da je šlo za izdajo naše države, ki je bil takrat, po lastni oceni, eden najbolj aktivnih zunanjih ministrov in današnji demokrat s Piko Logar. Ste ga takrat slišali, da bi se upiral zoper to, da je Slovenija postala peskovnik madžarskih tajkunov, ali pa je zgolj vzdrževal dobre odnose in gospodarske medsosedske odnose z Madžarsko? J protestiral z odstopom in Janšo opominjal na odkrite ozemeljske težnje velike Madžarske po Prekmurju? Seveda ne. Bil mu je pridružen tako, kot mu je danes pridružen v tem, da manjka. Spoštovani, to dolgo 500 stransko poročilo je kronologija v resnici ali pa kronika neke države, je kronika nekega sistema, je kronika dveh političnih strank, ene politične opcije. Jaz svetujem vsem raziskovalnim novinarjem in vsem zainteresiranim državljanom, da to poročilo natančno preberejo in vidijo, kaj je to globoka država tranzicijske desnice. Mi bomo v Poslanski skupini Svoboda, naj še izkoristim to zahvalo predsednici preiskovalne komisije, to je bila izjemno težka naloga in pa tudi vsem strokovnim sodelavcem. Mi bomo to poročilo soglasno podprli, kar pa ne pomeni, da nismo zaskrbljeni ob tem, ko to beremo. Najlepša hvala.

Najlepša hvala. In še Poslanska skupina Socialnih demokratov, ter v njenem imenu spoštovana kolegica Janja Rednjak, izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi! Končno poročilo preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank pred volitvami leta 2022 odpira eno temeljnih vprašanj svobodnih in poštenih volitev. Ali politične stranke pri nagovarjanju volivcev delujejo znotraj enakovrednih pravil, ki spoštujejo transparentnost, integriteto in odgovornost? Ugotovitve komisije so resne in zaskrbljujoče. Kažejo na sistematične poskuse obvodnega financiranja političnih strank, pri katerih so bila zlorabljena različna sredstva, od nevladnih organizacij in medijskih projektov, do podjetij v državni lasti in celo finančnih tokov iz tujine. Vse to z enim ciljem: obiti pravila transparentnega financiranja političnih strank in pridobiti politično prednost na nepošten način. To pa ni zgolj vprašanje pravih interpretacij ali političnega rivalstva, to je vprašanje integritete demokratičnega procesa, v katerem participiramo vse državljanke in državljani. Če se politične kampanje financirajo preko skritih kanalov, prek posrednikov, preko organizacij, ki formalno niso politične stranke, v resnici pa opravljajo politično propagando, potem državljani nimamo več jasnega vpogleda v to, kdo financira politiko in kakšni interesi stojijo za političnimi odločitvami. Posebej problematično je, ko se za takšne namene instrumentalizira podjetja v državni lasti. Ta podjetja niso last političnih strank, so last vseh državljank in državljanov. Njihova sredstva niso namenjena političnim kampanjam, ampak razvoju gospodarstva, ustvarjanju delovnih mest in javnemu interesu čisto vseh, ne glede na politično prepričanje. Ko se javna podjetja uporabljajo kot finančni vir za politično propagando ali za gradnjo politično povezanih medijskih omrežij, to pomeni kaznivo zlorabo javnih sredstev in hkrati zavržno spodkopavanje zaupanja v državo. Ugotovitve komisije jasno kažejo tudi na povezave med političnimi strukturami SDS in NSi, ter mrežo organizacij in medijev, ki so sodelovale pri širjenju politične propagande. V poročilu navedeni mediji se predstavljajo kot neodvisni, v resnici pa so del političnega aparata, ki ima zelo jasen cilj: manipulirati javno mnenje in zavajati volivce. Neodvisni mediji so temelj demokracije, toda medij, ki je finančno ali politično vezan na določeno stranko in hkrati nastopa kot domnevno nevtralen vir informacij, ni več medij v klasičnem demokratičnem pomenu, postane orodje politične propagande. Ko se takšna propaganda financira prek obvodnih kanalov, prek državnih podjetij ali preko organizacij, ki prikrivajo dejanske vire financiranja, to pomeni dvojno kršitev demokratičnih pravil. Netransparentno financiranje politike in sistematično zavajanje javnosti. Zato je izjemno pomembno, da Državni zbor danes podpre sklepe preiskovalne komisije. Prvi sklep odpira pomembno vprašanje odgovornosti vseh vodstev političnih strank. Povsem smiselno je, da zakonodaja o integriteti in preprečevanju korupcije jasno določi tudi obveznosti generalnih sekretarjev strank glede integritete, nasprotja interesov in transparentnosti. Drugi sklep pa opozarja na širši problem zakonodaje o financiranju političnih strank in volilnih kampanj. Ta zakonodaja očitno vsebuje vrzeli, ki omogočajo obvodno financiranje prek različnih organizacij, projektov in medijskih struktur. Če želimo zaščititi poštenost volitev, moramo te vrzeli zapreti. Potrebujemo zakonodajo, ki bo zagotovila popolno transparentnost financiranja političnih strank, jasno sledljivost tokov, finančnih ter učinkovit nadzor nad organizacijami, ki delujejo kot podaljšek političnih strank. Demokracija ni samoumevna, temelji na pravilih, ki zagotavljajo enake pogoje za vse politične akterje. Če nekateri ta pravila sistematično obidejo, demokratična tekma ni več poštena. Zato danes pravzaprav razpravljamo tudi o prihodnosti slovenske demokracije. Ali bomo dopustili, da politične stranke gradijo vzporedne finančne in propagandne strukture, ki se izogibajo nadzoru? Ali pa bomo kot zastopniki ljudstva jasno potrdili, da so transparentnost, integriteta in poštene volitve temelj našega političnega sistema?

V naši poslanski skupini verjamemo, da je odgovor samo eden, in sicer podpora sklepom preiskovalne komisije. Ker želimo politiko, ki deluje v javnem interesu. Ne pa v interesu prikritih finančnih mrež. In ker verjamemo, da imajo državljanke in državljani pravico vedeti, kdo financira politiko, kdo vpliva na javno mnenje in interese katerih financerjev dejansko zastopajo nekatere politične stranke. Hvala.

Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o končnem poročilu o bistvenih ugotovitvah ter o predlogu sklepa, ki jo bomo opravili na javnem delu seje. Obveščam vas, da amandmaji k predlogu sklepa niso bili vloženi, prijavljenih k razpravi ni. Aha, imamo tri prijavljene, se opravičujem, iskreno se opravičujem. Dobro. Potem imamo pa tri prijavljene razpravljavce, magister Darko Krajnc, Lenart Žavbi in pa Nataša Sukič.

Magister Darko Krajnc, imate besedo, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča, gospa predsednica.

Saj sem razmišljal, da bi se odjavil od razprave, glede na to, da opozicije ni in da bo to verjetno govorjenje v prazno. Tako je že cel mandat pri določenih temah, pač pobeg od odgovornosti. Vseeno pa je za ljudi prav, da se nekaj pove o tej komisiji, ki je štiri leta preiskovala nepravilnosti pri financiranju prejšnjih volitev in tudi financiranju medijev, ki to niso. Jaz mislim, da se moramo mi v tej državi vprašati najprej, kaj so to sploh mediji, kdo ima sploh pravico pridobiti status medija. Tudi te stvari bo potrebno v bodoče nasloviti, ampak dajmo se vrniti na komisijo. Podpora sklepom preiskovalne komisije, mislim, da je na mestu. Čas seveda nikoli ni pravi, vsi bodo sedaj rekli, zdaj je predvolilni čas, pa tik pred volitvami in podobno, to bo seveda koalicija, opozicija iskala neke izgovore. Menim pa, da je prav, da je preiskovalna komisija dosegla epilog. Končno poročilo, ki ga nekatere preiskovalne komisije v preteklosti tega Državnega zbora niso oziroma celo večina preiskovalnih komisij se je končala brez končnega poročila. Mislim, da zgolj 12 končnih poročil imamo. poleg tega epiloga in zaključnega poročila, pričakujem seveda, da bo neko nadaljevanje, da bo nekdo, tisti, ki je kršil pravila v tej družbi, zakonodajo, deležen nekih sankcij. Tu pa imamo težave. Imamo cel kup pravil. Seveda, če smo ravno v volilni kampanji, lahko povem, koliko pravil, ki se jih nekateri zelo držimo, od porabe, ki je lahko imamo na glas volivca v državi, do tega, da potem spoštujemo tudi red na plakatnih mestih, recimo da ne uničujemo nasprotnikom volilnega materiala in podobno, da ne izvajamo nekih operacij z lažmi, zavajanji in s fake news, pomeni nepravilnimi, neresničnimi informacijami. Tudi te stvari bo potrebno naslavljati. Vse to lahko privede do nepravičnih volilnih opravil in seveda na koncu rezultatov.

Zdaj, kaj je ta komisija ugotovila? Vtikovanje v neke medije preko državnega obodnega financiranja, celo financiranje iz tujine. Imamo celo financiranje teh obskurnih medijev, ki so zgolj enostrankarski mediji - to niso mediji, to so glasila, da ne bom rekel trobila, ki govorijo zgolj in samo tisto, kar jim naročajo neki člani in celo lastniki teh medijev, ki izhajajo iz ene stranke ali pa dveh. Župani so sistematično financirali te medije, Založba Obzorja in podobne. Zneski so bili sistematično enaki iz vseh občin, tistih, ki so seveda večina z župani desne provenience, SDS, NSi in še kaki SLS ali pa še kak drug se najde v tem naboru, so nakazali identične zneske za propagando v, ne vem, Nova TV, Demokraciji in podobnih. Se pa sprašujem, zakaj občine niso propagande, informativne svoje dejavnosti v resnih medijih naslavljale, zgolj v tistih medijih. Zato je potrebno te stvari preiskovati in ustrezno potem na koncu tudi razrešiti to, kar poročilo navaja. Jaz mislim, da je prav, da za večjo transparentnost tudi v prihodnje take stvari raziščemo in upam, da bodo tudi ustrezni organi potem tudi na podlagi tega poročila sprejeli kakšne ukrepe naprej in da bodo tisti, ki kršijo zakonodajo, na koncu odgovarjali. Seveda bom pa podprl te sklepe.