Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Pričenjam 44. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da je Poslanska skupina Nove Slovenije napovedala obstrukcijo. Opravičeni pa so naslednji članice in člani: Franc Rosec, Rado Gladek, Suzana Lep Šimenko, Andrej Kosi, vsi iz Poslanske skupine SDS. Kot nadomestni člani in članice s pooblastili pa na seji sodelujejo, tega je kar nekaj, pa gremo lepo počasi po vrsti: magister Miroslav Gregorič nadomešča magistra Darka Krajnca, magister Dean Premik nadomešča poslanca Jurija Lepa, poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanca Dejana Süča.

S sklicem pa ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora za eno samcato točko, to je Predlog resolucije o strategiji regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026-2050, EPA 2848-IX. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG RESOLUCIJE O STRATEGIJI REGIONALNEGA RAZVOJA SLOVENIJE OBDOBJE 2026-2050, EPA 2848-IX.

Predlagatelj predloga resolucije je Vlada, k obravnavi te točke pa so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, ki se je opravičilo, Združenje mestnih občin, Združenje regionalnih razvojnih agencij Slovenije - med nami je gospa Nataša Ritonja.

Kot gradivo ste prejeli predlog resolucije in še naslednje gradivo: zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga resolucije. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, in sicer k kazalu, k uvodu k poglavju 1 in podpoglavju Regionalne razlike, k podpoglavju Demografske spremembe 1 poglavja, k podpoglavju Prostorski vidiki prvega poglavja, k podpoglavju Okoljski vidiki prvega poglavja ter k podpoglavju Analiza slovenske regionalne politike druga poglavja z dne 12. 3. 2026.

Odbor bo predlog resolucije obravnaval na podlagi 171. člena Poslovnika.in sedaj pričenjamo obravnavo predloga resolucije in dajem besedo predstavniku Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za dopolnilno obrazložitev državnemu sekretarju Srečku Đurovu. Izvolite, beseda je vaša.

): Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali gostje, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Z mano sta še generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj in sekretar MKRR-ja, oba zadolžena za pripravo te strategije. Skupaj vam bomo odgovorili na vsa vprašanja in tudi predstavili, se pravi predmetno strategijo. Preden vam začnemo predstavljati strategijo, pa prosim, da si prvo pogledamo en kratek film, vezano na samo strategijo:

/ predvajanje videa/ Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki ter predstavniki lokalne, regionalne in državne ravni in strokovno javnostjo zasnovalo strategijo regionalnega razvoja Slovenije 2026-2050 Strategija prinaša jasen in ambiciozen odgovor na ključne izzive Slovenije: krepitev konkurenčnosti, višjo produktivnost in boljšo kakovost življenja v vseh delih države. Osrednjeslovenska regija ostaja pomemben nosilec razvoja, nova strategija pa odpira prostor za bolj uravnotežen razvoj, v katerem vseh 12 regij razvija svoje prednosti in prispeva k skupni blaginji Slovenije. Strategija se bo uresničevala preko akcijskega programa vlade in dogovorov za razvoj regij z ukrepi in projekti po meri posameznih regij. Naše gospodarstvo krepimo z dvigom produktivnosti v vseh regijah. Strategija napoveduje več kakovostnih delovnih mest, nove priložnosti in boljše storitve bližje domu. Vzpostavljamo policentrični razvoj s povezanimi, močnimi regijskimi središči in podeželjem, ki krepijo svoje prednosti in skupaj ustvarjajo več za celotno Slovenijo. Strategija prinaša hitrejši dostop do delovnih mest v približno 35 kilometrih od doma. Ne glede na regijo, v kateri živimo. Dom pa mora biti umeščen v varno, zdravo in zeleno okolje, z dobrim dostopom do ključnih storitev, ki omogočajo kakovostno bivanje. To je merilo uravnoteženega razvoja in obljuba bolj povezane, dostopne in uspešne Slovenije. Močne regije, močna Slovenija. / zaključek predvajanja videa/

Torej, ključno vprašanje, s katerim se na našem ministrstvu vseskozi ukvarjamo, je, kako našim prebivalcem zagotoviti visoko kakovost življenja, v vseh 12 razvojnih regijah, torej od severa, od severa do juga, vzhoda do zahoda. Mi smo si pri tem postavili definicijo visoke kakovosti življenja, ki jo mi razumemo na način, da želimo čim bližje domu pripeljati kakovostno delovno mesto. Ta, se pravi, dom mora biti v zdravem, varnem, zelenem okolju in blizu tega doma morajo biti, se pravi, tudi osnovne storitve, ki zagotavljajo torej kakovostno življenje.

Menimo, da je pred nami razvojna odločitev, ki presega mandat ene vlade, torej ali, ali nadaljujemo s centralizacijo, ki več kot očitno poglablja razvojne razlike, ali se pa odločimo za policentrični uravnotežen razvoj. S sprejemom strategije in predhodno s sprejemom, se pravi novele Zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki jo je Državni zbor potrdil pred kratkim, se je Slovenija zelo jasno odločila za policentrični uravnotežen razvoj, ker želimo poleg močne Ljubljane krepiti tudi več močnih regionalnih središč. Torej za boljšo prihodnost naše države večjo produktivnost, menimo, da rabimo poleg močne Ljubljane močen Koper, Maribor, Novo mesto, Celje in več drugih regionalnih razlik.

Različne analize kažejo, da se razvojne razlike poglabljajo. Eden izmed ključnih razlogov so koncentracija delovnih mest, koncentracija se pravi naložb, se pravi predvsem neposrednih tujih in koncentracija izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije. V veliki meri v osrednje slovensko oziroma še bolj natančno, v glavno mesto. S to strategijo uvajamo nov regionalni razvojni model, in sicer povezan sistem opravljanja storitev in ekonomska preobrazba. Torej, fokus je na delovnem mestu, na delovnem mestu čim bližje domu, fokus je na storitvah, ker to postaja vedno bolj pereč problem, še posebej v določenih območjih, ki se nahajajo, se pravi, v obmejnih območjih oziroma v določenih drugih pasih in fokus je, da znotraj te strategije nobeno območje ne pustimo na cedilu. Zato je še poseben poudarek dan, se pravi na obmejnih območjih oziroma na območjih, ki imajo posebne razvojne izzive. V povzetku, ki ste ga prejeli, imate na zadnji strani v krogu ponazorjena vsa ključna področja regionalne politike. Torej namenoma smo to ponazorili v krogu, ker krog nima začetka, nima konca, vse je povezano, vse je celovito. Če želimo močne Slovenije, rabimo močne regije, da regije postanejo močne, te morajo biti povezane, morajo biti konkurenčne, morajo biti odporne in morajo biti predvsem, se pravi, učinkovito upravljanje.

Da pa ne bo ostalo zgolj pri strategiji je pa ta Državni zbor uzakonil, se pravi tudi model izvajanja te strategije, ta model se bo pa predvsem izvajal, se pravi preko dveh izvedbenih dokumentov. To je akcijski program, ki bo v domeni Vlade Republike Slovenije in dogovor za razvoj regije, ki bo pa v domeni, se pravi posameznih razvojnih regij. Oba dokumenta bosta pa nastala po principu močnega teritorialnega razvojnega dialoga, kar pomeni, se pravi dialog od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol in po istem principu je tudi nastajala ta strategija. To strategijo smo pripravljali kar nekaj časa. Tako v sodelovanju z vsemi resorji kot v sodelovanju z vsemi razvojnimi regijami, s številnimi zbornicami in tudi, torej tudi z vsemi reprezentativnimi občinskimi združenji.

Na tem mestu se vsem iskreno zahvaljujem. Namreč, mi smo to strategijo tudi, ko je bil predstavljen prvi osnutek, se pravi tega, se pravi tega, tega predloga, smo šli dobesedno v vsako razvojno regijo in preko dialoga z, se pravi vsemi deležniki znotraj razvojne regije, prišli do enega predloga, ki smo ga potem javno predstavili na začetku tega leta v Mariboru, potem pa še kasneje, se pravi skozi medresorsko usklajevanje, se pravi potrdili na Vladi in hkrati tudi obravnavali na Ekonomsko-socialnem svetu in skozi vse instance, se pravi, dobili ustrezno soglasje oziroma potrditev. Sama podlaga za to strategijo je, kot sem že prej omenil, torej sprememba zakona kot tudi, se pravi, številne tuje in, se pravi domače strokovne podlage in kot tudi tuji in domači strokovnjaki. V veliki meri smo se naslonili tudi na priporočila OECD, kot tudi, se pravi, na strokovnjake iz Umarja - tu bi rad še posebej izpostavil doktor Peter Bostnerja, je naš inštitut za ekonomske raziskave, predvsem doktor Kavaša, skupaj z njihovo ekipo. Moram se seveda zahvaliti tudi regionalnim razvojnim agencijam, ki so nam pomagali pri pripravi te strategije in še posebej direktoratu za katerega sem odgovoren, torej Direktorat za regionalni razvoj predvsem pa moja kolega, ki sta imela največjo odgovornost pri pripravi te strategije. Mi smo se seznanili z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, za to mnenje se zahvaljujemo. Uspeli smo si tudi pogledati predlagane amandmaje, jih absolutno podpiramo. V veliki meri so torej redakcijski, ne posegajo v samo vsebino strategije. Zakaj je strategija nujna torej zakaj jo je potrebno sprejeti? Menimo, da predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je torej, da zmanjšamo te razvojne razlike, da posledično prispevamo k dvigu produktivnosti. Drugi razlog je pa, da pravočasno začnemo vse aktivnosti, povezane s črpanjem evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi. Namreč, po tej strategiji se bodo začele pripravljati regijske strategije. Vzporedno s pripravo regijskih strategij se bodo, se bodo že začeli pripravljati torej osnutki akcijskega programa torej neki zametki in se pravi tudi nek neka povabila z vidika dogovora za razvoj regij za naslednjo finančno perspektivo. Mi smo že v fazi praktično pogajanj in programiranja za naslednjo finančno perspektivo. In ker se bo ta strategija, ta izvedbeni del financiral tudi s kohezijskimi sredstvi je nujno in potrebno, da te zadeve potekajo sočasno in da so med sabo komplementarne, da se ustrezno dopolnjujejo. Menimo, da vsaka regija šteje, rezultat vsake regije. Če se malo v športnem žargonu izrazim mi imamo 12 razvojnih regij, to je naša reprezentanca, v tem trenutku, imamo eno razvojno regijo, ki lahko igra na vrhunski ravni, imamo pa še ostalih 11, ki so v stanju igrati na tej ravni, rabijo pa neke posebne ukrepe. Če Slovenija želi zmagovati, rabimo dolgo klop igralcev in verjamem, da tudi s pomočjo te strategije, še posebej pa s pomočjo teh izvedbenih dokumentov, ki bodo konkretizirali te cilje preko ukrepov oziroma projektov, lahko zagotovimo to, kar je naš cilj torej visoko kakovost življenja v čisto vseh 12 razvojnih regij. Najlepša hvala. Toliko za kratek uvod.

Najlepša hvala. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Petra Komel? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je Predlog Resolucije o strategiji regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026 do 2050 preučila z vidika skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. V mnenju smo izpostavili, da predlog resolucije vsebuje številne povzetke študij in raziskav, ki bi jih bilo primerneje umestiti v prilogo ali obrazložitev. Osrednje besedilo resolucije pa bi se osredotočila predvsem na vizijo, strateške usmeritve, cilje in prednostno področje regionalne politike, ki jih mora resolucija obravnavati v skladu z zakonsko podlago. Zakonodajno-pravna služba je opozorila tudi na nepravilno, nedosledno in ponekod nepopolno citiranje predpisov in drugih dokumentov, uporabo več angleških izrazov, kjer bi bilo primerneje uporabiti slovenske, ter na to, da bi bilo treba preveriti utemeljenost rabe kratic ter mesto njihove uvedbe. Poleg navedenega je Zakonodajno-pravna služba izpostavila še neenotno oštevilčenje poglavij, neustrezno vključitev uporabe kazala v resolucijo, napačne navedbe glede pravne podlage za ustanovitev Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter nekatere vsebinske nejasnosti v besedilu - na primer glede vprašanja ali je poglavje priloga sestavni del resolucije ali ne. Predlagani amandmaji poslanskih skupin koalicije naslavljajo večino pripomb mnenja Zakonodajno-pravne službe. Nenaslovljena ostaja pripomba Zakonodajno-pravne službe glede opredelitve ali je poglavje predloga sestavni del resolucije. Hvala.

Najlepša hvala. Sedaj sprašujem, če želi besedo državni svetnik, gospod Leopold Pogačar, predstavnik Državnega sveta? Izvolite, beseda je vaša.

Predsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali gostje.

Zdaj, lahko si predstavljate, glede na to, da je Komisija za lokalno samoupravo sestavljena iz županov in predstavnikov lokalnih skupnosti je omenjena materija seveda povzročila veliko zanimanje in seveda smo jo dobro proučili. Zdaj, mnenje v celoti ste seveda prejeli s sklicem, pa bi rad samo nekaj poudarkov izpostavil. Komisija je sicer z nekaj vzdržanimi, a nobenim glasom proti, podprla predlog resolucije strategije. Ocenjujemo, da dokument predstavlja pomemben strateški okvir za nadaljnje oblikovanje regionalne razvojne politike. Predlagana strategija pravilno izhaja iz ključnih razvojnih izzivov Slovenije, zlasti iz obstoječih razvojnih razlik med posameznimi območji države. Izrazito koncentracije gospodarske dejavnosti, delovnih mest in institucij v osrednjem delu države ter potrebo po krepitvi policentričnega razvoja. Temeljne usmeritve strategije so vsebinsko usklajene z drugimi ključnimi razvojnimi dokumenti države in temeljijo na načelih več nivojskega upravljanja. Komisija poudarja, da so cilji strategije zagotavljanje kakovostnih delovnih mest v bližini kraja bivanja, večja dostopnost storitev ter uravnotežen regionalni razvoj, že dolgo prepoznani kot ključni za enakomeren razvoj države. Kljub temu nekdanji pristopi niso prinesli vidnega zmanjševanja razvojnih razlik med regijami. Komisija ponovno opozarja na pomen vzpostavitve pokrajin v skladu s 143. členom Ustave Republike Slovenije, saj bi to omogočilo učinkovitejše izvajanje regionalne politike, prenos določenih razvojnih nalog na regionalno raven, ter boljšo koordinacijo razvojnih politik in javnih storitev. Komisija ravno tako omenja, da predlog strategije še vedno temelji predvsem na obstoječih razvojnih regijah in regionalnih razvojnih agencijah, ki pa nimajo legitimnih organov odločanja, lastnih proračunov ali zakonodajnih pristojnosti, zaradi tega regionalno razvojno politiko v praksi še vedno pretežno usmerja država, kar omejuje možnosti dejanske decentralizacije. Strategija bi lahko bila še operativnejša, če bi hkrati z njenim izvajanjem potekali tudi nadaljnji koraki za vzpostavitev pokrajin. Komisija predlaga, da se pri izvajanju strategije jasneje opredelijo nosilci razvojne politike, ter da se predvidi možnost prenosa posameznih nalog na pokrajine ko in če bodo le te ustanovljene. Posebej je izpostavljeno tudi pomen aktivnega vključevanja občin kot temeljnih nosilk lokalnega razvoja. Občine in njihova reprezentativna združenja morajo biti pravočasno vključene ne le v pripravo strategije, temveč tudi v pripravo akcijskih programov vlade. Oblikovanje razvojnih kazalnikov ter določanje meril za izbor razvojnih projektov.

Pomembno vprašanje predstavlja tudi financiranje regionalnega razvoja. Naloge na lokalni in regionalni ravni morajo spremljati stabilni in predvidljivi finančni viri, sicer obstaja tveganje, da strategija ostane zgolj programski dokument. Komisija ob tem opozarja tudi na potrebo po ohranjanju dostopnih osnovnih storitev na podeželju, kjer se zmanjšuje število na primer poštnih poslovalnic, bančnih storitev, trgovin, bencinskih servisov in podobno. Kar seveda neposredno vpliva na kakovost prebivalcev na podeželju. Komisija poudarja, da mora biti temeljno izhodišče regionalne razvojne politike izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ter ustvarjanje pogojev za razvoj lokalnega gospodarstva, ne zgolj zagotavljanje formalnih pogojev za črpanje evropskih sredstev. Za uspešno uresničevanje ciljev strategije bo ključno vzpostaviti učinkovito partnerstvo med državo, regijami oziroma bodočimi pokrajinami in občinami. Zagotoviti ustrezen institucionalni okvir, stabilne finančne vire ter jasno merljive cilje. Komisija ob tem poudarja tudi pomen političnega soglasja, saj je zaradi dolgoročnosti in kompleksnosti regionalne politike nujno zagotoviti kontinuiteto izvajanja ukrepov regionalne politike skozi več mandatnih obdobij. Pri tem pa smo seveda tudi izrazili pohvalo pripravljavcem, predvsem tudi v smislu pristopa od spodaj navzgor. Hvala lepa.

Najlepša hvala. In sedaj sprašujem gospo vabljeno RRA GIS, Združenje regionalnih razvojnih agencij Slovenije, Gospa Nataša Ritonja, izvolite, beseda je vaša.

Hvala predsedujoča za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki ministrstva.

V imenu Združenja regionalnih razvojnih agencij RRA GIZ bi želela poudariti, da regionalne razvojne agencije podpiramo strategijo regionalnega razvoja za obdobje 2026 do 2050. Strategijo razumemo kot pomemben dolgoročni okvir za usmerjanje regionalne politike v Sloveniji, ter kot dokument, ki lahko pomembno prispeva k bolj usklajenemu in uravnoteženemu razvoju vseh slovenskih regij. Pomembno se nam zdi tudi, da smo bile regionalne razvojne agencije aktivno vključene v proces priprave strategije. V okviru različnih delavnic, posvetov in razprav smo lahko prispevali izkušnje iz prakse in razvojne poglede iz posameznih regij. Veseli nas, da so bile naše sugestije in nekateri predlogi v procesu priprave tudi upoštevani. Strategija po našem mnenju pomembno krepi partnerski odnos med državo in regijami. Regije tako dobivamo več možnosti, da skozi regionalne razvojne programe in v dialogu z državo soustvarjamo razvojne prioritete ter umeščamo projekte, ki dejansko izhajajo iz razvojnih potreb naših regij. To je pomemben korak k uravnoteženemu in policentričnem razvoju države. Strategija je za regije pomembna tudi zato, ker predstavlja temeljni okvir za pripravo novih regionalnih razvojnih programov. Na tej podlagi bomo razvojne regije skupaj z občinami, gospodarstvom in drugimi deležniki opredeljevale razvojne prioritete ter pripravljale projekte, ki bodo imeli širši razvojni učinek na posamezne regije. Pri tem vidimo tudi pomembno vlogo regionalnih razvojnih agencij, ki v regijah povezujemo občine, povezujemo gospodarstvo, druge inštitucije, druge deležnike ter s svojim strokovnim znanjem prispevamo k pripravi razvojnih programov in projektov. Zato si želimo, da bomo kot partner države še naprej aktivno vključeni v vse nadaljnje faze.

V tem kontekstu se nam zdi pomembno tudi nadaljevanje procesa priprave načrta za nacionalna in regionalna partnerstva, ki ga bo Slovenija v prihodnjem obdobju poslala Evropski komisiji. Ta načrt se bo vsebinsko povezoval z akcijskim programom za skladen regionalni razvoj. Zato je uspešno izvajanje strategije ključno, da so regije in regionalne razvojne agencije v ta proces tudi vključene.

In da zaključim. Prepričani smo, da lahko le s partnerskim sodelovanjem vseh deležnikov ustvarimo pogoje za dolgoročno uravnotežen razvoj ter za boljše razvojne priložnosti v vseh slovenskih regijah. Hvala.

Najlepša hvala. Drugih vabljenih k besedi ni.

In sedaj odboru predlagam, da se razprava o vseh delih oziroma poglavjih predloga resolucije in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika in po končani razpravi bomo v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasovali o vseh delih oziroma podpoglavjih predloga resolucije skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

In sedaj prehajamo na razpravo o posameznih delih oziroma poglavjih predloga resolucije ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi vloženega dokumenta z dne 12. 3. 2026.

Predlog resolucije ima kazalo uvod, sedem poglavij ter priloge.

V razpravo dajem amandma k kazalu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi tukaj kdo razpravljati In opozarjam, da pri tem dopuščam širšo razpravo. Želi kdo besedo? Ja, gospa Andreja Kert, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. Mislim, da je pri tako pomembnem dokumentu, kot ga imamo danes pred sabo, čeprav nekoliko v poznem času, globoko v predvolilni kampanji. Ampak mislim, da je zelo prav, da ga imamo na mizi, ker nekako ta dokument, če ga pravilno pogledamo, zaokrožuje naše štiriletno delo, ki smo ga dejansko že udejanjali. In to pomeni samo, da ta strategija sedaj postavlja jasne usmeritve, da je potrebno s tem delom nadaljevati. Ker če pogledamo, kaj je bilo vse narejeno, začeli smo graditi stanovanja po celi Sloveniji, privabljali smo mlade kadre iz tujine zopet po celi Sloveniji, ne samo nekje v središčih, ampak razpršeno, investicije v zdravstvu, dogajajo se po celi Sloveniji, teh investicij je za 800 milijonov, več kot 60 projektov po celi Sloveniji je odprtih, dolgotrajna oskrba, ravno tako za celotno ozemlje Slovenije. Rekordne investicije v cestno infrastrukturo na splošno, tudi lahko tukaj ugotovimo, da po celi Sloveniji, da ne naštevam naprej. Tako da jaz predvsem to strategijo ocenjujem iz tega vidika, da pravzaprav smo v tem štiriletnem mandatu zelo dobro zastavili, kako je potrebno razvijati vsa področja Slovenije, ne pa se koncentrirati na eno samo. In zelo, zelo sem zadovoljna, da se je pravzaprav ugotovilo, da je cilj te strategije policentrični razvoj države. Želim si, da bo določitev regionalnih središč res temu sledila, da ne bo prišlo potem do nekakšnih političnih kupčkanj, ampak da se bo dejansko to tudi izvršilo na način, ki bo omogočalo ta naš osnovni cilj. Vsekakor, jaz sem prepričana, vsi s temi kolegi bomo to strategijo podprli, zavedati se pa moramo, da je treba to razumeti kot začetek nadaljnjega zahtevnega procesa, ne pa kot končni rezultat - to ste že sami povedali. In zato je res potrebno jasno določena regionalna središča s kritično maso, še enkrat poudarjam, stabilni finančni viri za regionalni razvoj, kar jaz verjamem, da v tem, kar smo do sedaj naredili, to tudi že jasno načrtujemo za prihodnost, in pa široka politična podpora in pa kontinuiteta izvajanja. Zato res si želim, da bomo imeli zadostno podporo volivcev in da bomo dejansko lahko to tudi udejanjili, kar smo si zastavili v tem preteklem mandatu. Torej sem prepričana, da bomo vsi podprli to zadevo in pa da bomo prišli do tega skupnega cilja, kot smo si ga tudi zastavili.

Hvala lepa.