Spoštovani! Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 33. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in iste seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Prejel sem opravičilo za poslance Andreja Kosija, Žana Mahniča, Franca Breznika, Janeza Janšo, Jožefa Horvata in pa Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednji, in sicer poslanka Tereza Novak nadomešča poslanca Dušana Stojanovič, poslanec Aleš Lipičnik nadomešča poslanko Leno Grgurevič in pa poslanec Jernej Žnidaršič nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

Vse skupaj lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in ker nisem prejel nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA PRIDRUŽITEV REPUBLIKE SLOVENIJE RAZŠIRJENEMU DELNEMU SPORAZUMU O UPRAVNEM ODBORU POSEBNEGA SODIŠČA ZA ZLOČIN AGRESIJE PROTI UKRAJINI KOT DRŽAVE ČLANICE.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, objavljeno pa je tudi zaprosilo Ministrstvo za pravosodje, dne 12. 3. za čimprejšnjo obravnavo predloga.

Za dopolnilno obrazložitev sedaj dajem besedo predstavnici predlagatelja in sicer doktor, doktorici Maji Čarni Pretnar, državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči in hvala za možnost obravnave dotičnega gradiva.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred vami je gradivo v katerem predlagamo, da se Republika Slovenija kot država članica pridruži razširjenemu delnemu sporazumu o Upravnem odboru Posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini. Gre za sui generis mehanizem, ki bo omogočil delovanje posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini, ustanovljenega pod okriljem Sveta Evrope in bo delovalo komplementarno z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Zapolnilo bo prazno vrzel ter tako pomembno prispevalo k utrditvi mednarodnega pravnega reda. Predstavlja eno osrednjih političnih in pravnih pobud mednarodne skupnosti v prizadevanjih za zagotovitev kazenske odgovornosti za agresijo na Ukrajino in uživa široko podporo držav članic Evropske unije ter širše mednarodne skupnosti.

Politično odločitev o razširjenem delnem sporazumu, s katerim bo vzpostavljena podlaga za oblikovanje upravnega odbora in financiranje posebnega sodišča, bodo sprejeli predstavniki zainteresiranih držav v odboru ministrov Sveta Evrope, predvidoma na zasedanju maja 2026 v Kišinjevu, Moldaviji. Sporazum ni predmet podpisa, ampak država pristopi z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Od držav podpornic se pričakuje, da pravočasno izrazijo svojo pripravljenost za sodelovanje v upravnem odboru bodočega sodišča, saj je široka podpora ključna za uspešen začetek njegovega delovanja in njegovo legitimnost. Republika Slovenija ves čas podpira Ukrajino v obrambi pred rusko agresijo in prizadevanja za zagotovitev kazenske odgovornosti za storjene zločine. Od začetka smo aktivno sodelovali v jedrni skupini 38 držav podpornic vzpostavitve posebnega sodišča, trenutno pa aktivno sodelujemo v delovni skupini Sveta Evrope, ki pripravlja pravni okvir za njegovo ustanovitev. Republika Slovenija želi potrditi svojo podporo vzpostavitvi posebnega sodišča kot ustanovna članica. To bo pomembno sporočilo naše države o nadaljnji zavezanosti načelom mednarodnega pravnega reda in vladavini prava kot ključnih zunanjepolitičnih prioritet Republike Slovenije, pa tudi skupnemu evropskemu odzivu na agresijo proti Ukrajini. Gradivo smo pripravili skupaj z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve, s stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri Svetu Evrope in je usklajeno z Ministrstvom za finance.

Hvala vnaprej za vašo podporo.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo članic in članov. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Nataša Sukič, izvoli.

Ja, hvala lepa za besedo.

Jaz bi najprej imela vprašanje, koliko se mudi s tem, da imamo danes kar sredi kampanje sklic nujne seje, da se temu pridružimo. To je prvo vprašanje in resno sprašujem. Ko je bilo treba razmisliti o pridružitvi tožbi Republike Slovenije k tožbi Južnoafriške republike zoper Izrael zaradi genocida pred Meddržavnim sodiščem, je slovenska politika po dveh letih prizadevanj, ko smo se v Levici trudili in pritiskali, da se pridružimo, naenkrat včeraj čudežno odkrila varnostne pomisleke, geopolitične okoliščine, potrebo po previdnosti in je pozabila na mednarodno pravo. Ko pa gre za podporo sodišču za zločine v Ukrajini, pa danes sredi kampanje, prav nenavadno, nujna seja, odločnost in moralna drža. Da se razumemo, pregon vojnih zločinov v Ukrajini je seveda pravilen in nujen. Ampak prav je postaviti eno preprosto vprašanje. Zakaj mednarodno pravo velja selektivno? Zakaj ga razumemo v primeru Ukrajine? In zakaj ga ne razumemo v primeru genocida v Gazi, ne samo vojne, ampak genocida? Če torej verjamemo v univerzalnost človekovih pravic, potem pač pravo ne more biti za ene in tišina za druge, izmikanje za druge in uporaba razno raznih manevrov. Zakaj se ne pridružimo nečemu, kar je edino prav? Ker kako pa bomo vojne zločince privedli pred roko pravice, če ne tako, da gremo po formalni poti in da se temu pač pridruži po možnosti vse države tega sveta, ne samo nekatere, ki jim lahko dam samo kapo dol in se jim globoko priklonim, ki so to naredile, tudi evropske. V Gazi, kot vemo, se dogaja torej genocid, humanitarna katastrofa, množično pobijanje civilistov in uničenje celotnega ozemlja, ki sploh več ni primerno za bivanje. In o tem bi moralo presojati pravo, zato obstaja meddržavno sodišče in prav zato je zame osebno ta drža Slovenije boleča in sramotna. Ne moreš ti biti zagovornik mednarodnega prava, in danes smo slišali, da v imenu mednarodnega prava imamo to nujno sejo, da se pridružimo samo takrat, ko je to politično udobno. Če pravo ni enako za vse, potem to ni pravo, ampak je - kaj? - politika moči, ki nam odreja, kako naj se obnašamo. Podlegamo pritiskom tistih, ki danes, ne samo da izvajajo genocid v Gazi še kar naprej, ampak konflikt širijo na cel Bližnji vzhod, bombardirajo Iran. Iran se brani in mi smo lahko celo pred napravo tretje svetovne vojne zaradi takšnih akcij Združenih držav Amerike in Izraela. In Slovenija bi morala biti država, ki ima ob tem zaradi lastne zgodovine še posebej jasno stališče, tudi zaradi zgodovine, tudi Srebrenico, naša bližnja izkušnja, bili smo nekoč v tej državi, kjer se je zgodila Srebrenica. Vse to in tudi sami imamo svojo zgodovino malega naroda, ki se je moral izboriti za svojo samostojnost tudi na, bom rekla, kar boleč način. In zdaj, jaz bom samo to rekla, načela niso načela, če jih uporabljaš selektivno. In res ne razumem, hočem odgovor, zakaj se toliko mudi, zakaj imamo nujno sejo OZP danes in zakaj se včeraj nismo pridružili tožbi južnoafriške republike zoper Izrael.

Hvala lepa, kolegica. Kolikor razumem, gre to vprašanje državni sekretarki. Lahko pa samo povem, da bi imeli nujno sejo tudi na to temo, ki ste jo izpostavili, torej pridružitev tožbi, če bi seveda na Vladi šlo skozi. Žal ni. In zato danes... ja, izvolite.

Kolikor mi je znano, to ni bila točka dnevnega reda na vladi najprej. Zjutraj na koordinaciji se je to izpostavilo, da bo obravnavano. Bilo je rečeno, da bo zadnja točka dnevnega reda in potem je bila čudežno premaknjena na 1. točko dnevnega reda. Tako da ja ni bilo še niti vseh ministrov prisotnih. Potem pa poslušamo, tisti, ki smo se borili za to pridružitev, zakaj ni bilo vseh ministrov na seji. Mislim, to je sramotno in je treba enostavno reči bobu bob. Mislim, zmogli smo držo, da smo priznali Palestino, čeprav smo se tudi za to v Levici borili skorajda 12 let vztrajno, ampak smo zmogli to držo in sem ponosna na to, zmogli smo reči genocidu genocid. Nismo pa zmogli tega koraka, osnovnega civilizacijskega koraka, da se pridružimo tej tožbi. Naj mi nekdo razloži, kaj se je zgodilo? Seveda se je zgodil pritisk, verjamem, da se je zgodil in vemo koga, tistih, ki kršijo mednarodno pravo po dolgem in počez, pravkar cel Bližnji vzhod gori zaradi teh istih, ki pritiskajo na nas. Hvala.

V redu, hvala lepa. Želi še kdo? Magister Gregorič, izvolite. Se opravičujem, nisem vas..., sem spregledal. Kolega Lipičnik je prej.

Hvala. Vrstni red najbrž ni tako zelo pomemben, ker imamo po moji presoji vsi iste pomisleke in sicer tako kot kolegica tudi jaz se strinjam s tem, da je pregon kaznivega dejanja agresije potreben. Obenem se je pa treba zavedati, da če pri tovrstnih akcijah nimamo enotnih meril, v tem primeru kredibilnost tovrstnih zadev absolutno pade, kar pomeni, in ustanavljati sodišča, ki so vnaprej obsojena na to, da so nekredibilna zaradi tega, ker imamo popolnoma drugačna merila za obravnavo ene agresije v primerjavi z drugo je po moje nesmiselno. Jaz sicer temu, ustanovitvi tega sodišča ne bom nasprotoval, da se razumemo, ampak v kolikor ne bomo ustanovili še kakšnega sodišča, ki bo obravnaval druge agresije, ki so enako težke ali pa še težje v nekaterih pogledih, v tem primeru je stvar popolnoma nesmiselna. Tako da, jaz kaj drugega k tej celi stvari ne bi imel dodati. Mislim da, da je pa v tem trenutku, ko postaja očitno, da je, da bo navsezadnje posrednik v reševanju tega bližnjevzhodnega vprašanja, bo na koncu tisti, o katerem se zdaj pogovarjamo, da bomo ustanovili sodišče za njega, tudi malo nesmiselno. Se pravi, če poenostavim, korake, ki zagovarjajo mednarodno pravo in ki imajo eno logiko in smisel, je smiselno podpirati, tisto kar deluje v nasprotju z vsem tem, pa na žalost ne.

Hvala lepa, magister Gregorič, izvolite.

Ja, hvala gospod predsednik. Jaz se zahvaljujem državni sekretarki za uvodno pojasnilo, ampak ne razumem pa, kje gori en teden pred volitvami in kje je bilo ministrstvo ali ministrstvi do sedaj. Vsaka agresija je obsodbe vredna nad suvereno državo, a glej ga zlomka, mi imamo definitivno dvojna merila, definitivno in tega jaz ne morem odobravati, ne morem požrt. Ali je kdo od prejšnjih vlad protestiral nad agresijo v Afganistanu, nad prenosom demokracije 20 let iz talibanov na talibane, ali je kdo protestiral? Še mi smo svoje enote kaj poslali, da smo jih disciplinirali, pa ne vem, navajali na zahodno demokracijo. Ali smo mi kaj protestirali, ko je bila Srbija bombardirana, da so mostovi na Savi in Donavi padali, da so bili vse elektro prenosne, da so bili sistemi uničeni, da so napadali vse po spisku? Ne. Ali smo kaj protestirali za agresijo nad Irakom, ko smo razmontirali njihovo družbo? Ali smo protestirali nad bombardiranjem Libanona, Libije, ki smo jo spravili v srednji vek? Kakšno sodišče smo naredili proti agresorjem na Libijo? Halo, kako to, da ne. V srednji vek jih pa lahko damo, Sirijo, Somalijo in sedaj pred dvemi tedni Iran In potem mi pokličemo, naše zunanje ministrstvo pokliče na zagovor iransko veleposlanico? Halo. Ameriškega pa izraelskega pa ne? Halo. Pa kaj se gremo? Zdaj imamo mi tu neki preferential treatment samo za žrtve v Ukrajini? Ja, v redu, ampak veste, v vojni so zločini lahko na eni in drugi strani. Ampak mi imamo zdaj na eni strani nedolžne kot solza, na drugi strani pa samega hudiča. Tako je vse to naštimano. In vi računate od mene podporo kot poslanca. Vi od mene ne boste dobili podporo, posebej pa ne danes, 8 dni pred volitvami. Kaj se greste? Kje to gori? Kje to gori?