Spoštovane poslanke in poslanci! Egregio deputato della Comunitŕ nazionale italiana.[Spoštovani poslanec italijanske narodne skupnosti.] Tisztelt magyar nemzetiségi képviselő úr.[Spoštovani poslanec madžarske narodne skupnosti.]
Spoštovani gostje, prosim, da zasedete svoja mesta, kar se je že zgodilo.
Čakamo na predsednico Državnega zbora gospo mag. Urško Klakočar Zupančič.
Predsednico Državnega zbora gospo mag. Urško Klakočar Zupančič lepo pozdravljam.
/Zdravljica, himna Republike Slovenije; besedilo France Prešeren, uglasbil Stanko Premrl; izvedba Trobilni kvintet Policijskega orkestra/
Besedo dajem gospe mag. Urški Klakočar Zupančič, predsednici Državnega zbora, da nagovori poslanke in poslance.
11.02
Mag. Urška Klakočar Zupančič: Spoštovane izvoljene poslanke, spoštovani izvoljeni poslanci, dovolite mi, da vam v uvodu najprej iskreno čestitam za izvolitev.
Med vami je nekaj tistih, ki so odgovorne naloge poslank in poslancev že opravljali, podobno kot po vsakih volitvah pa vidim tu tudi nekaj novih obrazov. Glede na trenutno dogajanje v svetu časa za učenje ne bo veliko - tudi v preteklem mandatu ga ni bilo.
V preteklem mandatu je Državni zbor deloval učinkovito. Slovenija se je soočala z dvema večjima kriznima dogodkoma – z največjo naravno ujmo v zgodovini in energetsko krizo. Tudi zaradi učinkovitega delovanja parlamenta smo uspeli obe krizi prebroditi bolje kot velika večina drugih evropskih držav. Po desetletjih počasnega hiranja in razgradnje javnega zdravstva smo s spremembami zakonodaje vsaj deloma uspeli obrniti trend in poskrbeli za boljši položaj nekaterih ranljivih skupin naše skupnosti. Kar nekaj kakovostnih odločitev smo torej sprejeli v preteklih štirih letih.
Seveda smo delali tudi napake, vsakdo jih, vprašanje je le, v kolikšni meri smo jih sposobni prepoznati in priznati vsaj sebi, če že ne drugim.
Mandat, ki je pred vami, bo glede na vse dogajanje okoli nas poln izjemno zahtevnih izzivov. Samodržci, ki so se uspeli dokopati do oblasti v kar nekaj pomembnih državah, sistematično rušijo ne le mednarodno pravo, temveč tudi vse vrednote, na katerih temelji demokracija tako imenovanega zahodnega tipa. Pred Slovenijo kot članico Evropske unije je torej zahteven izziv, kako ohraniti demokratične vrednote, spodbujati solidarnost in medsebojno spoštovanje ter, kot nam veleva ustava, izvajati aktivno mirovno zunanjo politiko.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, tudi glede na povedano mi dovolite, da vam v mandatu, ki ga začenjate, zaželim uspešno delo. Vaše odločitve bodo imele neposreden vpliv na kakovost življenja državljank in državljanov. Želim si, da bi pri sprejemanju odločitev v vsakem primeru glasovali po svoji vesti, kot vas zavezuje ustava, in s trdnim namenom, da delujete v dobro ljudi. Ne nazadnje bomo slejkoprej prav državljanke in državljani ocenjevali, kako uspešno je bilo vaše delo.
Dovolite mi, da na koncu nekaj besed namenim integriteti, besedi, ki sem jo velikokrat slišala v zadnjih štirih leti. Kaj je integriteta? Integriteta pomeni, prvič, da gradimo na vrednotah, na občečloveških civilizacijskih pridobitvah, da so naša dejanja, naše odločitve in naše besede v skladu s temi vrednotami. Integriteta je, drugič, da se dela dobro za ljudi, za tiste, ki so nam blizu, in tudi za tiste, ki nam niso tako blizu. In veste, kaj je še integriteta? Integriteta je, da naredimo tisto, kar je prav, čeprav morda ni najlažje, ampak da naredimo tisto, kar je prav. Politika in integriteta –včasih je v politiki premalo integritete in nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom.
Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsem vam želim vse dobro.
/ aplavz/
Gospe mag. Urški Klakočar Zupančič, predsednici Državnega zbora, se zahvaljujem za njene besede.
Spoštovani poslanke in poslanci, dovolite mi še nekaj misli in besed s strani najstarejšega med vami, najstarejšega poslanca.
11.07
Franc Križan:Res v neizmerno čast mi je, da vas lahko nagovorim na konstitutivni seji tega sklica Državnega zbora, v prelomni sestavi, ki kar kliče po tem, da vsi skupaj začnemo novo poglavje slovenske politike. Poglavje, ki se odmika od starih vzorcev, od starih prepirov, od starih ločitev in omejitev. Da začnemo poglavje, v katerem se bomo strpno poslušali, pogovarjali, dogovarjali, upoštevali in spoštovali.
Verjamem, da smo to dolžni v prvi vrsti sami sebi in seveda tudi vsem državljankam in državljanom. Saj verjetno vidite, kako čudovita narava v tem času vsak dan bolj nazorno pokaže, koliko lepega nastane, ko odmre dozorelo in vso svojo energijo usmerja v rast in razvoj. Tako vas pozivam, da vzamemo ta ciklus narave kot opomin, da je naloga vsakega posebej od nas in vseh skupaj, ki smo bili izvoljeni v Državni zbor, da vso svojo energijo vsak dan znova usmerimo v sodelovanje, v medsebojno spoštovanje in graditev lepše in boljše prihodnosti za vse. To je vendarle naša skupna in edina država.
Verjamem, da v tem trenutku vsi, ki tukaj sedimo, delimo enake občutke. Verjamem, da so naša energija in naše misli že ujete v čas, ki prihaja, da razmišljamo o teži odgovornosti, ki smo jo zavestno sprejeli, ko smo vstopili v politiko, in da se globoko zavedamo odgovornosti, ki smo jo z izvolitvijo prejeli od državljank in državljanov. Ti sedaj od nas pričakujejo dialog, ne prepirov, pričakujejo rešitve, ne izgovorov. In predvsem pričakujejo naše sodelovanje za skupno dobro. In pravzaprav tokrat druge izbire sploh nimamo.
Različnost pogledov in je naravna in legitimna, zato naj bo različnost pogledov naša največja moč. Ali res nismo dovolj zreli, da bi to moč uporabili?
Raven demokracije se ne meri po tem, ali se v vsem strinjamo, ampak po tem, kako spoštljivo znamo ravnati z našimi razlikami, se medsebojno razumeti ter upoštevati. Samo ta modrost nas lahko poveže in usmerja naše misli, naše besede in dejanja. Pri reševanju res zahtevnih skupnih nalog, ki jih pred nas navsezadnje postavlja ta današnji čas.
Zato naj bo ta dvorana v prihodnjih štirih letih prostor, kjer se mnenja krešejo, a se spoštovanje ohranja, kjer tekmujejo argumenti, ne žaljivke, in kjer je končni zmagovalec vedno samo eden – uspešna prihodnost Slovenije.
Drage kolegice in kolegi, vsem nam želim veliko modrosti in poguma na tej poti.
Začenjam 1. sejo Državnega zbora, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 81. člena Ustave Republike Slovenije sklicala predsednica Republike Slovenije gospa Nataša Pirc Musar.
Obvestilo o vabljenih na sejo je objavljeno na e-klopi, tako kot običajno.
Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!
Strokovne službe Državnega zbora so sporočile, da so sprejele vsa potrdila o izvolitvi poslank in poslancev. Pri vodenju seje Državnega zbora mi bosta pomagali generalna sekretarka Državnega zbora gospa Uršula Zore Tavčar in namestnica generalne sekretarke Jerneja Bergoč.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 1.seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda je pripravljen v skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora in ste ga prejeli z dopisom z dne 8. aprila 2026. Objavljen pa je na e-klopi, tako kot vse ostalo gradivo za sejo.
Začasni vodje poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti so določili naslednji predlog dnevnega reda: 1. točka Imenovanje predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisij, 2. točka Potrditev mandatov poslancev in 3. točka Volitev predsednika Državnega zbora.
O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64.člena Poslovnika Državnega zbora.
Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Prosim vse navzoče poslance, da vstavite kartico v glasovalne naprave in preverite njihovo delovanje tako, da na desni strani vložene kartice gori oranžna lučka.
Glasujemo. Navzočih je 89 poslancev, za je glasovalo 89 poslancev, proti nihče.
Za je glasovalo 89.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 1. seje državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na Imenovanje predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije.
V skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora so začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti na sestanku 8.aprila 2026 določili, da mesto predsednika Mandatno-volilne komisije pripada poslanski skupini Demokrati. Anžeta Logarja, mesto podpredsednika pa poslanski skupini Državljansko gibanje Resni.ca.
Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja [Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.]za predsednika komisije predlaga dr. Tadeja Osterca, poslanska skupina Državljansko gibanje Resni.ca [Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.]pa za podpredsednika predlaga gospoda Zorana Stevanovića.
Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije je objavljen na e-klopi.
Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslancev, za je glasovalo 61 poslancev, proti nihče.
Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Začasni vodje poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti so na podlagi sprejetega sklepa o številu mest v komisiji, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, sporočili imena poslank in poslancev, članic in članov komisije. Tako je sestava Mandatno-volilne komisije naslednja: dr. Tadej Osterc, poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja, kot predsednik in Zoran Stevanović, poslanska skupina Državljansko gibanje Resni.ca, kot podpredsednik. Člani komisije pa so: iz poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič, Sandra Gazinovski[Lapsus linguae. Gazinovski namesto Gazinkovski, na kar se v nadaljevanju odzove poslanka Sandra Gazinkovski.], Matej Grah, Janja Sluga, Lenart Žavbi, iz poslanske skupine Slovenske demokratske stranke pa Anja Bah Žibert, Zvonko Černač, Jelka Godec, Aleš Hojs, Danijel Krivec, iz poslanske skupine Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča Janez Cigler Kralj, mag. Janez Žakelj, iz poslanske skupine Socialnih demokratov Andreja Katič in iz poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec, od poslancev italijanske in madžarske narodna skupnosti pa Ferenc Horváth.
S tem zaključujem 1.točko dnevnega reda.
Prosim, da se za pripravo 2. točke dnevnega reda sestane Mandatno-volilna komisija.
Seja Mandatno-volilne komisije se bo začela ob 11.50, čez pol ure. Seja Mandatno-volilne komisije bo v veliki dvorani na Tomšičevi.
Prekinjam 1. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali predvidoma čez dve uri, to je ob 13. uri in 20 minut.
Spoštovane poslanke in poslanci, prosim, da zasedete svoja mesta.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. sejo Državnega zbora.
Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je Potrditev mandatov poslancev.
Poročilo Mandatno-volilne komisije in Zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor sta objavljena na e-klopi.
Pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov na podlagi 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor niso bile vložene.
Prosim predsednika Mandatno-volilne komisije dr. Tadeja Ostrca ... / ga ni v dvorani/ Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Poslanke in poslance, ki boste predstavili stališča, prosim, da to storite za govornico.
Besedo ima poslanska skupina Gibanja Svoboda[Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.], gospa Janja Sluga.
14.32
Janja Sluga: Volitve so praznik demokracije. Volitve so dan, ko ljudje po Sloveniji pridejo na volišča in po temeljitem premisleku, po poslušanju vsega, kar so slišali v zadnjem mesecu in pol, oddajo svoj glas. In zmagovalec volitev je tisti, ki na volitvah dobi največ glasov, ne tisti, ki si je to najbolj vroče želel, tudi ne tisti, ki s kreativno matematiko poskuša prikazati, da je zmagovalec volitev. Tudi ne tisti, ki pravi, da so volitve ukradene, ali pa tisti, ki pravi, da so jih ukradli mediji, ali pa tisti, ki pravi, da so nelegitimne, neveljavne, protizakonite in še marsikaj drugega. Ne. Tisti, ki je dobil največ glasov.
In danes se je ta zgodba o ukradenih volitvah, o tem, kaj vse je bilo narobe, o mandatih, ki danes niso sporni, nekoliko obrnila. Danes se je ta zgodba obrnila v poskus izboljšati volitve, proces volitev, povrniti volitvam legitimnost, delati na tem, da bodo še boljše, še bolj zaupanja vredne. In danes z vsemi izvajanji ščitimo integriteto volitev.
Dejstvo pa je, danes v Državni zbor pritožba na te volitve ni bila vložena. Ni bila vložena. Zakaj? Ker ne obstaja niti en konkreten razlog, zaradi katerega bi lahko bil katerikoli mandat nas 90 sporen, ker ne obstaja niti en razlog, zakaj bi lahko kdorkoli dvomil v zakonitost in v legitimnost izvedenih volitev. Niti eden.
Seveda je potrebno pokazati volilni poraz kot goljufijo. Potrebno je. Ne samo danes, tudi že vse mandate, vsa četrtletja oziroma vsake štiri leta za nazaj. Potrebno je. Ker volitev ne moremo izgubiti. Za volitve smo bili ogoljufani. Mi smo žrtev. To je potrebno prikazati.
In svet dveh realnosti, ki ga nekateri ves čas poudarjajo, je tudi danes svet dveh realnosti. Svet, ko nimamo delujoče države, v katerem nimamo delujoče vlade, v katerem imamo sporne odločitve sodišč, ko nam to ustreza, ko pravna država več ne deluje, ko tudi institucije v državi več ne delujejo. To je ta zgodba.
In ta zgodba je, državljanke in državljani, škodljiva. Škodljiva na vse možne načine za ljudi, za to državo in predvsem za dobrobit državljank in državljanov, za kvaliteto življenja, za medsebojne odnose, za vedno nove in nove umetno ustvarjene delitve. Škodljiva.
V ozadju vsega tega pa je zgolj in samo ena stvar, ena stvar: želja po oblasti za vsako ceno, na vsak način, tudi z veleizdajo. Ta ena stvar nas žene do konca, preko vsega. Ne dobrobit te države, ne dobrobit ljudi, še manj volja ljudi, ki so jo izrazili na volitvah. Oblast je edino, za kar si je na vsak način treba prizadevati. Dobrobit ljudi, volja ljudi, nam je španska vas, pardon, izraelska vas.
V Gibanju Svoboda bomo soglasno potrdili vse mandate.
Besedo ima poslanska skupina Slovenske demokratske stranke[Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.], gospa Jelka Godec.
14.37
Jelka Godec: Spoštovani!
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke spoštujemo voljo volivk in volivcev, izraženo na volitvah v Državni zbor za naslednje mandatno obdobje.
Verjamemo, da je stabilnost zakonodajne veje oblasti ključna za delovanje države, zato potrditvi mandatov poslank in poslancev nove sestave Državnega zbora za nov mandat nismo in ne bomo nasprotovali.
Naš namen je zaščita integritete volilnega procesa v prihodnje. Kljub temu, da ne bomo in nismo ovirali potrditve mandatov, ne moremo mimo dejstva, da so bile v postopku volitev zaznane resne nepravilnosti, na katere smo v SDS v ugovorih predstavnika liste na volilne komisije volilnih enot in na Državno volilno komisijo utemeljeno opozorili in na to opozarjali že pred volitvami.
Opozorili smo na naslednje: nezakonita volišča za predčasno glasovanje. Zakon o volitvah v Državni zbor v 69.členu jasno določa, da se predčasno glasovanje opravi na območju okrajne volilne komisije. Navodilo Državne volilne komisije pa je to razširilo izven zakonskih meja in dopustilo združevanje volišč za več okrajev. To je odmik od jasne zakonske norme, ki ne vsebuje nedoločnih pravnih pojmov in zato ne dopušča diskrecije.
Opozorili smo na nezakonito sestavo volilnih komisij, kajti Zakon o volitvah v Državni zbor v 34. členu striktno določa razmejitev. Predsednik okrajne volilne komisije se imenuje izmed sodnikov, njegov namestnik pa izmed drugih pravnikov. DVK je to določbo kršila z imenovanjem sodnikov na mesta namestnikov, kar štejemo za delovanje kontra lege neposredno proti besedilu zakona.
Opozorili smo na nepravilnosti pri glasovanju iz tujine. Številni naši rojaki volilnega gradiva sploh niso prejeli ali pa so ga prejeli šele po dnevu splošnega glasovanja. Volilno gradivo z glasovnico so nekateri prejeli 1. aprila 2026. To predstavlja nedopusten poseg v osnovno človekovo pravico, volilno pravico, ki je bistvo demokracije.
Opozorili smo na izpad spletnega portala in vprašanje legitimnosti na dan volitev, in sicer približno med 21. uro 47 minut in 22.30, je prišlo do javno zaznanega izpada portala DVK. DVK smo predlagali neodvisno forenzično preiskavo informacijskega sistema, na katero do danes nismo prejeli odgovora.
Ti dogodki objektivno vzpostavljajo dvom v legitimnost procesa, ki ga je nujno strokovno razjasniti. Na vse te odgovore oziroma ta opozorila je danes direktor DVK v bistvu te nepravilnosti tudi potrdil na Mandatno-volilni komisiji.
Obstoj takšnih okoliščin, ki objektivno v postavlja dvom v zakonitost in legitimnost volilnega procesa in zaupanje v sistem volitev, rušijo zaupanje volivcev v poštenost volitev oziroma v sistem izvedbe volitev. S tem je okrnjena legitimnost izvoljenih predstavnikov ljudstva.
Za povrnitev zaupanja v volilni sistem in izvedbo volitev bo potrebno sprejeti popravke, ki bodo zagotovili ustrezno pravno varstvo in sodni nadzor celovitega volilnega procesa tako, da bomo odpravili kakršnekoli dvome o legitimnosti prihodnjih volilnih procesov.
Zakon o volitvah v Državni zbor ne zagotavlja učinkovitega pravnega sredstva in sodnega nadzora volitev. Prav tako ne določa pravnega sredstva v času pred glasovanjem, s katerim bi izpodbijal nezakonitost določena posebna volišča za predčasno glasovanje. Zoper odločbo Državne volilne komisije po potrditvi mandatov zakon ne določa sodnega nadzora in ustreznega pravnega varstva volitev.
Da bi zaščitili ustavni red in povrnili zaupanje v volilni sistem, napovedujemo uporabo ustreznega pravnega sredstva pred Ustavnim sodiščem. Ob tem si lahko sposodim besede doktorja pravnih znanosti in profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani Marka Kambiča, ki je dejal: »Če pristojni ne bodo ustrezno ukrepali in bodo dopustili samovoljo DVK in njenih podrejenih volilnih organov, bo potrebno res v učbenike zapisati, da smo v Sloveniji dobili novega zakonodajalca in je pravna država zgolj klavrna fikcija.«
V Slovenski demokratski stranki se bomo zavzemali za nujne popravke zakonodaje. Le s polnim sodnim nadzorom in transparentnostjo bomo povrnili zaupanje v celotne volilne postopke in odpravili dvome o legitimnosti na prihodnjih odločanjih ljudstva.
Hvala.
Zahvaljujem se gospe Jelki Godec in dajem besedo poslanski skupini Levica in Vesna [Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.], gospodu Luki Mescu.
14.42
Luka Mesec: Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke in poslanci!
Preden začnem s svojim stališčem, bi vam vsem želel čestitati za izvolitev in zaželeti uspešen mandat, čeprav ob stvareh, ki se dogajajo okrog nas, tudi sam dvomim, da bo to lahka pot.
V Levici in Vesni bomo seveda potrdili vse mandate poslancev, ker je to edina normalna stvar, ki jo lahko stranka, zavezana demokratičnim načelom, stori po volitvah.
Demokratični proces je jedro demokratičnega sistema in kdor ne priznava rezultata volitev, kdor ustvarja dvom v rezultat volitev, tega ne počne dobronamerno ob volitvah, ampak to počne zato, da bi zasejal dvom. Ker ta sistem temelji na zaupanju in če vanj sejemo nezaupanje, to pomeni, da ga v temeljih spodkopavamo.
Model, ki ga vidimo zdajle, ni bil ustvarjen pri nas, ampak lahko povem dva primera, po katerih se zgledujete. Prvi primer je Trump leta 2020 na volitvah. Podobno kot Slovenska demokratska stranka je Trump že tri mesece pred volitvami trdil, da je glasovanje po pošti prevara, in napovedal, da bodo volitve ukradene. S tem je izvedel jasen manever, če volitve izgubi, bo imel podlago za spodkopavanje procesa vzpostavljeno naprej. In na volilno noč je Trump na začetku vodil, ko je začel pri štetju glasov izgubljati, je začel sredi volilnega postopka kričati: Stop the count! Ustavite štetje! In od tam naprej so se pojavljale montirane slike, kako naj bi glasovnice ležale okrog po vrečah. Od tam naprej se je začenjal pritisk na uradnike, naj najdejo te glasovnice, recimo v Georgi. Od tam naprej se je začelo pravno spodkopavanje, Trumpova ekipa je vložila več kot 60tožb, na sodišču je vse padlo, ampak ga to ni ustavilo. 6. januarja leta 2021 je množica napadla Kapitol in poskušala preprečiti potrditev rezultata.
Danes smo imeli vsaj napoved poskusa takega manevra v Sloveniji in množico pred parlamentom.
Podoben scenarij smo lahko videli dve leti kasneje v Braziliji, kjer je Bolsonaro že mesece pred volitvami trdil, da je sistem glasovanja nezanesljiv. Zakaj? Da bi imel zgodbo vnaprej pripravljeno. Zmagal je njegov tekmec Lula, volitve so bile priznane kot legitimne tako s strani brazilskih institucij kot s strani mednarodnih opazovalcev. Bolsonara to ni ustavilo in je sprožil proteste, blokade cest. 8. 1. leta 2023 je množica vdrla v parlament, predsedniško palačo in na vrhovno sodišče, da bi preprečila razglas rezultata volitev.
Zdaj, kdor misli, da je to normalno, to ni normalno. To je igranje z ognjem. To je igranje z ognjem. Take stvari vidimo, lahko greste na internet poiskati po afriških državah. Nemalokrat se izidejo v državljanske vojne. In jaz zato pozivam vse, ki smo zavezani demokratičnim standardom, da se bomo takim rečem izogibali in da bomo naredili vse, kar je v naši moči, tudi kadar se čutimo poražene, da bomo priznali legitimnost temeljev naše države. In srčje temelja naše države je to, da smo se zavezali demokratičnim volitvam in procesom, ki jih spremljajo.
Če se komu zdi, da bi bil ta proces lahko tehnično boljši, med mandatom je čas, da se o tem pogovarjamo, kako popraviti Zakon o volitvah. Saj smo ga poskušali, odkar sem jaz v parlamentu, še v vsakem mandatu in vsakič so manjkali glasovi točno ene poslanske skupine oziroma pripravljenost, da bi ta zakon sploh odpirali. To je ta ista poslanska skupina, ki danes osporava legitimnost tega procesa. Nenazadnje že od leta2006 je enak zakon, na enak način se izvajajo volitve in trikrat ste bili na oblasti in bi lahko popravili tiste nepravilnosti, če se vam zdijo nepravilnosti, ki jih danes očitate. Tako.
Videli smo podobne zgodbe pri medijih, pravosodju, protikorupcijski komisiji in zdaj jih vidimo pri volilnem procesu.
Mi kot državotvorni stranki Levica in Vesna bomo seveda mandate vseh poslancev in poslank potrdili in pozivamo, da se take stvari ne ponavljajo več.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prijavljenih k razpravi ni.
Prehajamo na odločanje.
Iz poročila Mandatno-volilne komisije izhaja, da ni spornih mandatov, zato dajem na glasovanje poročilo Mandatno-volilne komisije v celoti in s tem glasujemo skupaj o potrditvi vseh 90 mandatov poslank in poslancev.
Glasujemo. Navzočih je 89poslancev, za je glasovalo 62, proti ni glasoval nihče.
Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je poročilo Mandatno-volilne komisije v celoti sprejeto in je s tem potrjenih vseh 90 mandatov poslank in poslancev.
Izvoljenim poslankam in poslancem čestitam in vam, nam želim veliko uspeha pri delu!
S tem zaključujem 2.točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, to je na Volitev predsednika Državnega zbora.
Prosim kvalificirane predlagatelje, da do 15. ure 20 minut predložite predlog kandidature za predsednika Državnega zbora.
Prekinjeno 3. točko dnevnega reda in prvo sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 15.25, ko vas bom obvestil o vloženih kandidaturah. Hvala.
Spoštovane poslanke in poslanci!
Če dovolite, bi nadaljevali. Prosim, da zasedete svoja mesta. Nadaljujemo s prekinjeno 1. sejo Državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo prekinjene 3. točke, to je na Volitve predsednika Državnega zbora. V roku za vlaganje kandidature za izvolitev predsednika Državnega zbora je predlog predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem, ki za predsednika Državnega zbora predlaga Zorana Stevanovića. Predlog je objavljen na e-klopi.
Želite predstavnik predlagatelja predloga kandidature Nedeljko Todorović dodatno obrazložiti predlog? Izvolite.
15.26
Nedeljko Todorović: Lep pozdrav vsem!
Najprej bi si vzel 10 sekund časa, da vsem čestitam za izvolitev, predvsem poslancem, ki ste prvič v poslanskih klopeh.
Kot prvopodpisani med vsemi predlagatelji ocenjujem, da je Zoran Stevanović v teh razmerah kandidat, ki lahko poveže različne politične smeri, prevzame vodenje državnega zbora ter zagotovi nemoten potek, polno delovanje 10. sklica državnega zbora. Tolik od mene.
Hvala.
Gospodu Todoroviću se zahvaljujem.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Poslanke in poslance, ki bodo predstavili stališča, prosim, da to storijo za govornico. Besedo predajam poslanski skupini Socialnih demokratov[Poslanska skupina uradno še ni ustanovljena.], mag. Meiri Hot.
15.27
Mag. Meira Hot: Hvala za besedo, predsedujoči.
Spoštovane kolegice in kolegi!
Socialni demokrati razumemo parlamentarizem kot ključno vrednoto demokracije, ki presega zgolj ustavne določbe in pojasnila o načelu delitve oblasti. Parlamentarizem namreč ne zaznamuje zgolj sistema vladanja, temveč po našem mnenju opredeljuje tudi način iskanja politične podpore in prizadevanje za dvig ravni politične kulture. Zrela, preudarna in odgovorna oblast ponuja konkretne rešitve za ljudi v najširši možni meri ob iskanju najširše možne podpore v najširšem političnem konsenzu. Vendar zgolj opevanje takšnega načina odločanja ni dovolj. Predvsem ga je potrebno udejanjati in ga v prvi vrsti izkoristiti za uresničevanje volje ljudi.
Trenutna praksa odločanja nam kaže, da je lažje sprejemati odločitve, ki utrjujejo delitve v družbi. Manj pogoste so postale odločitve, ki pomenijo preseganje političnih delitev in sodelovanje v iskanju odgovorov, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Žal nam parlamentarizem, ki ga zaznamujejo maščevalnost, zamerljivost in delitve, onemogoča, da bi največjemu deležu ljudi ponudili konkretne rešitve. Naša večstrankarska demokracija, v kateri bi morala pluralnost biti njena največja prednost, je poenostavljena z delitvami na zgolj leve in desne, koalicijo in opozicijo ter na nas in njih.
V nujno potrebnem prizadevanju za preseganje kulture delitev nosi predsednik Državnega zbora ključno vlogo, ker deluje tudi kot koordinator parlamentarizma. Od nosilca funkcije se pričakujejo odgovornost, širina, pripravljenost za sodelovanje. To je sposobnost, ki bo v prihajajočem mandatu pomembnejša kot kadarkoli prej. Prav predsednik Državnega zbora namreč uteleša delo tako koalicije kot opozicije in njegov krog odgovornosti zajema vse parlamentarne stranke. Kljub temu pa smo bili pri vršenju funkcije predsednika Državnega zbora že nekaj časa priča pogostim in vprašljivim improvizacijam izvajanja parlamentarne prakse – ki je praksa postala prav zato – preseganja delitve med opozicijo in koalicijo. Za okrepitev in ponovno uveljavitev parlamentarizma v Sloveniji je potrebne še veliko refleksije, predvsem pa je zatem za dobro Republike Slovenije in njenih državljank in državljanov potreben pogled naprej.
Zato v poslanski skupini Socialnih demokratov kot bistven obrat v smeri prihodnosti naproti odgovorni politiki vidimo predsednika, ki presega okvir strankarske pripadnosti in utira pot v iskanju skupnih imenovalcev. Preteklost slovenskega parlamentarizma nam sporoča, da smo tega kot narod sposobni. Vzgled nam je bil Miran Potrč, ki se ga vsi spominjajo zaradi njegove sposobnosti preseganja strankarskih in ozkih političnih interesov v prid nacionalnim. Prav za trenutno razpravo je relevanten razmislek Franceta Bučarja, ki je govoril o potrebi po prelomu v Sloveniji in svetu ter zazrtosti v prihodnost, in ne zazrtosti v pretekle uspehe. To je z neomajnim spoštovanjem do precedensov demonstriral dr. Milan Brglez, za katerega se je včasih zdelo, da ima v svojih mislih shranjeno celotno kronologijo parlamentarne prakse Državnega zbora.
Iz spoštovanja do teh velikih državnikov Slovenije se v resnici moramo zazreti v prihodnost. Morda bomo na ta način videli, da aktualno stanje v slovenski politiki ne zadostuje za svetlo prihodnost demokratičnosti ter načelnosti. Morda se lahko nadejamo, da si vsi delimo takšno vodilo pri izbiri predsednika Državnega zbora in pri vseh ostalih postopkih konstituiranja državnih oblasti v prihajajočem obdobju. Morda pa si tega ne delimo.
Hvala.
