1. izredna seja

Državni zbor

21. 4. 2026

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjamo 1. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestil o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Pa kar prehajamo na določitev dnevnega reda 1. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 20. 4., s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. In kar prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, tako da kar glasujemo.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 83 poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.

Tako da ugotavljam, da je dnevni red 1. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora.

Predlog odloka je v obravnavo zboru predložil Kolegij predsednika Državnega zbora. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Tako da k govornici vabim gospo magistro Natašo Avšič Bogovič, predstavnico Poslanske skupine Svoboda, kar izvolite.

Hvala za besedo, spoštovane, spoštovani!

V Poslanski skupini Svoboda bomo Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora podprli. Nenazadnje gre za predlog, ki smo ga podali, že na sestanku začasnih vodij poslanskih skupin ter poslancev Narodnih skupnosti, ki ga je bivša predsednica Državnega zbora sklicala 8. aprila 2026. Kot veste, se je na tem sestanku določil predlog dnevnega reda prve seje Državnega zbora, sedežni red poslancev v dvorani poslanski skupini, ki jima pripadata mesti predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije, ter število članov iz posamezne poslanske skupine v sestavi te komisije.

Kljub našemu dobronamernemu predlogu pa na tem sestanku ni bilo zadostne podpore za to, da bi na konstitutivni seji ustanovili tudi tri delovna telesa Državnega zbora, ki jih ustanavljamo danes, 11 dni po tej seji. Takrat sta ustanovitvi ostro nasprotovali Poslanske skupine SDS in NSi, SLS in Fokus, češ, kaj se pa v Svobodi gremo, zakaj smo pripravili to gradivo. Niso še znani obrisi koalicije, kaj bo z razdelitvijo vodstvenih funkcij v teh delovnih telesih, saj je prišlo do zapletov že pri vodstveni funkciji Mandatno-volilne komisije, ki jo je želela prevzeti SDS, ki ji sicer pri tej nameri takrat ni uspelo, in podobno.

Podporo našemu predlogu pa so izrazili v Poslanskih skupinah SD in Levica in Vesna. V Poslanski skupini Svoboda razumemo, da takrat začasni vodji Poslanskih skupin Resnice in Demokratov nista bila seznanjena z dejstvom, da zgolj ustanovitev Mandatno-volilne komisije in izvolitev predsednika Državnega zbora le temu ne omogočata celovitega upravljanja funkcij, ki jih ima po Ustavi in Poslovniku Državnega zbora. Brez delovnih teles Državni zbor namreč ne more opravljati svoje najpomembnejše funkcije, to je zakonodajne funkcije.

V Državnem zboru se delovna telesa ustanovijo za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov Državnega zbora. Brez obravnave predlogov aktov na delovnih telesih se obravnava na plenarnih sejah Državnega zbora sploh ne more opraviti. Tako v našem predlogu kot tudi v tem predlogu odloka se danes določa ustanovitev treh odborov Državnega zbora. Odločamo se o ustanovitvi Odbora za zadeve Evropske unije, ki obravnava izključno zadeve Evropske unije, pa tudi Odbora za zunanjo politiko, ki ravno tako na podlagi 154.b obravnava zadeve zunanje in varnostne politike EU, druga delovna telesa namreč te pristojnosti nimajo. Glede ostalih delovnih področij se za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov začasno ustanovi skupni odbor. Pri tem je poudarek na začasnosti, saj mora Državni zbor delovna telesa za posamezna področja ustanoviti v roku 30 dni od konstituiranja.

V Poslanski skupini Svoboda smo pozdravili namero predsednika Državnega zbora, ki nas je kmalu po konstitutivni seji obvestil, da bo podal naš predlog v odločanje kolegiju in na to tudi sklical sejo Državnega zbora za ustanovitev navedenih delovnih teles. Kot kaže, so ga strokovne službe Državnega zbora, ki vestno in strokovno opravljajo svoje naloge, seznanile z vsemi relevantnimi dejstvi oziroma s tem, kaj je potrebno, da Državni zbor lahko sploh deluje. Sprva je bilo predvideno, da se Kolegij predsednika Državnega zbora skliče danes, izredna seja Državnega zbora pa v četrtek. Prejšnji petek pa tik pred iztekom poslovnega časa Državnega zbora oziroma glavne pisarne, pa nas je presenetila - kot se danes kaže, koordinirana - akcija vlaganja zahtev za sklic izrednih sej Državnega zbora in zahtev za splošno razpravo o predlogih zakonov, ki smo jih vlagale poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in Vesna, poslanskih skupin SDS in NSi, SLS in FOKUS s sopodpisniki ter temu prilagojen sklic Kolegija predsednika Državnega zbora. Na včerajšnjem kolegiju se ne glede na parlamentarno prakso, določbe Poslovnika Državnega zbora in našem nestrinjanju z načinom vodenja in odločanja ter prvi obstrukciji v tem sklicu Državnega zbora vse odvilo po političnem scenariju, ki so ga predsedniku Državnega zbora spisali drugi. V Poslanski skupini Svobode zato predsednika Državnega zbora opozarjamo, da je nosilec ene od vej oblasti in pri opravljanju svoje funkcije neodvisen. Zavedati se mora, da politični režiser, ki je pripravil scenarij že za prvi sklic Kolegija predsednika Državnega zbora svojih predstav ne pripravlja v koprodukciji, ampak je financer, producent in režiser vseh svojih predstav. Vsi ostali v njegovih igrah lahko igrajo zgolj vloge, pa četudi so med pomembnimi, kot je predsednik Državnega zbora, ali pa so statisti, zato se zna kot že tolikokrat doslej zgoditi, da bodo nekateri od igralcev po koncu tega sklica Državnega zbora postali zgolj epizodisti.

V Poslanski skupini Svoboda bomo torej predlog odloka, ki smo ga predlagali 8. aprila, podprli. V prihodnje pa pričakujemo, da bo delovanje Državnega zbora potekalo skladno s parlamentarno prakso, spoštovanjem Poslovnika Državnega zbora in upoštevanjem ter spoštovanjem vseh poslanskih skupin. Hvala.

Najlepša hvala, gospa Nataša Avšič Bogovič.

H govornici vabim gospo Andrejo Katič, predstavnico Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Pred nami je Predlog odloka o ustanovitvi začasnih delovnih odborov Državnega zbora, ki bodo delovali, dokler ta zbor ne bo ustanovil vseh svojih delovnih teles, ki so potrebni za običajno delovanje parlamenta. Ustanovitev začasnih odborov na začetku mandata je pri nas že dobro utečena parlamentarna praksa, katere namen je omogočiti čimprejšnji začetek dela Državnega zbora. V preteklih mandatih so se takšni odbori ustanavljali brez večjih zapletov in razmeroma rutinsko, brez nepotrebnih preigravanj in preglasovanj, saj so ustanovljeni zgolj začasno in delujejo le nekaj mesecev, dokler ne pride do dogovora o sestavi nove vlade. Do sedaj je bila običajna praksa, da so začasna delovna telesa se ustanovila že na prvi, konstitutivni seji Državnega zbora in vselej po predhodnem posvetu predstavnikov poslanskih skupin.

Nadaljevanje) Še bolj pomembno pa je bilo načelo, da se pri delitvi mandatov predsednikov in podpredsednikov za časnih odborov ter števila mest, ki pripadajo posamezni poslanski skupini vedno upoštevajo rezultati volitev. Način, kako se na začetku novega mandata k ustanavljanju začasnih delovnih teles pristopile poslanske skupine iz desnega političnega prostora bistveno odstopa od prakse iz preteklih mandatov in od zavez, ki jih nekateri predstavniki teh skupin so podali v javnosti. Najprej so predstavniki teh desnih skupin na začetku začasnih vodij poslanskih skupin zavrnili ustanovitev začasnih odborov s pojasnilom, da se z njihovo ustanovitvijo ne mudi, saj naj bi imeli še dovolj časa. Danes pa smo priča izjemni naglici pri njihovem oblikovanju, pri čemer ni bil opravljen niti predhodni posvet vodij poslanskih skupin, kot je bilo to še pretekli teden napovedano. Namesto tega pa smo poslanske skupine prejšnji petek pozno popoldne v izredni naglici prejele sklic kolegija predsednika za ponedeljek zjutraj z namenom, da se za obravnavo na seji Državnega zbora pripravi predlog odloka, ki je pred nami. Na vprašanje, zakaj se nenadoma tako mudi z ustanovitvijo začasnih delovnih teles, včeraj na Kolegiju predsednika parlamenta nismo prejeli odgovora. Prav tako nam ni bilo pojasnjeno, zakaj je bilo treba v tej naglici preskočiti že napovedani in običajni posvet predsednika Državnega zbora z vodji poslanskih skupin. Ob tem je potrebno poudariti, da je pri takšnem neprimernem načinu vodenja postopka oblikovanja začasnih delovnih teles najbolj sporno predvsem to, da razdelitev mandatov predsednikov in podpredsednikov odborov ne sledi demokratičnim načelom, ki velevajo upoštevanje, upoštevanje rezultata volitev. Slovenska demokratska stranka si je namreč pri delitvi predsedniških mest prisvojila vodenje kar dveh od treh delovnih teles in to kljub temu, da je na volitvah dosegla drugi najboljši rezultat, ter ob dejstvu, da še vedno ne vemo, kakšna bo dejanska sestava prihodnje vladne koalicije. Za to, da bi se pri razdelitvi predsedniških mest dejansko upošteval volilni rezultat, smo včeraj na Kolegiju podprli. Predlog, da bi eno od teh dveh mest pripadlo poslanski skupini Nove Slovenije SLS in Fokusa, ki je na volitvah dosegla tretje mesto. Desnosredinska večina, ki javno še vedno deluje na netransparenten način, je ta predlog soglasno zavrnila in brezkompromisno izglasovala predlog predsednika Državnega zbora, ki je po našem mnenju v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli.

Najlepša hvala, gospa Katič.

Glede na to, da ste omenjala Kolegij, katerega sem vodil jaz, bi lahko samo dodal to, da ni ravno res, da ste ostali brez odgovora na to, zakaj taka naglica. Odgovor je bil ta, da moramo postaviti parlament čim prej, da začne funkcionirati glede na trenutno situacijo.

Nadalje vabim h govornici... Izvolite gospa Sukič.

Nataša Sukič (PS LV): Spoštovani predsedujoči, eno od pravil v parlamentu je tudi to, da ne polemizirate s stališči, s stališči poslanskih skupin, nimate, niste prijavljeni k razpravi. Vodite to sejo, vendar nimate po Poslovniku...

Gospa Sukič, moram vas prekiniti, to res ni, gospa Sukič, moram vas prekiniti zato, ker to ni postopkovno.

Ja, ne me prekinjati, ali smem povedati postopkovni predlog?

Ampak ni postopkovno, morate mi razložiti.

Postopkovno predlagam, da se v bodoče vzdržite komentiranja stališč poslanskih skupin.

Hvala lepa.

Gospa Sukič, hvala za sugestijo, ampak vas naprošam, da se pri postopkovnih vprašanjih javljate dejansko s postopkovnimi vprašanji.

K govornici vabim predstavnika Poslanske skupine Levica in Vesna, gospoda Luko Mesca.

Gospa Sluga, dajem vam besedo v okviru postopkovnega predloga, ampak vas prosim, da se res držite postopkovnih pravil.

Janja Sluga (PS Svoboda): Ja, če ste začeli sedaj svoj mandat, predvidevam, da ste tudi prebrali Poslovnik Državnega zbora. V Poslovniku Državnega zbora zelo jasno piše kakšne so naloge predsednika Državnega zbora, taksativno so naštete.

Predsednik Zoran Stevanović: Gospa Sluga, kaj je postopkovno?