Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni!

Začenjam 3. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Prejela sem obvestilo za kolega Luka Mesca. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni tudi poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije - z nami je gospa Romana Tomc, lepo pozdravljena -, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Naknadno ste 19. 5. 2026 prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, in sicer s točko 4 - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv. Mislim, da ni potrebno brati naprej. Takšno razširitev določa 154. člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej dnevni red današnje seje odbora, kot ste ga sprejeli s sklicem in z razširitvijo.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve v Bruselj 26. 5. 2026. Gradivo k 1., 2. in 3. točki smo prejeli od Vlade 21. 5. 2026 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim državno sekretarko, gospo Nevo Grašič na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Prosim.

Hvala, predsednica.

Dobro jutro! Zgodnje jutro, ampak za to nič toliko manj zanimiva razprava.

Spoštovana predsednica, ker sva prvič v tej vlogi s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, vse dobro ob vodenju tega za nas zelo pomembnega odbora, ki upam, da bo presegel strankarske pogovore, razgovore. Gre vedno za zelo konstruktivne razprave na tem odboru, ki verjamem, da se bodo tudi v tem mandatu v dobro interesov Republike Slovenije nadaljevali.

Tudi z moje strani dobro jutro poslankam in poslancem in evropski poslanki Romani Tomc!

Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo v torek, 26. maja, v Bruslju. Udeležujem se ga sama, kjer bomo ministri in državni sekretarji za evropske zadeve pod 1. točko obravnavali našo stalno točko, večletni finančni okvir za obdobje 28-34. Kot se boste, cenjene poslanke in poslanci, spomnili na prejšnji naši, na prejšnjem našem odboru smo se pogovarjali o večletnem finančnem okviru v okviru razprave posvečene odzivu na obsežne krize in naravne nesreče, kjer smo govorili o po eni strani predvidljivih finančnih institutih, po drugi strani dovolj fleksibilnih, da se bomo odzivali na te krize. Tokrat bo tematska razprava osredotočena na vlogo večletnega finančnega okvira pri doseganju ciljev poglobljenega enotnega trga. Gre za razpravo, ki poteka tudi kot odziv na nedavno sprejete zaveze v načrtu Ena Evropa, en trg, ki jo je Republika Slovenija zelo podprla. To so sprejele evropske institucije in vključuje ukrepe za nujno krepitev evropske konkurenčnosti seveda glede na geopolitično, bi rekla, rivalstvo, tehnološke motnje in gospodarsko negotovost, s katerimi se Evropska unija tudi sooča.

Razpoložljiva orodja za doseganje teh ciljev v okviru predloga prihodnjega večletnega finančnega okvira so zelo različna. Od po eni strani načrtov nacionalnih in regionalnih partnerstev, v katerih so združene evropske politike z nacionalnimi lokacijami, po drugi strani na novo predlaganih orodij za

krepitev konkurenčnosti EU, v ospredju katerih je vam že dobro poznani Evropski sklad za konkurenčnost, pa tudi do zunanjega ukrepanja Evropske unije, s katerim se krepi globalno partnerstvo Evropske unije po svetu in s tem seveda prispeva tudi k večji diverzifikaciji in stabilnim dobavnim in vrednostnim verigam.

Slovenija bo na tem zasedanju zagovarjala sledeče prioritete. Prvič, ker je, h konkurenčnosti in delovanju EU prispevajo seveda tudi za nas zelo pomembne tako imenovane tradicionalne oziroma tretji base politike, kohezija in skupna kmetijska politika, je potrebno zagotoviti, da so te nacionalne alokacije v okviru teh politik ustrezno visoke. To je ta cenjeni odbor že večkrat potrdil. Drugič, za preprečitev prekomerne koncentracije sredstev, ki se razdelijo na temelju tako imenovane odličnosti predvsem peščici držav, je potrebno z naše strani okrepiti tako imenovano bolj panevropsko dimenzijo evropskega sklada za konkurenčnost, pri kateri bi se zagotovilo enako možnost konkuriranja za deležnike iz vseh držav člani ne glede na njihovo velikost ali razvitost njihovih pač nacionalnih, v tem primeru predvsem raziskovalno-inovacijskih okolij. In tretjič, ker gre za, ker je za stabilnost skupnega trga ključno tudi dobro delovanje naših davčnih organov in s tem nadzora dobrin, ki vstopajo v EU, je Slovenija močno proti predlaganemu zmanjšanju zadržanih sredstev od pobranih carin - trenutni predlog je, da se to zmanjša iz 25 na 10.

Pod 2. točko našega zasedanja Sveta za splošne zadeve bomo opravili priprave na zasedanje Evropskega sveta, to se pravi zasedanja voditeljev, ki bo 18. in 19. junija v Bruslju. Vedno v tem okviru obravnavamo obrazloženi osnutek dnevnega reda. Voditelji bodo tokrat ponovno razpravljali o podpori Ukrajini, vključno s finančno in drugo pomočjo, tudi s sankcijami, mirovnimi prizadevanji in pa ter morebitnim napredkom v širitvenem procesu. Razprava bo namenjena tudi razmeram na Bližnjem vzhodu, zlasti v Gazi, na Zahodnem bregu, tudi Libanonu in seveda v zvezi z Iranom in Hormuško ožino. Evropski svet bo pa glede na mojo predhodno razpravo prvič vsebinsko obravnaval predlog novega večletnega finančnega okvira 2028-2034, tokrat prvič s konkretnim razrezom številk. Voditelji bodo obravnavali tudi globalne gospodarske izzive, evropsko varnost, obrambo, evropski semester, migracije. Slovenija seveda v tem okviru podpira predlagani dnevni red zasedanja Evropskega sveta. Kot pa je naša praksa, bomo s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve prišli z vsebinskimi stališči do posameznih točk pred ta cenjeni odbor naslednji mesec ob vsebinski predstavitvi gradiv pred samim zasedanjem Evropskega sveta.

Pod 3. točko bo razprava naša temeljila oziroma bomo obravnavali tudi stanje v odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Predviden je vrh med EU in Združenim kraljestvom že konec junija. Zato bomo pregledali predvsem razvoj odnosov, ki po naši oceni se razvijajo v smeri tesnejšega, predvsem sektorskega in postopnega sodelovanja. V ospredju teh pogovorov ostajajo pogajanja o skupnem sanitarnem in fitosanitarnem območju, povezavi sistemov trgovanja z emisijami, tudi morebitni vključitvi Združenega kraljestva v notranji trg električne energije ter vprašanja, še posebej za nas pomembno, mobilnosti mladih in programe Erasmus Plus. Vseeno pa ostajajo številna odprta vprašanja glede opravljanja nadzora, usklajevanja pravil, tudi enakih konkurenčnih pogojev, državnih pomoči ter ustreznega finančnega prispevka Združenega kraljestva do Evropske unije. Slovenija seveda podpira to nadaljnjo krepitev partnerstva. Gre za pragmatičen in predvidljiv odnos, se mi zdi, seveda ob spoštovanju vseh obstoječih pravnih okvirov Evropske unije. Zavzemamo se za enoten pristop Evropske unije do Združenega kraljestva in poudarjamo, da mora biti v bistvu vsak dostop Združenega kraljestva

do notranjega trga ali programov Evropske unije, da mora temeljiti na enakih pravilih in tudi ustreznem finančnem prispevku kot tudi spoštovanju nedeljivosti štirih svoboščin. Podpiramo napredek na ključnih področjih, vendar ocenjujemo tudi, da popuščanje morebitno s strani Evropske unije do Združenega kraljestva v tej fazi pogajanj ni utemeljeno.

Pod 4. točko bomo nadaljevali tudi letni dialog o vladavini prava. Kot veste, je to razprava o stanju vladavine prava v posameznih državah članicah; večkrat smo o tem pred tem cenjenim odborom že govorili, Tokrat obravnavamo države Francija, Hrvaška, Italija in Latvija s posebnim poudarkom na ključnih ugotovitvah in pa priporočilih, predstavljenih v nacionalnih poglavjih poročila komisije za leto 2025. To gre predvsem za mehanizem, kjer imajo, kjer imajo države članice priložnost, da si izmenjajo izkušnje, predvsem primere dobrih praks, ki so jih uvedle druge države, s ciljem izboljšanja izvajanja vladavine prava in okrepitev demokratičnih institucij v vseh državah članicah Evropske unije. Gre tokrat v času ciprskega predsedovanja za drugo predvideno razpravo na to temo, predvsem tudi z željo zgodnje zaznave izzivov in pa, kot sem že rekla, spodbujanje odprtega in vsebinskega pogovora med državami članicami.

S tem zaključujem našo predstavitev stališč. Ostajam na voljo za morebitna vprašanja. Hvala.

Hvala državni sekretarki Nevi Grašič.

Odpiram razpravo, izvolite. Spoštovane, spoštovani, vidim, da ni interesa po razpravi, zato na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišče za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 26. 5. 2026.

Prosim, da glasujemo, glasovanje pričenjamo. Glasovanje je zaključeno, od prisotnih 14 je 11 glasovalo za in nihče proti.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda. Hvala.

In prehajamo na 2. točko dnevnega reda - Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 26. 5. 2026.

Prosim državno sekretarko gospo Mašo Žagar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoča in pa dobro jutro vsem prisotnim. Dovolite mi, da vas seznanim s točkami dnevnega reda, ki bodo obravnavane na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo.

Zasedanje se bo začelo z razpravo o problematiki gnojil. V okviru te točke bo Evropska komisija predstavila akcijski načrt EU za gnojila, s katerim se naslavlja problematika v sektorju gnojil v Evropski uniji, vključno s cenovno volatilnostjo, odvisnostjo od uvoza in motnjami v dobavnih verigah. Na poziv držav članic, pa tudi kmetijskih organizacij je Evropska komisija pripravila akcijski načrt za gnojila, ki predvideva kombinacijo kratkoročnih ukrepov za blaženje cenovnih pritiskov in dolgoročnih usmeritev za krepitev strateške avtonomije Evropske unije, večjo učinkovitost rabe hranil ter razvoj trajnostnih alternativ. Namen je zagotoviti stabilnejšo oskrbo gnojil, večjo odpornost kmetijstva in prispevati k cenovni dostopnosti hrane za potrošnike. V okviru kratkoročnih ukrepov se predvideva uporaba kriznih instrumentov SKP, večja prožnost državnih pomoči ter ukrepe za likvidnostno podporo kmetom, vključno z možnostjo predplačil in hitrih finančnih intervencij. Pomemben del načrta predstavlja okrepljeno spremljanje trga preko opazovalnice za gnojila, ki bo zbirala podatke o cenah, zalogah, proizvodnji in motnjah v dobavnih verigah ter omogočala zgodnje opozarjanje na krizne razmere. Dolgoročno akcijski načrt usmerja EU v zmanjšanje odvisnosti od fosilnih surovin in uvoženih hranil ter spodbuja razvoj biološko osnovanih, recikliranih in nizkoogljičnih gnojil,

vključno z uporabo digestata, bioplina in obnovljivih virov dušika. Poseben poudarek na razvoju evropskega trga krožnih hranil, kjer se spodbuja ponovna uporaba dušika in fosforja iz odpadnih tokov, kar zmanjšuje okoljski odtis in povečuje odpornost prehranskega sistema. Slovenija poudarja, da je stabilna oskrba z gnojili ključna za prehransko varnost, odpornost prehranskih sistemov ter konkurenčnost kmetijstva, zato pričakuje usklajene in pravočasne ukrepe na ravni EU. Ob tem Slovenija podpira ukrepe, ki hkrati naslavljajo kratkoročne cenovne pritiske in dolgoročno krepijo strateško avtonomijo EU, pri čemer morajo ostati izvedljivi, sorazmerni in brez dodatnih administrativnih bremen za kmete. Ministri se bodo seznanili tudi s poročanjem komisije o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Gre za redno točko, ki je sicer v pristojnosti ministrov za zunanjo trgovino, a se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. V zadnjem obdobju se kaže povečana nestabilnost cen in dobavnih verig zaradi geopolitičnih napetosti, pri čemer so posebej izpostavljeni energenti, gnojila ter motnje v trgovini s sadjem, zelenjavo in nekaterimi živili. Kratkoročno pa ostaja prehranska varnost stabilna, se pa zaostruje dostopnost hrane zaradi inflacijskih tokov. Zato EU krepi strategijo diverzifikacije trgov preko novih in obstoječih trgovinskih sporazumov s ciljem večje odpornosti dobavnih verig, ob zaščiti občutljivih kmetijskih sektorjev in doslednem spoštovanju visokih standardov EU. Vezano na slednje bi veljalo izpostaviti dva nedavna ukrepa, in sicer prvič, umik uvoznih toleranc za šest pesticidov in pa revizijo seznama tretjih držav z vidika boja proti antimikrobni rezistenci oziroma neustrezni uporabi antibiotikov pri reji živali. Slovenija se zaveda, da mednarodna trgovina s kmetijskimi proizvodi trenutno poteka v zelo nestabilnem geopolitičnem in gospodarskem okolju, zato so potrebni premišljeni, usklajeni in dolgoročno vzdržni odzivi EU. Slovenija se v trgovinskih pogajanjih zavzema, da se v trgovinske sporazume vključi učinkovite zaščitne mehanizme, kot so zaščitne klavzule, uvozne kvote in drugi instrumenti, ki omogočajo hitro ukrepanje v primeru motenj na trgu ali nenadnega povečanja uvoza. Dodatno k temu države članice zahtevamo posodobitev kumulativnih ocen učinkov trgovinske liberalizacije. Na svetu bo obravnavanih tudi več informativnih točk, med njimi bo Slovenija skupaj z državami skupine za gozdove v okviru točke razno opozorila na tveganje podvajanja meril in pragov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi na ravni EU. Slovenija zagovarja določanje pragov na nacionalni oziroma regionalni ravni ter poudarja nujnost aktivnega vključevanja držav članic pri nadaljnjih odločitvah. Hvala.

Hvala za predstavitev. Odpiram razpravo. Vidim, da ni interesa po razpravi, zato zaključujem razpravo.

In na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 26. 5. 2026.

Predlagam, da glasujemo. Od prisotnih 14 je za glasovalo devet in nihče proti.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In s tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda - Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj 28. in 29. 5. 2026.

Prosim gospoda Matevža Frangeža, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi izhodišča v delu za notranji trg in industrijo ter vesolje. Prosim.

Spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro. Prihodnji teden bo potekal tudi svet za konkurenčnost. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pristojno za vsebine, ki se nanašajo na notranji trg, industrijo in vesolje. V predstavitvi se bom osredotočil na zakonodajne dejavnosti oziroma politični razpravi

o dveh aktih, in sicer Industrial Acceleration Act oziroma Akt za pospeševanje industrije in uredbi o 28. režimu. Sicer pa bo svet obravnaval v okviru nezakonodajnih aktivnosti tudi sklepe o oblikovanju trajnostnega in konkurenčnega turizma in izmenjal mnenja o ukrepih za naslavljanje vpliva krize na Bližnjem vzhodu na turistični sektor v Evropski uniji. Na delovnem kosilu bodo predstavniki držav govorili o ključnih izzivih, s katerimi se sooča evropska kemična industrija. Pod "any other business" pa še cela vrsta seznanitev z aktualnimi zakonodajnimi predlogi in sicer o dodatnih varstvenih certifikatih za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, o uredbi o evropskem skladu za konkurenčnost. Ta razprava bo strateškega pomena tudi za Slovenijo in naš prihodnji netoprejemniški položaj. O uredbi o kritičnih surovinah, o uredbi o napotitvi delavcev z uvajanjem e-deklaracije, z napredkom pri boljši zakonodaji in izvrševanju ter s programom prihodnjega irskega predsedstva za drugo polovico 2026.

Sicer bo ob robu sveta zasedalo tudi srečanje ministrskega zavezništva za energetsko intenzivne industrije. Kot veste, je Slovenija nadpovprečno po deležu energetsko intenzivnih industrij in doslej smo se aktivno vključevali v vse aktivnosti tega zavezništva. Naslednji dan bo potekala tudi razprava o vesolju, in sicer kot najpomembnejša točka nastajajoča uredba o varnosti, odpornosti in trajnostni, trajnostnosti vesoljskih dejavnosti Unije. Gre za tako imenovani akt EU o vesolju, v okviru nezakonodajnih aktivnosti pa bodo ministri razpravljali še o vesolju kot v domeni gospodarske varnosti. Pod točko razno pa se seznanili s stanjem obravnave uredbe Agencije EU za vesoljske storitve in pa programom irskega predsedstva ter programom Evropske vesoljske agencije za evropsko vesolje..., odpornost iz vesolja.

Torej, najprej o aktu o pospeševanju industrije. Tega tudi Slovenija željno pričakuje, zaradi dejstva, da se v celotni EU področje industrije krči. Cilj predloga akta je, da se predelovalna industrija do leta 2050, 2035 okrepi in da bo predstavljalo 20 odstotkov skupnega BDP Unije, leta 2024 je bila, za primerjavo, pri 14,3 odstotkih BDP. Logika predloga je, da mora industrijska tranzicija postati motor rasti, ne strošek in sredstvo deindustrializacije. Zato želi EU okrepiti konkurenčnost, strateško avtonomijo, odpornost dobavnih verig in razogljičenje. Akt naslavlja ciljne sektorje, in sicer energetsko intenzivne industrije, proizvodnjo neto ničelnih tehnologij, avtomobilsko industrijo in dobavne verige, skozi v bistvu štiri stebre predloga: najprej ustvarjanje elit market oziroma vodilnih trgov preko sistema javnega naročanja in javne podpore. To mora ustvariti povpraševanje po nizkoogljičnih industrijskih proizvodih. Pri tem je poudarek na jeklu, cementu oziroma betonu, aluminiju in izbranih neto ničelnih tehnologijah. Uvajajo pa se tudi zahteve glede nizkoogljičnosti in izvora iz EU oziroma upravičenih partnerskih držav. Drugi steber je razprava o implementaciji tako imenovane Made in EU oziroma evropski preferenci. Pri tem naj se pri javnih podporah in javnih naročilih zagotavlja prednost proizvodom, ki krepijo evropsko industrijske, torej evropske industrijske kapacitete. Posebej pomembno je to področje pri baterijah, komponentah za električna vozila, solarnih tehnologijah in drugih strateških dobavnih tehnologijah. Tretji steber tega je hitrejše dovoljevanje. Predlog uvaja poenostavitve in digitalizacijo dovoljevalnih postopkov, države članice pa morajo določiti posebna industrijska pospeševalna področja, kjer se naj industrijski projekti hitreje umeščajo in izvajajo.

Mimogrede, obe komponenti gresta z roko v roki z aktivnostmi, ki jih Slovenija pospešeno izvaja. Na eni strani spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, Naj povem, da je bil zaenkrat izdan javni razpis za vzhodno kohezijsko regijo, skupaj namenjenih 60 milijonov evrov, sledi še javni razpis za zahodno kohezijsko regijo. Slovenija je

glede na primerjavo med državami članicami četrta država eu po obsegu sredstev, ki smo jih locirali za namen razvoja in proizvodnje strateških tehnologij. Seveda Agencija Aris še vloge obravnava, ampak že zdaj je jasno, mislim, da je prišlo okoli 80 vlog, in sicer lepo razporejenih po vseh štirih področjih, torej biotehnologije, digitalne in Deep tech tehnologije in čiste tehnologije. Na drugi strani posebna industrijska področja za pospeševanje tovrstne industrije. Slovenija oziroma Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in ministrstvo za naravne vire in prostor sta začeli tako imenovani tematski akcijski program, katerega ideja je, da se ob ključnih logističnih povezavah hitreje umestijo povezana področja za nastanek novih industrijskih, logističnih in tehnoloških parkov s hitrejšim torej umeščanjem teh aktivnosti v prostor. Četrti steber. Naj tu še omenim pogoj za velike investicije, ki imajo seveda vpliv na delovna mesta: prenos znanja, razvoj dobaviteljev, usposabljanje, intelektualno lastnino in lokalno vsebino. Slovenija pozdravlja razpravo, s katero se bo poskušalo nasloviti ključne izzive evropske industrijske politike in povezovanje konkurenčnosti in zelenega prehoda, čeprav še nimamo oblikovanega uradnega stališča v pripravo stališča je vključenih deset resorjev. Slovenija v splošnem podpira prizadevanja, da z ustreznimi ukrepi obrnemo negativne trende. Seveda izražamo tudi nekaj pomislekov glede izvedljivosti zelo ambicioznih ciljev in izjemno kratkih časovnic za sprejem in tudi implementacijo akta. Preprečiti je potrebno tveganja, ki jih akt prinaša in sicer za področje omejevanja konkurence, višjih cen, preusmeritve investicij v manj restriktivna okolja ter poseganje v pristojnosti držav članic, zato poudarjamo načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Kar se tiče Uredbe o 28. režimu, komisija je 18. marca 2026 končno predstavila predlog uredbe. Za kaj pri tem gre? Gre za idejo o vzporednem paralelnem pravnem režimu, za poseben tip družb, torej za start up in Scale-up podjetja, za zagonska in hitro rastoča podjetja, s tem pa ustvariti enoten, neposredno uporaben pravni okvir Evropske unije za ustanavljanje in delovanje inovativnih podjetij. Podjetjem naj bi na ta način omogočili, da poslujejo po enotnih pravilih eu namesto po 27 fragmentiranih različnih nacionalnih sistemih korporacijskega prava. Novi pravni okvir bi naj podpiral podjetja skozi njihov celoten cikel, od ustanovitve do njihovega prenehanja z enostavno in poceni digitalno ustanovitvijo ter širšim dostopom do financiranja za podjetja v fazi širitve. Ključni element digitalizacija postopkov, digitalni prenos deležev in poenostavitev čezmejnega eskaliranja podjetij. In pričakovanje, da bo 28. režim prispeval k bolj integriranemu evropskemu Start up Venture Capital, ekosistemu, vključno s podporo ciljem Investment and Savings Union, torej integracije kapitalskih trgov. Zdaj, Slovenija se zaveda tudi tveganj, predvsem zmanjšanja pomena nacionalnega prava družb in določenih zaščitnih mehanizmov, na primer delavske participacije, pravil o osnovnem kapitalu, ki so vendarle zasnovane v interesu varstva upnikov, nadzoru nad tujimi naložbami in podobnem. Delovna skupina za pravo družb je obravnavala predlog na šestih sejah. Čeprav delegacije še vedno ohranjajo splošne preučitvene pridržke, je pa izražena široka podpora splošnemu cilju pobude, torej olajšanje delovanja inovativnih podjetij v EU. Ostajajo pa odprta številna vprašanja, zlasti glede pravne podlage insolvenčnih in davčnih določb, tveganja forum šopinga, torej selitve in umeščanja tovrstnih družb v okolja, ki bodo z neintegriranimi deli, torej elementi poslovanja, ustvarjala konkurenčno prednost in podobno, soudeležbe zaposlenih pri upravljanju, potrebe po dodatnih varovalkah. Zdaj, Slovenija je trenutno v fazi oblikovanja vlade, kot dobro veste, zato dokončno nacionalno stališče še ni oblikovano.

Pozdravljamo predlog, s tem prizadevanja Evropske komisije za dvig konkurenčnosti in harmonizacijo notranjega trga. Opozarjamo pa, da bodo nekatera področja, ki so ključna z vidika nacionalne zakonodaje, velik izziv. Zato bi bilo treba ureditev nove oblike gospodarske družbe v čim večji meri harmonizirati na ravni EU, torej tudi na ravni te uredbe, ter le v omejenem obsegu prepustiti uporabo nacionalnemu pravu, da se prepreči pravna fragmentacija in zagotovi enotno delovanje notranjega trga.

Jaz ne bi v nadaljevanju obširno navajal tudi ostalih točk, vse so zelo relevantne, tako tiste, ki se navezujejo na turizem, vesolje, Evropski sklad za konkurenčnost. Raje bi pustil možnost poslankam in poslancem, da postavijo morebitna vprašanja. Hvala.

Hvala državnemu sekretarju Matevžu Frangežu.

Prehajamo še na predstavitev izhodišč v delu za raziskave in predajam besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, gospodu Urbanu Kodriču, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča.

Najprej opravičilo za rahlo slabši, slabši vokal, ampak mislim, da bomo kljub temu, da bo predstavitev uspela.

Kot predstavnik MVZI bi se osredotočil na redno zasedanje tega sveta za konkurenčnost s področja raziskav. Ciper kot trenutno predsedujoča država je teme zasedanja primarno osredotočila na razprave in morebitno sprejetje splošnega delnega pristopa do uredbe in specifičnega programa Obzorje Evropa 2028-2034. Poleg tega naj bi svet za konkurenčnost sprejel tudi priporočila sveta o znanstveni diplomaciji. Delegacijo Republike Slovenije bo zastopala oziroma vodila gospa Goranka Krošelj, namestnica stalne predstavnice SPBR, zasedanja pa se bo udeležil tudi generalni direktor direktorata za znanost, doktor Tomaž Boh.

Skladno z izhodišči, Republika Slovenija pozdravlja napredek pri usklajevanju predloga uredbe in specifičnega programa Obzorja Evropa, a se ne strinja z oceno predsedstva, da je mogoče ključna odprta vprašanja, ki še ne uživajo zadostne podpore držav članic, omejiti na instrumente širjenja udeležbe, vprašanje podpore raziskavam za obrambo oziroma v vojaške namene in vprašanju mehanizma usklajevanja in identifikacije prioritet programa v prihodnje. Republika Slovenija pri tem ugotavlja, da neusklajena ostajajo še številna druga manjša tehnična vprašanja, ki pa so ravno tako bistvena z vidika učinkovitega izvajanja prihodnjega okvirnega programa.

Slovenija se bo še naprej zavzemala, da bi program Obzorje Evropa ostal ambiciozen, vključujoč in usmerjen v rezultate, ki bodo prispevali k razvoju novega znanja, dolgoročne konkurenčnosti, krepitve evropskega raziskovalnega prostora, trajnosti okolja, odpornosti Evropske unije ter blaginje vseh prebivalk in prebivalcev.

Iz tega naslova Republika Slovenija jasno zagovarja potrjena stališča tudi na Coreper I, ki je potekal v sredo, to je 20. 5., včeraj, Katerega zaključek je bil, da se predlog potrditve splošnega delnega pristopa do uredbe in specifičnega programa Obzorje Evropa umakne z dnevnega reda zasedanja Sveta za konkurenčnost ter namesto tega predlaga in spodbudi politično razpravo o ključnih vprašanjih, ki so ostala odprta. Republika Slovenija bo še naprej zasledovala stališče in pomembnost civilnega značaja programa Obzorje Evropa, dostop do vseh instrumentov širjenja udeležbe tega tako imenovanega wideninga za tranzicijske države ter da se v program ponovno vključi načelo spodbujanja širokega, širokih sodelovanj. Ob tem še naprej opozarjamo na nujnost določitve minimalnega deleža podpore v obliki donacij znotraj Evropskega inovacijskega sveta.

V drugem delu zasedanja je predvidena, potrditev priporočil sveta v okviru znanstvene diplomacije EU in, ki raziskave in inovacije opredeljuje kot ključno orodje v času geostrateške igre moči in vse večje globalne konkurenčnosti. Raziskave in inovacije tako postajajo vse pomembnejši element diplomacije, pri čemer se znanstvena diplomacija uveljavlja kot pomemben javno politični instrument za uresničevanje strateških interesov Unije. Glavni cilj predloga priporočil so zagotoviti skupno vizijo, enotno podlago in kodeks ravnanja na področju znanstvene diplomacije, ki bodo prispevali tako k varovanju demokratičnih vrednot, strateških interesov ter tehnološke suverenosti Evropske unije kot tudi

krepitve konkurenčnosti EU v globalnem merilu.

Spoštovani člani, spoštovana evropska poslanka, najlepša hvala za besedo, ki jo pa sedaj predajam še naši predstavnici Direktorata za znanost in inovacije, gospe Petri Žagar za malenkost podrobnejša pojasnila. Najlepša hvala.

Če ocenjujete, da je potrebno lahko zelo na kratko, izvolite.

Ja, hvala. Dobro jutro. Ne vem, mogoče no, res je tako, kot je rekel državni sekretar, veliko je tehničnih vprašanj še odprtih, tri so pa za nas, ki so res ključna. Pa se mi zdi mogoče samo ob vašem branju, če ste se mogoče vprašali zakaj, vam samo na hitro res probam razložiti zakaj. Tako da ta prvi, prvi redline za nas je glede civilnega značaja programa Obzorje Evropa. Se pravi, predlog uredbe odpira možnost financiranja podjetij, kar razvijajo rešitve izključno za vojaško rabo preko inštrumenta Evropskega inovacijskega evropskega sveta za inovacije. In naše stališče je, se pravi, že iz osnovnega stališča, preden je sploh prišel predlog Obzorja ven, da mora deseti okvirni program ohraniti in se opredeliti kot program za civilne narave. Zdaj, odprti smo sicer do uvajanja možnosti sofinanciranja raziskav in inovacij dvojne rabe, zgolj za obrambne oziroma za vojaške namene pa ne. Zdaj pri razpisih za dvojno rabo imamo največjo težavo v bistvu s tem, ko bi lahko to ogrozilo odprtost raziskovalnega programa. Namreč, tu je noter deset let prizadevanj, okvirnih programov oziroma unije za odprto znanost. Se pravi, ob razpisih za dvojno rabo bi pa lahko prihajalo do tega, da bi nekateri procesi, postopki, rezultati raziskav ne bi bili potem na koncu javno objavljeni. Tako da to glede dvojne rabe. Z odpiranjem za obrambno rabo se bi pa v bistvu s tem prišlo do velikega redčenja sredstev Obzorja Evropa, ker pač take raziskave tvegajo pač večje proračune, tudi zato, ker so za njih veljajo strožji predpisi, večji varnostni nadzor. In tukaj potem pa še dejstvo, se pravi tega vzporednega programa ECF, Evropskega sklada za konkurenčnost, ki bo v bistvu v svojem četrtem javno političnem oknu, ki se imenuje odpornost, varnost in obrambne industrije

in pa vesolje v bistvu namenja že obrambnim raziskavam 125 milijard evrov. In to je samo za raziskave in razvoj, za obrambne namene. tako da se nam zdi, da bi to moral biti vir za financiranje obrambnih raziskav, pa diplomanta tudi ne, ne pa program Obzorja Evropa.

Druga točka je vezano na Widening, kar je bilo že omenjeno. Se pravi, po aktualnih predlogih bi se zdaj uvajali dve kategoriji držav znotraj Widening politike, tako imenovane strukturne šibkejše oziroma Corewidening države, pa tranzicijske države kamor sodi Slovenija, se pravi Ciper, Estonija, Grčija, Malta, Portugalska, Slovenija, bi bile tranzicijske države in države, se pravi, za nas torej velja, da smo v zadnjih programskih obdobjih že dosegli neko višjo uspešnost, večjo vključenost v projekte, izboljšali raziskovalni, inovacijski sistem. In za nas se zdaj predvideva, da bi v bistvu bili izključeni do upravičenosti inštrumentov za Capacity building, se pravi za krepitev zmogljivosti, ki pa ni samo zgolj financiranje se pravi raziskav, ampak gre tukaj za sistemsko podporo. In mi smo pač mnenja, da želimo ohraniti dostop do vseh inštrumentov Wideninga tudi če je mogoče pod drugačnimi pogoji, mogoče z nižjo stopnjo financiranja, ker se nam zdi, da tudi, če smo mi v preteklosti izboljšali svoj ekosistem, da to še ne pomeni, da je ponekod v bistvu še vedno ostaja nekako razlike v produktivnosti, v financiranju, v tej institucionalni stabilnosti in se mogoče ocenjujemo, da bi bil prezgodnji izstop iz tega Widening podpore lahko tudi mogoče ustavil ali pa opravičil to konvergenco raziskovalnih sistemov.

Pa samo še ta tretja, bom hitra, je pa glede usklajevanja in identifikacije prioritet programa. Tukaj so pa vse države članice enotne. Dodan je bil celoten, kar dolg 27.b člen posebnega programa glede načina določanja prioritet za ECF in za Obzorje Evropa. In sicer, da ne more biti to kar, da pride komisija z nekimi predlogi in reče, to bodo pa zdaj prioritete za naslednja tri, štiri leta. Ampak predlog gre v smeri, da morajo biti te prioritete oblikovane na podlagi najprej nekega Forta, ki ga za komisijo opravi verjetno, ja, si in potem komisija na podlagi tega Forsite pripravi poročilo. O poročilu potem razpravlja ERAC, se pravi Odbor za

evropski raziskovalni in inovacijski prostor, ki svetuje v bistvu Svetu za raziskave in potem poda svoje mnenje o strateških usmeritvah in prioritetah za raziskave in inovacije. In na podlagi tega mnenja potem šele komisija pripravi nek strateški vizijski dokument, ki ga da pa tudi še v možnost obravnave na strateško konfiguracijo obzorja Evropa. Tako da imajo tudi oni možnost v bistvu, sicer svetovalno vlogo, da v bistvu države še vedno lahko podajo priporočila glede nekih splošnih strateških usmeritev in prioritet, preden se potem začne priprava delovnih programov. Ne pa, da komisija dejansko, kot je bilo predlagano do zdaj, ker bo ona spisala delovne programe, ampak da je ves ta proces od zadaj še za vključevanje držav članic.