Lep pozdrav. Najprej, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, lep pozdrav tudi vabljenim, ki ste se ali pa so se te seje udeležili.

Na začetku bom povedala, da na današnji 1. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ Klemna Boštjančiča zamenjuje Duško Vujanović, Matjaža Hana Damijan Bezjak Zrim in Janeza Janšo Aleš Hojs in Barbaro Levstik Šega doktor Tadej Ostrc. Tako da to je, kar se tiče zamenjav članov komisije.

Tako da s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje današnje komisije in ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Se pravi točka, edina točka dnevnega reda je Stanje javnih financ in gospodarstva ob zaključku mandata Vlade doktor Roberta Goloba.

K točki so bili s sklicem seje vabljeni: gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki opravlja tekoče posle; gospod Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, ki opravlja tekoče posle; gospod Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle; doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, ki opravlja tekoče posle; gospod Simon Maljevec, Maljevac, minister za solidarno prihodnost, ki opravlja tekoče posle; doktor Alenka Kajzer, v. d. direktorice Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj; gospod Tomaž Klemenc, direktor Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve; in magister Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije. Vse goste in člane še enkrat lepo pozdravljam.

/ oglašanje iz dvorane/ Izvolite. Prosim, da poveste člen, h kateremu dajete postopkovni predlog. Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo, moj postopkovni predlog oziroma v imenu Poslanske skupine SDS je, da sejo prestavimo na drug termin. Zakaj? Kot ste rekli oziroma kot ste navedli že na začetku, ste včeraj na zelo na hitro sklicali 1. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ z edino točko Stanje javnih financ in gospodarstva ob zaključku mandata Vlade doktor Roberta Goloba. Kot ste že malo prej navedli, ste selektivno vabili samo pač določene predstavnike, če pa želimo dejansko po tej seji imeti jasno sliko glede stanja javnih financ in gospodarstva, bi pa po mojem oziroma po mnenju Slovenske demokratske stranke morali vabiti širše oziroma tudi druge relevantne deležnike. Zato smo včeraj skladno z 51. členom Poslovnika poslali zahtevo za dodatno vabljene, in sicer v tej zahtevi smo navedli, da bi želeli, da pri tej, na tej seji sodelujejo tudi predstavniki Fiskalnega sveta, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, Združenje delodajalcev, Trgovinske zbornice, Združenje menedžerjev, Klub slovenskih podjetnikov in trije ekonomisti, doktor Masten, doktor Polanc in doktor Lahovnik. Naša zahteva ni bila upoštevana, zato predlagamo, da se seja prestavi, določi nov termin in nanjo dejansko povabi vse relevantne deležnike, ki bodo nam pomagali pri jasni sliki glede stanja financ in gospodarstva v naši državi.

Hvala.

Najlepša hvala za vaš postopkovni predlog.

Jaz sem prepričana, da v vaši poslanski skupini z dolgoletnimi političnimi izkušnjami dela v Državnem zboru veste, da skladno s poslovnikom takšne seje ni mogoče prekiniti. Ta seja je bila sklicana na predlog predsednice delovnega telesa, zato predsedujoči tovrstnih proceduralnih predlogov ne sme dati na glasovanje. Sama pa tudi seje prekinila ne bom. Bom dodala, da bo še ogromno priložnosti in se jih veselim, da bomo skupaj z gospodarstvom, skupaj s predstavniki gospodarstva in sindikatov, z eminentnimi ekonomisti verjamem, večkrat razpravljali o stanju, o javnih financah. To je prva stvar.

In druga, bom rekla, pa na žalost smo, ste, kakor želite v Državnem zboru v tem mandatu uvedli proceduralno prakso ne, proceduralno prakso, kjer pač dodatnih vabljenih preprosto ne želite vabiti na seje. Tako da jaz se bom te prakse danes držala, upam pa, da bomo v bodoče vsi skupaj takšno prakso, ki ni najboljša, tudi spremenili. Tako da jaz predlagam zdaj, da sejo nadaljujemo, kratek uvod, čeprav bom rekla, je že poslanec pred mano... Še postopkovno?

Saj v podporo temu, kar ste rekla predsednica, saj sem v podobnem duhu hotela povedati. Skratka, srečali smo se v začetku mandata z novo prakso, to je bilo vidno pri Interventnem zakonu, kako se je vabilo in kako se ni vabilo nikogar relevantnega od zainteresirane javnosti, kako se ni dopustilo širše javne razprave in to pri zakonu, ki bo še pred konstituiranjem. Pa prosim, če ste lahko tiho, da dokončam misel, ki bo še pred konstituiranjem četrte Janševe vlade že zvrtal milijardno luknjo v proračun, v javne finance, na kar opozarja prav Fiskalni svet. Tako da boljše, da Fiskalnega sveta danes ni tu, da vam to povejo. Hvala lepa.

Izvolite. Kateri člen, prosim? Tudi to je praksa, ja. Člen, povejte prosim, vem, da vam potem dam besedo, samo člen navedite, lepo prosim.

Spoštovana predsedujoča, poglejte te navedbe z vaše strani, da gre za novo poslovniško prakso enostavno ne držijo. Vas bom spomnil na en primer iz prejšnjega mandata, Zakon o medijih. Spisek predlaganih vabljenih na sejo je bil dolg, takrat je koalicija sedaj v odhajanju, selektivno vabila, bom rekel, prisotne na sejo. Torej ne gre za novo poslovniško prakso, gre pa za odločitev predsedujoče. Tako da povejte. Ali ste pripravljeni ali niste pripravljeni vabiti. Dodatno vabljene, ki smo jih predlagali v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Ne pa govoriti, da gre za novo poslovniško prakso, kajti to je poslovniška praksa, ki je bila uvedena v prejšnjem mandatu, ne v tem. Hvala.

Prav hvala. Bom rekla, da če se bomo skupaj dogovorili in jaz upam, da se v tem mandatu bomo dogovorili, da spoštujemo tudi, ko kdo drug predlaga vabljene. Absolutno bom od takrat naprej to spoštovala, ste pa v tem mandatu s takšno prakso na žalost začeli vi. Ni dobra praksa, absolutno ni dobra praksa. Tako da jaz se res nagibam k temu, da se dogovorimo. Kaj, kdo, kako in tako naprej, vabimo na sejo.

Tako da bom dala kratek uvod, ker je seja sklicana na mojo pobudo in edini namen te seje je, da pogledamo dejanske številke. Ne, bom rekla, kaj kdo vidi, kaj kdo misli, ampak številke, ki so jih objavljale uradne inštitucije, to je Umar, Surs in Ajpes. Tako da jaz predlagam, da bomo najprej dali besedo gostom, potem pa seveda o tem, kar bodo povedali, naredili tudi razpravo poslank in poslancev. In moj predlog je, da prvemu damo besedo ministru za finance, izvolite Klemen.

Hvala lepa. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Naj najprej poudarim tisto ključno stvar: stanje javnih financ Republike Slovenije ostaja stabilno, javnofinančni sistem pa v - zahtevnih sicer - mednarodnih okoliščinah ostaja vzdržen, razvojno usmerjen in pod nadzorom. Vlada je aprila letos poročala o projekcijah stanja javnih financ v letnem poročilu o napredku, ki predstavlja ključni dokument za spremljanje skladnosti s fiskalnimi pravili, pravili in obveznostmi iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025-2028. Pomembno je razumeti kontekst teh številk. Leta 2024 je primanjkljaj sektorja država znašal 0,9 odstotka BDP, v letu 2025 se je povečal na 2,5 odstotka BDP, in to povečanje ni posledica fiskalne nediscipline, ampak zelo konkretnih in znanih in večkrat povedanih ukrepov: plačna reforma v javnem sektorju, višje investicije, višji izdatki za zdravstvo in pokojnine. vključno z zimskim dodatkom za upokojence ter z zimskim regresom za javne uslužbence. Del odhodkov je bil še vedno povezan tudi z odpravljanjem posledic katastrofalnih poplav iz leta 2023. V skladu s srednjeročnim fiskalnim načrtom je bila rast očiščenih izdatkov v letu 2024 in 2025 kumulativno pri 12,1 odstotka BDP, dejanska rast očiščenih odhodkov v letu 2024 pa je znašala 4,2 odstotka, v letu 2025 pa 8,5 odstotka, pri čemer je 0,4 odstotne točke povečanja posledica višjih obrambnih izdatkov, ki se zaradi nacionalne odstotne klavzule obravnavajo posebej. Kljub oceni, nekoliko višji dejanski rasti očiščenih izdatkov v letu 2025 je ob upoštevanju nižje rasti očiščenih izdatkov v letu 2024 in nacionalne odstotne klavzule, vezane na omenjene izdatke za obrambo, realizacija znotraj dopustnih odstopanj Pakta za stabilnost in rast. Pri tem velja tudi izpostaviti oceno ekonomista, ki je Slovenijo postavil na deveto mesto po uspešnosti ekonomije OECD držav; k temu je prispevala odpornost gospodarstva, in to ni politična ocena Vlade, ampak mednarodno priznanje odpornosti slovenskega gospodarstva in stabilnosti ekonomskega okolja.

Spoštovani. V zadnjem času smo bili priča številnim političnim pritiskom za sprejem obsežnih interventnih ukrepov, ki bi po večkrat izpostavljenih, a prezrtih ocenah Ministrstva za finance pomenilo približno milijardo evrov letnega izpada javnofinančnih prihodkov. In naj bom zelo jasen: Ministrstvo za finance, tudi Fiskalni svet, na katerega se zelo radi sklicujete, je na ta tveganja ves čas opozarjalo, ne zato ker bi nasprotovali razvoju gospodarstva ali izboljšanju poslovnega okolja, ampak ker je naloga odgovorne fiskalne politike, da loči med ukrepi, ki so politično všečni in ukrepi, ki so dolgoročno vzdržni in niso usmerjeni zgolj v dobrobit ene skupine ljudi. Slovenija danes ni v položaju gospodarskega zloma, ki bi opravičeval nepremišljene in fiskalno tvegane interventne ukrepe. Gospodarstvo raste, zaposlenost ostaja visoka, podjetja poslujejo bolje od pričakovanj, medtem ko smo štiri leta poslušali napovedi o zlomu gospodarstva. Podatki AJPES danes kažejo, da so slovenska podjetja v letu 2025 ustvarila več kot 7 milijard evrov čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot leto prej. In še enkrat, javnofinančni položaj ostaja stabilen. Prav zato smo opozarjali, da parcialni ukrepi brez jasnih razvojnih učinkov, brez ustreznih virov financiranja in brez dolgoročne strategije lahko resno ogrozijo financiranje ključnih sistemov države, zdravstva, pokojnin, dolgotrajne oskrbe in socialne varnosti. Še posebej problematični so tisti ukrepi, ki posegajo v prispevke za socialno varnost brez celovite reforme sistemov. Če zmanjšamo prispevne vire, mora razliko nekdo pokriti in na koncu to vedno pomeni večji pritisk na državni proračun, večjo zadolženost ali pa slabšo kakovost javnih storitev. To ni neko ideološko vprašanje, ampak vprašanje odgovornosti do stabilnosti države. Zato je Vlada pri pripravi ukrepov za leto 2026 ubrala popolnoma drugačen pristop.

Torej pravočasno ukrepanje, ciljno usmerjene prilagoditve in odgovorno upravljanje javnih financ. Za leto 2026 so bile projekcije pripravljene na podlagi scenarija nespremenjenih politik, torej ob upoštevanju vseh že sprejetih obveznosti države. In po tej metodologiji je bil primanjkljaj sektorja država za letošnje leto ocenjen na 3,4 odstotka BDP. Prav zato je vlada že 10. aprila, ponovno 7. maja, potem pa na današnji, pred kratkim končani seji sprejela sklepe, s katerimi je resorjem in Zavodu za zdravstveno zavarovanje naložila pripravo ukrepa za izboljšanje strukturnega salda javnih financ. Torej, pomembno je še enkrat poudariti, Vlada ni čakala, ni se izgovarjala na novo Vlado, ni skrivala številk, ni prelagala odgovornosti, ampak je ukrepala pravočasno in odgovornost. Na tej podlagi smo pripravili ukrepe, s katerimi bomo primanjkljaj sektorja država ponovno znižali na 2,9 odstotka BDP, torej ukrepe v višini približno 370 milijonov evrov. Na današnji seji vlade, ki sem jo pravkar omenil, smo tako že potrdili prerazporeditve v višini 133 milijonov evrov. Ti ukrepi sicer poleg tega vključujejo višje prihodke iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb zaradi boljšega poslovanja podjetij, prerazporeditve pravic porabe med resorji ter ciljno usmerjene ukrepe za znižanje določenih odhodkov pri posameznih resorjih in ZZZS. In naj poudarim še eno pomembno dejstvo, višji prihodki iz DDPO niso rezultat višjih davčnih obremenitev, ampak boljšega poslovanja gospodarstva v letu 2025. Samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta so prihodki iz tega naslova dosegli 702 milijona evrov, kar je več kot 150 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Torej, to je zelo konkreten pokazatelj, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno in uspešno.

Pomemben del stabilnosti javnih financ predstavljajo tudi evropska sredstva, kjer Slovenija dosega zelo dobre rezultate. V okviru evropske kohezijske politike ima Slovenija v obdobju 21 do 27 na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih kohezijskih sredstev oziroma skoraj štiri milijarde evrov skupaj z nacionalnim sofinanciranjem. Po poplavah leta 2023 smo uspešno preprečili izgubo evropskih sredstev iz prejšnje perspektive, hkrati pa pospešili izvajanje nove finančne perspektive. Do konca leta 24 je bilo že za več kot 791 milijonov evrov odločitev o podpori ter več kot 521 milijonov evrov potrjenih operacij. V Evropski komisiji smo opravičili že 404 milijone evrov izdatkov.

Še posebej uspešni pa smo pri izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost. In Slovenija se danes uvršča med najuspešnejše države članice Evropske unije pri črpanju teh sredstev. Do danes smo prejeli že približno 85 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, pri čemer dosegamo 81 odstotno koriščenje nepovratnih sredstev in skoraj popolno koriščenje posojil. In Slovenija je trenutno med najboljšimi državami članicami Evropske unije glede uspešnosti črpanja sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.

Evropska komisija je za vseh pet doslej obravnavanih zahtevkov v Sloveniji potrdila maksimalna izplačila, saj smo uspešno izpolnili vse zahtevane mejnike in cilje. To pomeni, da ne govorimo več samo o načrtih in obljubah, ampak o konkretnih rezultatih, novih stanovanjih, prenovljeni železniški infrastrukturi, energetskih prenovah, razvojnih projektih in večji odpornosti države.

Na koncu pa želim nasloviti še eno temo glede katerih se je v zadnjih dneh v javnosti pojavilo precej netočnih informacij. V določenem delu medijev, sploh pa med člani določenih političnih strank, smo lahko zasledili neresnične navedbe, da naj bi državni proračun v prvem četrtletju izkazoval kar 700 milijonov evrov primanjkljaja. Takšne interpretacije so zavajajoče, ker temeljijo na parcialnem prikazu posameznih mesecev, ne pa na dejanskem stanju javno finančnih tokov skozi leto.

Marca so bila izvedena plačila obresti iz naslova domačega zadolževanja v višini 427 milijonov evrov, kar je izrazito vplivalo na rezultat tistega meseca. Že aprila je državni proračun izkazal presežke v višini 270 milijonov evrov. Kumulativni proračunski primanjkljaj v obdobju januar, april tako znaša približno 420 milijonov evrov in ne 700 milijonov evrov, kot se je napačno prikazovalo v delu javnosti. Zato je pri javnih financah ključno, da operiramo z dejstvi, s celovitimi podatki in odgovornimi interpretacijami, ne pa s parcialnimi

številkami, ki ustvarjajo popačen vtis o stanju države. Ta vlada je javne finance vodila odgovorno ves mandat. Vem, da je to težko slišati, predvsem pa razumeti in sprejeti dejstva, če želiš zavajati ljudi in svojo retoriko graditi na algoritmih socialnih omrežij, ki jih dobre novice pač ne zaženejo tako kot slabe. Toda mi bomo vztrajali pri podatkih, transparentnosti, pravočasnosti in z jasnim ciljem ohranjanja stabilnih javnih financ, socialne države, javnega zdravstva, dostopnega sistema izobraževanja, gospodarske rasti in razvojne sposobnosti države.

In še zadnja stvar. Evropska komisija naj bi danes objavila spomladansko napoved po posameznih državah, tu gre za standardno spomladansko napoved, kjer napoveduje ali pa ocenjuje rast BDP, primanjkljaj za letošnje in prihodnje leto. Verjamemo, da bo ta napoved seveda bazirala na podatkih, ki smo jih poslali v mesecu aprilu. Vendar pa bomo mi že v naslednjih dneh odgovorili Evropski komisiji tako s pojasnili teh ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjih tednih, še posebej pa na današnji seji Vlade za uravnoteženje proračuna in bomo seveda v Evropski komisiji, kot rečeno, v naslednjih dneh poslali podrobno poročilo o dogajanju na področju javnih financ. Hvala lepa.

Najlepša hvala minister. Jaz bi zdaj, če se strinjate, dala naprej besedo sicer državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, da še ta del, bom rekla, oddelamo ali pa pogledamo. Gospod Dejan Židan, izvolite.

Hvala spoštovana predsednica za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni, prijazno pozdravljeni! Zdaj, ko gledamo kondicijo gospodarstva, večinoma opazujemo nekaj parametrov, potem pa se začnemo poglabljati in potem primerjamo seveda z okoljem, v katerem živimo, to je Evropska unija in potem pa z globalnimi konkurenti.

Zdaj, nekatere podatke, ki zajemajo lansko leto in začetek letošnjega, je povedal že gospod minister za finance. In tu vam je poznano, da Evropska unija, vse države kot sistem ima v tem trenutku zelo nizko gospodarsko rast. Tisto, kar pa ne smemo pozabiti, Slovenija znotraj te skupine ima eno višjih gospodarskih rasti, je pa nizka, na žalost v celotni Evropski uniji. Število zaposlenih na eni strani je rekordno, kakor je tudi nižina brezposelnih tudi navzdol rekordna, kar prav tako kaže neke trende, ki so dobri.

Če pogledamo, kar se tiče izvoza in uvoza, poznate slovensko, Slovenija je ena najbolj v mednarodno okolje vpetih ekonomij. Če v Sloveniji naredimo, ne vem, štiri industrijske proizvode, recimo štiri kozarce, katerega sem se pravkar dotaknil, tri moramo prodati izven meja Slovenije. Ne, ni vse izvoz, ker to, kaj prodajamo znotraj Evropske unije, pač ne štejemo klasično kot izvoz, ampak moramo prodati izven Slovenije. Tu mogoče je zanimivost, zlasti zaradi farmacije, biotehnologije, da je trenutno prodaja izven naših proizvodov, izven Evropske unije postala večja kakor v Evropski uniji. Torej, več kot 50 procentov, je pa to vezano na biofarmacijo. In mi torej 75 procentov približno to malo nihamo, industrijskih proizvodov, izvozimo, podatki za lansko leto so dobri, izvoz je bil nekje teh proizvodov 72 milijard, uvoz pa za približno milijardo in pol nižji. Pri storitvah je stvar nekoliko drugačna. Evropske države, večino storitev velja tudi za Slovenijo, prodajo znotraj svojih držav. Mi v tem trenutku izvažamo približno 25 procentov storitev. Ampak kar je pomembno, tudi na tej točki beležimo veliko razliko v korist Slovenije pri izvozu in izvozne aktivnosti se nadaljujejo naprej. Investicijske aktivnosti v Sloveniji v zadnjem letu so se prav tako povečale za 4,1 odstotek. Zadolženost podjetij je med najnižjimi v Evropi, ko opazujemo in tudi delež slabih posojil je okoli, v tem trenutku okoli 1,6 odstotkov. Če se spomnite, kakšne so bile številke pred gospodarsko krizo leta nazaj, je povsem neprimerljivo. O dobičkonosnosti je že govoril gospod minister.

Tukaj moramo povedati, dobičkonosnost različnih sektorjev slovenskega gospodarstva je različna. Smo nekje skorajda paradni konj na področju biotehnologije, na področju strojne in avtomobilske industrije pa poteka relativno hudo prestrukturiranje. Ker pa se pozna naša zelo velika navezanost zlasti na nemški industrijski kompleks, dodana vrednost narašča. In tudi če pogledamo ukrepi, ki jih imenujemo intervencijski, so izjemni. V času vlade, ki odhaja, je bilo v gospodarski razvoj investirano 1,2 milijardi evrov javnega denarja in ta trend se nadaljuje. Ne pozabiti, da samo letos je slovenskemu gospodarstvu na voljo skoraj milijarda evrov javnega denarja. Od tega tretjina neposredno, torej kot nepovratna sredstva, dve tretjini pa kot povratna sredstva. Imamo seveda številne izzive. Prvi izziv, ki ga imamo, ker smo globalna ekonomija, čeprav smo majhni je, da je cena energije v Evropi na žalost na nekaterih segmentih bistveno višja kot v naših, pri naših konkurentih. Ali gledamo Združene države Amerike? Ali gledamo Kitajsko ali gledamo Indijo, pa tudi Mercosur, če hočete. Drugi izziv, ki ga imamo, birokratsko smo se zapletli in postopki potekajo prepočasi. V tem procesu sicer Slovenija, kako naj pridemo na zeleno vejo, je mogoče med državami, ki najbolj aktivno sodeluje. Poteka proces omnibusov. Težava tukaj pa je ne osredotočenost Evropske unije. Nekaj časa počnemo eno, nekaj časa drugo in gremo na tretjo, preden dokončamo prvo poglavje. In izjemna velika obremenitev je v tem trenutku evropskih administracij, tudi funkcionarjev, tudi parlamenta, tudi komisije. Cilji pa niso dovolj osredotočeni. Tisto, kar Slovenijo v tem trenutku mogoče izjemno bremeni, pa si želimo, da je drugače, izvira pa tudi iz tega, kar je napisano, kar verjamem, da ste prebrali v poročilu dveh znanih ljudi, to je /nerazumljivo/ pa Dragijevo poročilo, ne. Tam ugotavljajo nekaj, kar vemo, in sicer, da notranji trg v Evropi deluje. Torej, če izdelamo proizvod v Sloveniji brez težav, ga prodamo kamorkoli. Ampak tovrstna proizvodnja v Evropi je manjši del bruto domačega proizvoda. V Evropi je lansko leto že skoraj 80 procentov bruto domačega proizvoda. bil posledica storitev. Pri storitvah pa notranjega trga, ki bi deloval, na žalost ni.

Trenutna ocena je, da za to Evropska unija izgublja 10 procentov svojega bruto domačega proizvoda. Lansko leto se je približal 20000 milijardam evrov. Torej, ocena je, da izgubljamo več, kakor je medsebojna menjava z Združenimi državami Amerike. In zakaj? Zato, ker neharmonizirana pravila imajo na nek način učinek carin in nam odnesejo 10 procentov bruto domačega proizvoda. V Sloveniji pa smo na tem področju občutljivi še bolj. Mi imamo dobro razvito storitveno industrijo, vendar karkoli pogledate, od najvišje izobraženih do zidarjev, ko želimo prodajati storitve navzven, se pojavijo pravila, ki so drugačna kakor in so med državami različna. Tako da v tem trenutku vodi mene dosti aktivnosti, da bi čim prej prišli do poenotenja v tem trenutku. In to je rezerva, ki jo ima Slovenija in to upam oceniti, okoli sedem milijard evrov na leto.

Torej, gospodarstvo v tem trenutku, ko se z njim pogovarjamo, ko se pogovarjamo z investitorji, nam jasno pove, kaj pričakuje. Pričakovanja so vezana na to, da smo uspešni pri pravilih. Pričakovanja so da in tu je največ težav, ki jih trenutno imamo pri investicijah, dosegljivost poslovnih, obrtnih površin. Za velike investicije v Slovenijo pa dosti pogovorov poteka, mimogrede, dosti investicij tudi v času vlade, ki odhaja, je bilo v Slovenijo pripeljanih. To, da Revoz v Sloveniji zaganja proizvodnjo vozil, ni bilo samo po sebi umevno. Imeli smo zelo veliko mednarodno konkurenco. To, da biotehnološke firme vlagajo zelo velike stotine milijonov v Slovenijo, ni bilo samoumevno. To, da bo gradil veliko investicijo Palfinger, ni bilo samo po sebi umevno. Ampak v tem trenutku je težava, ki jo moramo rešiti, je dosegljivost površin. Hvala predsednica za besedo.