Spoštovane, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 4. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Luka Mesec. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

S sklicem seje ste sprejeli, ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. točko dnevnega reda; Zasedanje Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve. Luksemburg, 4. in 5. 6. 2026.

Gradivo smo prejeli od Vlade 29. 5. 2026 na podlagi 8. člena. Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim doktor Majo Čarni Pretnar, državno sekretarko na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi izhodišča v delu za pravosodje, prosim.

Najlepša hvala za besedo gospa predsedujoča.

Lep pozdrav vsem zbranim!

Na pravosodnem delu bo opravljena razprava o predlogu uredbe o čezmejnem priznavanju starševstva. Gre za predlog akta iz decembra 2022, katerega cilj je zagotoviti, da bo starš, ki je starš v eni državi članici, priznan kot starš v vseh državah članicah, ne le za potrebe prostega gibanja v EU, kar že velja na podlagi primarne zakonodaje, ampak tudi za druge pravice, kot so dedovanje, preživnine, zdravstvena oskrba in podobno. Za sprejem se zahteva soglasje vseh držav članic. Pogajanja so sicer zelo zahtevna in do sedaj ni bilo narejenega bistvenega premika. Razhajanja med državami članicami so namreč prevelika, zaradi priznavanja istospolnega starševstva in zaradi priznavanja nadomestnega materinstva.

Ciprsko predsedstvo je skušalo v zadnjih mesecih doseči premik glede ključnih delov predloga. Kljub določenemu napredku v poglavju 1 glede opredelitve sodišča, vsa ključna vprašanja glede pristojnosti prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja še vedno ostajajo odprta. Predsedstvo zato na tokratnem zasedanju načrtuje politično razpravo z namenom lažje določitve naslednjih korakov oziroma prihodnosti akta, kako doseči soglasje oziroma če to ni mogoče, kakšna naj bo pot naprej? Slovenija pozdravlja načrtovano razpravo.

Nadalje bo svet povabljen, da doseže delni splošni pristop glede predloga uredbe o programu Pravosodje 2028-2034. Slovenija pozdravlja v delovni skupini sveta izpogajano kompromisno besedilo, saj smo ga pomembno sooblikovali. Ciprsko predsedstvo bo v nadaljevanju poročalo o trenutnem stanju v pogajanjih za aktualne zakonodajne akte s področja pravosodja. Gre za standardno točko, kjer predsedstvo pripravi pisni pregled trenutnega stanja ter standardna točka je tudi točka o napredku v boju proti nekaznovanosti za zločine, storjene v Ukrajini med agresijo Ruske federacije, ki je prav tako standardna točka na zasedanjih sveta vse od začetka ruske agresije na Ukrajino leta 2022 dalje. Tokrat bo v ospredju informacija o vzpostavljanju posebnega sodišča za zločin agresije pod okriljem Sveta Evrope, ki mu je podporo napovedalo že 34 držav članic Sveta Evrope, tudi Slovenija, Evropska unija, Avstralija in Kostarika.

Evropska komisija pa bo na tokratnem zasedanju predstavila aktivnosti v zvezi z delovanjem Evropskega javnega tožilstva, in sicer imenovanje sedmih novih evropskih tožilcev, tudi slovenskega. Aktualnim se namreč mandat izteče 28. julija letos.

Nadalje bo predstavila letošnji EU Justice Scoreboard, se pravi pregled stanja v pravosodju, ki bo objavljen nekaj dni pred zasedanjem ter podala kratko informacijo o stanju glede sporazumov, ki jih Eurojust sklepa s tretjimi državami.

Za konec bo Irska predstavila program predsedovanja za drugo polovico leta 2026. Hvala.

Najlepša hvala.

Prosim k besedi še državno sekretarko Helgo Dobrin na Ministrstvu za

notranje zadeve, da nam predstavi v delu za notranje zadeve.

Spoštovani prisotni, lepo pozdravljeni!

V okviru schengenskega sveta bo evropska komisija na zasedanju predstavila poročilo o stanju schengenskega območja za leto 2026, temu pa bo sledila razprava o ugotovljenih izzivih. Dogovorili naj bi se tudi o prednostnih področjih ter operativnih ukrepih za schengenski cikel 2026, 2027, ciprsko predsedstvo pa si prizadeva tudi za potrditev sklepov sveta o krepitvi upravljanja schengenskega območja na ravni EU in na nacionalnih ravneh.

Republika Slovenija ves čas opozarja na pomen preventivnega delovanja in dosledno spoštovanje schengenskega pravnega reda. Podpira tudi določitev skupnih prednostnih področij v okviru schengenskega cikla in operativnih ukrepov za izboljšanje delovanja schengenskega območja in za večjo varnost. Republika Slovenija je naklonjena podaljšanju trajanja posameznega schengenskega cikla, saj ocenjuje, da naj bi se v daljšem obdobju lažje doseglo bistvene ali trajne napredke pri prednostnih ukrepih. Predlaga tudi razmislek o vezavi cikla na sprejem oziroma implementacijo konkretnih ukrepov ali strateških dokumentov na ravni EU ter izpostavlja potrebo po bolj strukturiranem pregledu izvajanja ukrepov.

V okviru točke Implementacija interoperabilnosti, je pričakovati predstavitev Evropske komisije o delovanju sistema vstopa in izstopa, ki je v polnem obsegu z delovanjem pričel 10. aprila letos. V Sloveniji sistem deluje brez težav. Prav tako je pričakovati predstavitev Evropske komisije o stanju priprav na zagon Eurodac, ki naj bi z delovanjem pričel 12. junija letos in Republika Slovenija je prav tako tehnično pripravljena na junijski začetek.

Na področju migracij bosta organizirani dve razpravi, prva bo glede prihodnjega pravnega statusa razseljenih oseb iz Ukrajine. Republika Slovenija ne podpira idejo o podaljšanju začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, saj gre za instrument, ki je po svoji naravi zasnovan kot časovno omejen, hkrati pa poudarja potrebo po prehodu razseljenih oseb na druge, stabilnejše statuse.

Druga razprava bo o zunanji razsežnosti migracij, ki bo tokrat osredotočena na Somalijo. Sodelovanje s Somalijo na področju ponovnega sprejema je bilo na podlagi člena 25.a vizumskega zakonika ocenjeno kot nezadostno, zato je Evropska komisija že julija 2024 predlagala sprejem vizumskih ukrepov.

Evropska komisija bo podala tudi informacijo o akcijskem načrtu Evropske unije za Rokavski preliv. Potem bo podala informacijo glede na stanje izvajanja pakta o migracijah in azilu. Pakt o migracijah in azilu stopi v veljavo 12. junija 2026, kar bo ciprsko predsedstvo obeležilo z ministrsko konferenco na Cipru. Na dnevnem redu je tudi točka z razpravo glede posledic geopolitičnega dogajanja na notranjo varnost EU s poudarkom na Bližnjem vzhodu. Tokrat bo dodatno naslovljen še boj proti varnostnim izzivom ter podana informacija o stanju tudi s strani evropskih obveščevalnih služb. Predvideno je še potrjevanje sklepov glede izvajanja EU strateškega okvira za droge. Evropska komisija je 4. decembra 2025 predstavila nov strateški okvir na tem področju, pod točko razno pa bo Finska ministra obvestila o evropski koaliciji za civilno pripravljenost in odpornost ter njeni najnovejši izjavi. Prihodnje irsko predsedstvo pa bo na koncu predstavilo delovni program za naslednji semester.

Hvala lepa za pozornost.

Najlepša hvala obema državnima sekretarkama za to uvodno predstavitev.

Odpiram razpravo, spoštovani poslanke in poslanci, želi kdo besedo? (Da.)

Gospod Kosi.

Ja, hvala za besedo, dobro jutro vsem prisotnim!

Zdaj, samo kar se Schengena tiče, seveda moramo spoštovati schengenski pravni red, se strinjam, vendar schengensko območje nekako ne deluje. Torej, Slovenija ima nadzor na meji, Avstrija ima nadzor na meji, torej sem tu stališča, da mora tudi Republika Slovenija prispevati k temu in torej tudi Evropsko unijo

opozarjati na to, da se ta schengenski sistem nekako vzpostavi in da pač tisti, ki imajo zunanje meje, to mejo bolj varujejo, da se potem znotraj schengenskega območja res to območje deluje tako, kot je zastavljeno.

Zdaj, kar se tiče tega, da Slovenija ne podpira ideje o podaljšanju začasne zaščite, zdaj ne vem, kakšni so potem ti stabilnejši pravni statusi. Zdaj, jaz mislim, da ta vojna ne bo trajala v nedogled, seveda si vsi želimo, da bi bila konec že danes. Za to pač je tudi začasna zaščita, kajti nekako v tem smislu, vsaj tako domnevam osebno, je to nekako zasnovano, dokler bo vojna, ima zaščito, potem pa seveda se omogoča, da se ti ljudje vrnejo nazaj v svoje okolje, od koder so pač zaradi statusa vojne potem pobegnili nekje drugje.

Zdaj, kar me pa zanima, je pa glede migracij, glede Somalije. Zdaj ne vem, zakaj je Somalija tako pomembna država, kajti po podatkih glede ilegalnih migracij, vsaj kar se Slovenije tiče, za te države ni migracij. Zdaj, po podatkih iz lanskega leta, kolikor sem gledal, pa tudi za letošnje leto, ni ilegalnih prehodov meje državljanov Somalije. Tako, da zdaj ne vem zakaj, če imate mogoče podatek, zakaj pravzaprav Somalija, zakaj ne potem druge države, ne vem, Maroko, Egipt, kjer pa res je veliko število migracij, Vsaj kar se tiče preko Slovenije, ki je ena izmed glavnih migracijskih poti torej v Evropsko unijo, če mogoče veste ta podatek. Hvala.

Hvala kolega Kosi.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Potem bi sama postavila področje, za področje pravosodja, še eno vprašanje; tukaj pri programu pravosodja 2028-2034 je izpostavljeno, da je Slovenija pomembno sooblikovala končno kompromisno poročilo. Pa me mogoče zanima potem v nadaljevanju sam, kje smo dali poudarke, kako smo vplivali na končno obliko? Če lahko samo nekaj več besed, pa bi najprej dala priliko državni sekretarki Dobrin za odgovor. Hvala.

Ja, hvala lepa za vprašanje.

Jaz bom pa predala besedo naši vodji strokovne službe, da bo odgovorila na zastavljeno vprašanje. Suzani Ivanovič, no, da predstavim.

Hvala za besedo.

Mogoče, če začnem od zadaj naprej, glede Somalije, Somalija dejansko ni problem v Sloveniji, ampak mi govorimo na EU ravni in Somalija je izrazito nekooperativna, ko pride do sprejemanja njenih lastnih državljanov. In zato se je tudi Evropska unija odločila, da uvede ukrep po 25.a členu Vizumskega zakonika, kar pomeni zaostriti vizumsko politiko do Somalije, od višanja taks do bolj kompliciranih in daljših postopkov, zato da prisili Somalijo, da začne sodelovati pri tem, da jemlje svoje državljane. Namreč na EU ravni, mislim, da je okoli 7500 Somalcev bilo za vrniti, vrnjenih je bilo okoli 200, kar pomeni 3 procente, kar je res, res malo in je treba v bistvu na nek način doseči, da Somalija začne sodelovati.

Kar se začasne zaščite tiče, zdaj to zadnje podaljšanje velja do leta 2027, potem je pa treba razmisliti, ker ti ljudje so tukaj že toliko dolgo, da padejo že pod druge statuse lahko. Dovoljenje za začasno prebivanje, dovoljenje za stalno prebivanje, odvisno od tega, ali ti ljudje delajo, kako so se vključili v slovensko družbo. In zdaj v bistvu v nedogled podeljevati, podaljševati neko začasno, začasen status, če oni že padejo pod druge statuse, ki so bolj predvidljivi, bolj stabilni, tako za nas, ki smo gostitelji teh državljanov, kot njih, ki bivajo tukaj. Tako, da mi smo za to, da se razmisli, po letu 2027, kaj s temi ljudmi narediti, ker ne morejo pač v nedogled bivati začasno.

Kar se pa samega, samega Schengena tiče, res je, da je Slovenija tudi uvedla kontrolo na notranji meji napram Hrvaške in Madžarski, ampak mi smo tu res zelo, zelo aktivni in tudi sodelujemo z Evropsko komisijo v smeri, da bi nekako prisilili države, ki imajo že deset let in več, nezakonito podaljšujejo ta nadzor na notranji meji, da bi počasi šli v ukrepe, ki bi omilili to in ki bi dejansko počasi ukinili samo kontrolo na notranji meji in pa tudi, da bi se delali z državami na zunanji meji, da bi to svojo nalogo opravljali bolj, bolj temeljito. S tem, da tudi imamo precej nove zakonodaje, pa interoperabilnost počasi se realizira in to so vse ukrepi, ki bodo

pripomogli tudi k varovanju zunanje meje. Hvala lepa.

Hvala za to dopolnilno obrazložitev.

Prosim državno sekretarko na Ministrstvu za pravosodje.