Spoštovane članice in člani odbora ter ostali prisotni, posebej še kandidat za ministra magister Andrej Šircelj, prav lepo pozdravljeni na današnji 1. nujni seji Odbora za finance.
Obvestila o zadržanih nimamo, imamo pa zaenkrat dve nadomestili, in sicer doktor Tadeja Ostrca menja Barbara Levstik Šega, kolegico Suzano Lep Šimenko pa menja oziroma zamenjuje Janez Jože Olovec.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, in sicer na predstavitev magistra Andreja Širclja, kandidata za ministra za finance, EPA 94-IX.
Uvodno pojasnilo. Predsednik vlade Janez (Ivan) Janša je predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću 28. 5. 26 na podlagi prvega odstavka stodvanajstega člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora, predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je Odboru za finance poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za finance imenuje magistra Andreja Širclja. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem sklical današnjo sejo odbora, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor bo po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade poslal mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata.
Na sejo odbora je k tej točki vabljen magister Andrej Šircelj, kandidat za ministra.
Predlog kandidata za ministra za finance z dne 28. 5. 2026 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistema UDIS.
Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu in seveda njegovi odgovori.
Gospod magister Andrej Šircelj, izvolite besedo za vašo predstavitev.
Mag. Andrej Šircelj (kandidat za ministra za finance): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.
Na začetku bi vam rad povedal nekaj o sebi zelo na kratko. V nadaljevanju bom opisal okoliščine, predvsem finančne, v katerih smo, v tretjem delu bom opisal trenutno stanje po mojem vedenju na področju financ.
In v zadnjem delu bom predstavil program, ki ga bom zastopal v naslednjem mandatu.
Na Ministrstvo za finance prihajam petič, tako da potem poznam tudi nekaj ljudi, ki so še tam in seveda poznam tudi delo Ministrstva za finance. Prvič sem prišel v zgodnjih 90. letih, prej sem bil v gospodarski zbornici, v podjetju Iskra Pržan in še prej učitelj. In potem sem prvič prišel na Ministrstvo za finance. Kmalu, po treh, štirih letih sem odšel v zasebne vode. Bil sem tudi podjetnik oziroma vodil sem lastno gospodarsko družbo približno deset let in kasneje sem seveda šel tudi za nekaj časa na banko, potem za državnega sekretarja dvakrat in nazadnje sem bil minister za finance v prejšnji vladi. Tako da moram reči, da imam izkušnje tako iz
zasebne sfere kot iz javne sfere oziroma iz področja državnih organov. Vseskozi sem ali deloval na marketingu ali največ pa sem seveda deloval na področju financ. Vključno s tem, da sem seveda tudi nekaj pisal o davkih, ampak to je že dolgo nazaj. Tako da jaz tudi pač mislim, da za mene je ta kandidatura, še ena izkušnja in seveda nek izziv, da v tem trenutku nekaj naredim za državo Slovenijo. Da naredim seveda čim več dobrega. Dobrega predvsem v smislu dolgoročne stabilnosti, varnosti in seveda tega, da bodo ljudje čim bolje v tej državi živeli.
Situacija danes pa ni takšna in predvsem ni takšna, da bi, bom rekel, z neko lahkotnostjo sprejemal to funkcijo, ker so se seveda predvsem mednarodne razmere bistveno zaostrile. Postale so drugačne. In bom rekel, tudi vse tisto, kar je včasih veljalo, sedaj ne velja več. Smo pred novim geostrateškim redom največjih držav. Tukaj seveda lahko govorimo o novih delitvah, novih povezavah, interesnih sferah, delitve glede na strateške, energetske potenciale, redke rudnine in tako naprej. In v tej družbi, na tem planetu mora seveda delovati čim bolj uspešno tudi Slovenija, seveda v okviru Evropske unije.
Priča smo vojni v Ukrajini, priča smo spopadom na Bližnjem vzhodu in seveda to vpliva na ekonomijo in vpliva tudi na finance, finančni sistem in seveda tudi na zmožnost financ, da naredijo čim več za blaginjo ljudi. Žal, Evropska unija zaostaja, zaostaja po gospodarski rasti za Združenimi državami Amerike, po gospodarski rasti tudi z velikimi azijskimi državami, s številnimi azijskimi državami in to je vidno tudi v poročilu Maria Draghija, kjer predvsem govori o konkurenčnosti oziroma nekonkurenčnosti Evropske unije, ki se, bom rekel, med drugim kaže tudi v premajhnih inovacijah, premajhnih invencijah in seveda tudi v tem, da so enostavno ljudje postali v Evropi premalo podjetni.
Največji, po moje ali pa eden največjih problemov, težav, ki jih ima Evropa, je seveda demografski problem. In tudi tukaj moramo reči, roko na srce, zelo odkrito tudi prevelika birokracija in administracija v Evropski uniji. Kar pomeni, da podjetja težko delujejo, potrebujejo več denarja za to, da delujejo in seveda tudi več naporov. Jaz upam, da bo in da se bom tudi jaz v prihodnosti zavzemal za poenostavitve, za debirokratizacijo in seveda za to, da bomo v Evropi in v Sloveniji čim bolj inventivni in inovativni. S tem bomo izboljšali, povečali konkurenčnost. S tem bomo lahko seveda sledili, bom rekel, tistim državam, ki dosegajo največjo, največjo gospodarsko rast. Slovenija je del Evrope in seveda tudi, če Slovenija po nekaterih kazalcih spada v prvo polovico držav Evropske unije ali Eurogrupe -, jaz osebno seveda ne morem biti s tem zadovoljen, čeprav pozdravljam vsak uspeh in vsak, bom rekel, dober podatek, dober rezultat Slovenije, ne glede, ali gre tukaj za gospodarsko rast, za inflacijo, za blaginjo ljudi ali, bom rekel, tudi za dosežke na področju šolstva, kulture in tako naprej.
Slovenija ima napovedano gospodarsko rast, različne inštitucije to napovedujejo. Med 1 in med 1,9 in recimo
2,1 odstotka recimo, da bo ta nekje okoli 2 odstotkov. In seveda s tem glede primerjave, smo v prvi polovici držav Evropske unije, je pa seveda, bom rekel, premalo zahtevno, da bi bili s tem popolnoma zadovoljni. Mislim, da tukaj lahko naredimo več, da lahko naredimo več na področju produktivnosti, več na področju zasebnega investiranja, več na področju podjetništva in seveda tudi tega, da ljudje postanejo bolj podjetni, bolj ciljno usmerjeni v to, da ustvarjajo. Takšni rezultati so posledica zdaj, dobri ali slabi, potem bom seveda še govoril tudi o finančnih, o tem, da je davčna obremenjenost, ki vpliva na konkurenčnost v Sloveniji relativno visoka, posebej je visoka na področju obremenitve dela. Tukaj vsi poznamo dohodnino, prispevke in tako naprej. In tukaj pač vsi kazalci, mednarodni kazalci kažejo na to, da smo visoko v vodstvu, da smo med prvimi. Še posebej, če pogledamo višje dohodke, še posebej, če pogledamo dohodke tistih, ki največ ustvarjajo. To seveda ni konkurenčno. In tukaj bo seveda treba, to bom, o tem bom kasneje govoril, marsikaj narediti. Tudi v zadnjem obdobju oziroma v zadnjih štirih letih je žal prišlo, po mojem mnenju do prehude davčne obremenitve, in sicer od tega, da smo spremenili obvezni zdravstveni prispevek oziroma da smo prejšnji zdravstveni prispevek naredili v obveznega, da smo dodali dodatne prispevke za dolgotrajno oskrbo, povečali davek na dohodek pravnih oseb, spremenili in otežili delovanje normirancev, uvedli smo tudi davek na bilančno vsoto bank. In seveda vso tisto, kar je bilo, kar je naredila Vlada Janeza Janše, tista reforma na področju dohodnine je bila ukinjena oziroma spremenjena. Tukaj bi rad še nekaj poudaril. V veliki meri so v zadnjih štirih letih ljudje plačevali tudi tako imenovani skriti davek na področju dohodnine oziroma iz dohodnine. Skratka, dohodnino so plačevali večjo, predvsem zaradi tega, ker se ni v celoti pri lestvici upoštevala inflacija. Vsekakor je to področje, ki ga bo treba v prihodnje spremeniti, vendar seveda z, bom rekel, občutkom za javnofinančna gibanja. Ob tem, da smo povečali davčno obremenitev, smo povečali tudi prihodke. In če gledamo prihodke v zadnjem obdobju, v zadnjih letih, lahko rečemo, da so prihodki od vseh glavnih davkov, davka na dodano vrednost, dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb rasli. Tukaj so rasli recimo s precejšnjo visokimi stopnjami. Ob tem pa moramo seveda povedati, da so se odhodki povečali tako rekoč še enkrat več, če nekoliko poenostavim, lahko tudi z natančnimi številkami. Predvsem v zadnjem obdobju in v zadnjem letu in v prejšnjem letu in zaradi tega smo prišli do, tako napoveduje Evropska komisija, do primanjkljaja. Primanjkljaj napoveduje Evropska komisija 3,3 odstotka za leto 2026 in kasneje naj bi se povečal tudi na 3,7 odstotka. Jaz ne mislim, da zaradi tega primanjkljaja ljudje v tem trenutku kaj slabše živijo, ampak zaradi tega primanjkljaja bodo ljudje lahko v prihodnosti slabše živeli, zaradi takšnega primanjkljaja in seveda tukaj, če govorimo o maastrichtskih kriterijih, potem bo Slovenija, ne bo
dosegla maastrichtske kriterije v dveh točkah, se pravi niti po dolgu, se pravi, kolikšen je dolg v bruto družbenem proizvodu, tukaj smo pač okoli 65 odstotkov, meja je 60, niti pri primanjkljaju, kjer je meja 3,3, kjer je meja 3 odstotke, mi pa bomo seveda sedaj to presegali. Tako da v zvezi s tem vsekakor sem zaskrbljen in v zvezi s tem je seveda treba narediti bistveno več. Seveda minister za finance lahko naredi predvsem na dveh področjih, ali na prihodkih ali na izdatkih in več seveda o tem. Je pa to treba narediti nujno zaradi tega, ker bo junija se je začel postopek tudi v Evropski komisiji, kjer bo Evropska komisija pregledala vse države članice, naredila poročilo in analize, nato izdala sklep, na katero je seveda možen pritožba, je možna pritožba države, vendar seveda lahko Evropska komisija, govorim lahko, sprejme tudi posebne ukrepe na področju javnih financ, ki pa niso, ki pa niso prijetni, niso prijetni za državo. In jaz seveda mislim, da prihajajoča vlada lahko naredi vse za to, da do takšnih ukrepov ne bi prišlo; nenazadnje tudi pri številnih drugih državah, ko so presegli to mejo 3 odstotke primanjkljaja, ni prišlo do takih ukrepov. Še en vidik je treba osvetliti glede javnih financ in glede kršenja maastrichtskih kriterijev, to je vsekakor tudi mednarodna zadolžitev oziroma mednarodne agencije, ki določajo naš rating in vsekakor takšni podatki ne vplivajo pozitivno na te ratinge. Vendar jaz mislim, da imamo seveda veliko stvari za povedati tudi sedaj, ko so se ratingi v prejšnjem obdobju zvišali in mislim, da bo to tudi v prihodnje.
Sedaj pa, gospe in gospodje, program. Program je napisan v koalicijski pogodbi in je kar obsežen, dve strani ukrepov in tako naprej. Jaz se bom osredotočil največ na 1. točko oziroma prvi odstavek. To se pravi, Ministrstvo za finance bo zagotavljalo, v okviru vlade seveda, stabilne in vzdržne in predvidljive javne finance, s čimer se bo zagotavljala makroekonomska stabilnost ob doslednem upoštevanju fiskalnih pravil EU. To pomeni, da bo obvladovala proračunski primanjkljaj in postopno zmanjševala javni dolg, pri čemer citiram, piše v koalicijski pogodbi: morajo biti vsi ukrepi in predlogi, ki povečujejo odhodke ali zmanjšujejo prihodke državnega, občinskih proračunov ali javnih blagajn, pripravljeni tako, da ne ogrožajo fiskalne vzdržnosti - fiskalna vzdržnost je določena s fiskalnimi pravili, kot smo dejansko že rekli.
Z drugimi besedami, ob sedanjem stanju javnih financ, bom rekel, je še toliko bolj treba upoštevati to 1. točko in seveda v okviru tega bom tudi deloval. Najprej je seveda treba z rebalansom proračuna oziroma bom pripravil Ministrstvo za finance rebalans proračuna in kasneje tudi pač nov proračun za leto ali pa tudi rebalans proračuna za naslednje leto in potem dvoletni proračun bo seveda treba javne finance spraviti v fiskalne okvire. Tukaj seveda govorim o primanjkljaju 3, 3 odstotke bruto družbenega proizvoda. In vsak ukrep, ki je tudi v okviru te koalicije, koalicijske pogodbe, bom kot minister za finance presojal s tega vidika; koliko bom uspešen, koliko ne bom uspešen, boste videli.
Naslednji ukrep se nanaša na uvedbo štiriletnih proračunskih ciklov. To z drugimi besedami
pove, da v kolikor, bom rekel, ne bo nek projekt končan v enem letu, dveh letih in tako naprej, se bo prestavljal v naslednje obdobje. Nenazadnje mehanizem v proračunu je bil najbrž še danes tako nastavljen in seveda se to da enostavno narediti, s tem, da seveda zaradi tega ne sme priti do povečanja letnega proračunskega primanjkljaja.
Tudi javni dolg bomo ustrezno opravljali, tako da bo seveda čim manj obresti za plačilo in tako, da se bomo tudi zadolževali. Vsako leto se je treba žal zadolževati, in sicer, da bo seveda to zadolževanje čim bolj, čim bolj uspešno.
Potem smo na področju evropskih sredstev, ki jih bomo črpali čim bolj uspešno in na področju davkov. Davke bomo napovedali vnaprej. To ne pomeni, da bodo veljali že takoj, ampak enostavno to pomeni, da bo sistem predvidljiv in bo šel postopno proti čim večji konkurenčnosti ob predpostavki, da bodo zagotovljene razmere za upoštevanje fiskalnih pravil. Nujno je treba razbremeniti delo v naslednjem štiriletnem obdobju ga bomo, Mi smo to začeli že v prejšnji vladi z povečanjem splošne olajšave, podoben ukrep bomo predlagali tudi sedaj. In seveda razbremenili oziroma spremenili tudi dohodninsko lestvico ter zmanjšali to oziroma ukinili to najvišjo stopnjo 50 odstotkov.
Posebno pozornost bomo naslovili na mlade do 29 s posebno olajšavo in uvedli bomo družine, tako imenovano družinsko dohodnino. Z drugimi besedami to pomeni, da bo ena družina plačala en oziroma dobila en informativni izračun dohodnine, ne vsak posebej, ampak da bodo enostavno tudi imeli, bom rekel, možnost koriščenja davčnih olajšav skupaj in da se ne bo treba zdaj partnerjema premikati, kdo bo uveljavljal neko olajšavo in kdo ne in tako naprej.
Potem bomo naredili precejšnje poenostavitve, vključno s pavšalno obdavčitvijo nekaterih dejavnosti, pri čemer bo določena zgornja meja prihodkov, navedena je tukaj 350000. Nadaljevali bomo s to, kar je v bistvu že sprejeto v pravkar sprejetem zakonu, kar je že sprejeto glede kapice oziroma glede razvojne kapice. Kar pomeni, da bodo ti najvišji oziroma da bo, bom rekel, se bodo obračunali prispevki le do določene bruto plače. Tukaj je predvsem pri pokojninah to popolnoma logično, tudi najvišja pokojnina je omejena. Najvišja pokojnina je omejena s pokojninskim zakonom, zaradi tega bom rekel je, bom rekel to tudi eden izmed razlogov, da so številne države, večina držav, mislim, da celo vse v Evropi uvedle tovrstno rešitev.
Na področju davka od dohodkov pravnih oseb bomo še enkrat pregledali vse olajšave za investicije in razvoj. Naredili čim bolj enostavne, predvsem s tega zornega kota, da bomo s tem spodbujali inovacije, raziskave, razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo, skratka, da se bo več investiralo. Pri investicijah si zelo želim večje zasebne investicije. Spodbujali bomo kapitalski trg, da bo čim bolj varen na eni strani in na drugi strani tudi, da bo čim bolj izkoriščen in da se bo tukaj dejansko razvijal tako s finančnimi zakoni kot z zakoni, ki obdavčujejo kapitalske dobičke.
Poleg tega bomo na področju demografije sprejeli Zakon o demografskem skladu, s katerim bomo ustanovili demografski sklad. Na demografski sklad se bo preneslo celotno državno premoženje. Ne le to premoženje, ki je danes v SDH, ampak tudi še ostalo državno premoženje, ki je danes v drugih pravnih, še v nekaterih drugih pravnih oblikah; večina ga je danes v SDH.
Tukaj je seveda potem še nekaj optimizacij na področju obdavčitve delniških opcij, poleg tega naj bi s tem stimulirale, stimulirali tudi plačevanje delniških opcij, poenostavitve glede enotnega plačilnega računa za akontacijo dohodnine in socialne prispevke. Skratka vse to bomo dejansko poskušali narediti oziroma naredili v naslednjih štirih letih.
Na področju bančnega sistema si želimo predvsem to, da bi zagotovili večjo dostopnost bančnih storitev tudi na tiste kraje, kjer niso pogosto naseljeni, zato bomo predlagali tudi to, da se tam zagotovijo bančni avtomati. Poenostavili bomo tudi davčne postopke, ki so danes že zelo, zelo zapleteni in ponekod tudi nerazumljivi.
Spoštovane poslanke in poslanci, toliko na kratko. Šel sem skozi pregled najpomembnejših ukrepov in predvsem skozi, bom rekel, predvsem sem največ pozornosti dal temu, kako zagotoviti fiskalno vzdržnost, zanesljivost, predvidljivost in varnost finančnega sistema, s tem se zagotavlja varnost financ za ljudi, za podjetja. S tem pridobivamo boljše ocene v tujini, s tem imamo nižje obrestne mere in vse to skupaj vpliva na blaginjo in stabilnost države, blaginjo ljudi in stabilnost države.
Hvala lepa.
Magister Šircelj, zahvaljujem se vam za vašo predstavitev.
Preden pa preidemo na vprašanja poslank in poslancev, dovolite, tukaj imam še eno pooblastilo, in sicer Janeza Janeza Ciglerja Kralja nadomešča magister Janez Žakelj.
Zdaj, kar se razprave tiče, je moj predlog sledeč, da jo opravimo po sklopih, da trije, tri članice in člani podajo svoja vprašanja, kandidat odgovori in potem po tem sistemu nadaljujemo naprej. Pa bi kar predlagal oziroma pobral prvi krog prijav. Kdo bi želel razpravljati? / pogovor v dvorani/ Predlagam, da začnemo z vprašanji, pa mislim, da je prvi kolega Boštjančič.
Beseda je vaša.
Hvala lepa. Spoštovani kolegi, predsedujoči, spoštovani kandidat za finančnega ministra. Jaz sem si vprašanja tako malo po sklopih vsebinsko predstavil, pripravil. Najprej bi na področje fiskalne politike prvo, pa seveda javne finance, ki so bile v predstavitvi že večkrat omenjene, predvsem skrb za javne finance.
Zdaj nova koalicija napoveduje višje izdatke za posamezna področja, kot je recimo obramba, stanovanjska politika, zdravstvo. Mene zanima, katera od prioritet nove koalicije bo prva na vrsti za rezanje, če gospodarska rast ne bo zadostovala za financiranje napovedi. Drugo vprašanje je, če lahko navedete konkreten, konkreten znesek fiskalnega prostora, s katerim bo razpolagala prihodnja vlada v prvih dveh letih mandata in metodologijo,
na podlagi katere ta ocena temelji. Tretje vprašanje. Večkrat ste poudarili pomen fiskalne discipline in me zanima, če ste pripravljeni javno nasprotovati koaliciji, če bo sprejemala ukrepe, ki bo po vaši oceni, ki bodo ogrozili srednjeročno vzdržnost javnih financ.
Toliko za začetek.
Hvala za besedo.
Spoštovani kandidat gospod Šircelj!
Jaz prihajam s Koroške, iz občine Ravne na Koroškem. Koroška ima približno 70 tisoč prebivalcev v 12 občinah. Bruto domači proizvod na prebivalca iz podatkov leta 2024 je 72 procentov slovenskega povprečja. Zanima me pa predvsem financiranje občin, ker se pač občine zaradi vse večjih finančnih težav vsako leto težje zagotavljajo normalno delovanje, nekatere ne morejo več pokrivati niti normalnega z zakonom določenih rednih dejavnosti, še slabše je seveda z izvajanjem prepotrebnih investicij v občinsko infrastrukturo. Smo pa občina Mežiške doline na srečo, ali kako naj rečem, zaradi popoplavne obnove iz sredstev, ki jih je zagotovila vlada Roberta Goloba, lahko investirali v ceste, kulturne domove, mostove. Skratka sedaj imamo večkratne proračune, ki si jih nismo mogli niti zamišljati in potekajo projekti, ki bi jih morda lahko uresničili v naslednjih 20 ali pa, ja, no, ali pa desetih letih. Prejšnja vlada je povprečnino, se pravi, iz 628 evrov iz leta 2022 dvignila na 835 v letu 2026, torej za kar 30 procentov. Mene predvsem zanima pri teh manjših občinah, ki nimajo statusa mestne občine, ali imate v načrtu sistem za financiranje teh občin, saj se v koalicijski pogodbi zavzemate za enakomeren razvoj Slovenije in s tem manjšanje razlik med podeželjem in mestom. Kaj bo s povprečninami in ostalimi proračunskimi sredstvi, da bo omogočeno normalno delovanje občin? Potem pa me zanima predvsem za Koroško, ki je pač neka obmejna regija in demografsko ogrožena, ali načrtujete kakšne posebne finančne ukrepe sploh, da bodo lahko mladi ostajali tu, ne bodo odhajali v tujino, ali boste znižali obdavčitev dela po podjemni pogodbi in ali imate namen spreminjati plačno reformo. Ker pa prihajam, kot sem že rekla, z Raven na Koroškem, kjer je doma tudi namizni tenis, me zanima ali imate v načrtu sistematično financiranje športnih klubov, da ne bo samo odvisno od donacij in sponzorstev.
Hvala.
Hvala kolegici Pešl Šater.
Sedaj pa predajam besedo, besedo kolegu Klemencu, prosim.
Andrej Klemenc (PS Svoboda): Najlepša hvala za besedo.
Spoštovani kandidat.
Tukaj v predstavitvi ste omenili, da boste imeli štiriletni proračunski cikel in da se bodo projekti premikali. Zdaj, glede na to, da je bil že sprejet interventni zakon, ki bo navrtal precej veliko luknjo noter v proračun, to pomeni, da, ker ste obljubili tudi stabilno pa vzdržno, vzdržne javne finance, kar pomeni, da ne boste prebili 3 odstotke primanjkljaja, to pomeni, da boste to financirali tako, da boste projekte, ko bo zmanjkalo denarja, ko boste prišli do tam, do 3 procentov, premikali v naslednje leto. To je prva stvar, ki me zanima. Ker to je najbolj enostavna varianta, če zmanjka, ne. To pa z drugimi besedami pomeni, da se bo, da se bodo zmanjšale investicije.
Druga stvar, ki me pa zanima: ali podpirate doseganje 3 odstotke BDP za obrambne izdatke in kje konkretno vidite vir teh sredstev brez dodatnega zadolževanja?
Hvala.
Andrej ŠirceljHvala lepa.
Hvala lepa, poslanec Boštjančič in sedanji minister, za vaša vprašanja. Jaz v tem trenutku vsekakor ne morem oceniti, katera so tista področja, ki bodo se zmanjševala. Eno, kar lahko rečem, je, da so plače v zadnjem obdobju v javni upravi izjemno se povečale. In seveda povečalo se je tudi, bom rekel, celoten znesek, ki ga je treba plačati za plače na podlagi plačne reforme.
Nadaljevanje) To je vsekakor eno izmed področij, področij, ki jaz mislim, da je tudi šlo nekoliko izven nadzora, vsaj financ v tem smislu, da so že danes ti zneski previsoki, omenja se pač 400 milijonov in tako naprej. Tako da tukaj na tem področju je vsekakor, bom rekel, bo najbrž treba razmisliti, kako s to plačno reformo nadaljevati oziroma glede na to, da je tudi tukaj v tej koalicijski pogodbi navedeno, da bomo naredili drugačno plačno reformo, ampak to je v nekem drugem poglavju, ni pod financami, kjer bomo ločili posebej zdravstveni del, obrambni del, splošni del in tako naprej. Skratka, tukaj je to vsekakor eno izmed področij, ki bo ga treba proučiti in najti tudi možnosti zmanjšanja izdatkov na tem področju.
Drugo, kar je, jaz vidim tukaj ogromno možnosti za zasebne investicije. Mi imamo državne investicije pet ali pa javne investicije 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, celo nekaj več in tako naprej. Vendar na področju zasebnih investicij, tudi tujih investicij, tega je relativno malo, tega je relativno malo in jaz mislim, da je treba tukaj spodbuditi vse tiste, ki investirajo tudi na področju gradbeništva, tudi na področju katerihkoli investicij, da se povežejo te investicije z mednarodnimi inštitucijami, ki so pripravljene, da vstopijo v te investicije, recimo Evropska banka za razvoj EBRD ali pa Evropska investicijska banka. tudi domače banke in povezati ta, bom rekel, bančni kapital z javnim kapitalom.
Sprašujete me seveda, kako zagotoviti, na podlagi kakšne metodologije zagotoviti finančno vzdržnost v naslednjih dveh letih. V, lahko rečem, da za leto 2027 bo treba to finančno vzdržnost zagotoviti na eni strani, bom rekel, z zmanjševanjem izdatkov na vseh področjih. To bodo določili ministri za posamezno vemo kako poteka proračunsko usklajevanje. Določeno bo osnovno pravilo na podlagi natančnejše analize izdatkov in prihodkov. In v okviru teh bodo posamezni ministri pač morali zmanjšati izdatke na posameznih področjih, če bo seveda takšna politika sprejeta. Če pač ne bo, potem ne bo. In v tem primeru bo verjetno celotna Vlada sprejela neko politiko, kako v bistvu zagotoviti, če želite tistih 3 procente oziroma 2,9 odstotka in tako naprej, vi zagotavljate tudi, da 2,9 odstotkov naj bi bil primanjkljaj. Vem, da tukaj niso vključeni ti ukrepi, ki so bili zdaj sprejeti. Glede tega, bomo seveda videli. In ja, tukaj na tem področju bom seveda vedno zastopal, tako kot sem že v tej, na tej predstavitvi rekel, da bo za mene seveda tisto najpomembnejše v tem trenutku, v tem obdobju, jaz mislim tukaj kar eno leto, to prvo fiskalno pravilo, o katerem sem govoril in kjer tudi zelo natančno piše, piše metodologija, ne piše samo, da bomo tako deklarativno to naredili, ampak da bomo proučevali vsako zmanjšanje prihodkov oziroma povečanje izdatkov povsod, na državni ravni, na občinskih ravneh, na javnih blagajnah, se pravi v zdravstveni blagajni, pokojninski blagajni tako in jih sprejemali oziroma predlagali, dali soglasje, tako da bo sistem fiskalno vzdržen. Ni tukaj samo to, tukaj je dejansko metodologija.
Tako da s tega zornega kota, seveda je veliko dela in jaz mislim tudi, da veliko stvari se da spremeniti, tudi če gledate ostale politike na področju stanovanj, na področju, bom rekel nekaterih drugih dejavnosti, mi predvsem zastopamo ali čim več lastniških stanovanj, ne čim več najemniških stanovanj, ampak čim več lastniških stanovanj. Seveda bomo nadaljevali s tem, s to gradnjo, ne bomo zdaj rekli, zdaj bomo pa to končali za neke stavbe brez, ki so mogoče danes brez oken in vrat, ampak vsekakor pa bomo bolj stimulirali lastniško gradnjo.
Tako da ta, bom rekel, bom rekel cel spekter možnega zmanjšanja, jaz mislim, da je na vsakem ministrstvu in na vseh področjih. Ob tem pa moram zelo jasno povedati, ne bomo uvedli nobenega Zujfa. Ne bo nobenega Zujfa, ni nobenih pogojev, da bi kakršenkoli, če bo kakršnokoli vprašanje o tem, da bi kakšen Zujf ali podobna zadeva, uvedli, tega vsekakor ni. Tudi situacija na področju javnih financ ni takšna, da, po mojem mnenju, da bi morali ta Zujf dejansko uvesti.
Če gremo sedaj naprej, lahko se potem še kaj vrnem, če nisem vsega pokril in grem na Koroško, pa da začnem od zadnjega vprašanja, mi dovolite. V naši koalicijski pogodbi so številne rešitve, predvsem na področju obdavčitve in na področju povezave med gospodarstvom in športom, kako ta šport dejansko čim bolj približati ljudem in kako za ta šport dobiti čim več denarja, se pravi, preko, preko podjetij. Tukaj lahko govorimo seveda tudi o tem, da recimo za vrhunske kadre se bodo dale dohodninske olajšave do 30 odstotkov, posebne olajšave se bodo ponovno proučile tudi za to, da se čim bolj poveže financiranje športa, kulture, sponzorstev, donacij in tako naprej, tako da s tega zornega kota bo enostavno to šlo predvsem v smeri, da se čim bolj poveže gospodarstvo in različna športna društva.
Samo financiranje občin želimo narediti, da bodo občine pri financiranju imele čim več neodvisnih, neodvisnih lastnih prihodkov in da bodo ti lastni prihodki tudi zagotovljeni v, nenazadnje je ena izmed obljub SDS, da se občinam zagotovijo stabilni stalni viri in da se v bistvu to nadomesti s tako imenovano povprečnino, s katero se vsako leto pogaja, predstavniki občin se z njo vsako leto pogajajo
.
Tako da s tega zornega kota se bo, smo za to, da se zagotovi čim večji enakomeren razvoj in ne samo to, želimo tudi narediti obratno povezavo med ljudmi, ki potujejo. Danes predvsem recimo tudi iz Koroške potujejo ljudje v večja mesta, nekateri morda tudi v Ljubljano in tako naprej. Mi bomo nekatere inštitucije preselili v te kraje. S tem bo, bom rekel, promet tekel obratno, se pravi, iz Ljubljane v te kraje in seveda s tem se bo vsekakor povečeval tudi razvoj in predvsem enakomeren razvoj.
Zdaj, katere inštitucije in tako naprej, to vam danes, za katero regijo ne morem reči, ampak ravno s tem, da se državne inštitucije preselijo v, bom rekel, kraje, ki so izven Ljubljane in izven glavnih mest, je seveda tudi eden izmed načrtov, da se razvijejo manj razvite regije in da se s tem zagotovi enakomeren razvoj in da ne boste več na štiri, pardon, 72 procentov bruto družbenega proizvoda, ampak na znatno večjem.
Povprečnina je seveda eden izmed virov za občine, občina ima tudi nekaj svojih virov. Tukaj, seveda ne omenjam tega, da bi kakršenkoli ta občinski vir bistveno spremenili, kar pomeni, da nekega novega davka na nepremičnine ne bo.
Namreč davek na nepremičnine je tisti, ki je vir v vseh državah, skoraj izključno občin. Tukaj mislim, da se bo zaradi tega tudi, tudi povečal oziroma s temi ukrepi se bo naredilo to, da bodo občine, predvsem tiste na manj razvitih območjih, manj odvisne od centrale. S tem, da moram seveda reči, da je videti tudi na Koroškem kar razvoj, še posebej pri, bom rekel, gradnji cest in pri urejanju voda, tako da če se pelješ od Črne proti Dravogradu na primer, je kar nekaj razvoja. Zdaj, ali bomo prekinili pri štiri letnem ciklu, ali bomo prekinili pri štiriletnem ciklu financiranje? Ne, samo prenesli bomo tak projekt, ki ni, za katerega ni bilo možno in ni bil narejen v tistem obdobju, za katerega je bilo planirano v naslednje obdobje. Nikakor pa s tem ne bomo pravzaprav se to dela že danes, predvsem danes se dela za dve leti, največ za dve leti, možno je tudi za več, ampak to ne pomeni nobeno prekinjeno financiranje. Če bodo zagotovljeni vsi, vse možnosti, da se objekt gradi naprej, potem ga bomo seveda gradili naprej, vendar v naslednjem proračunskem obdobju. Navsezadnje to poteka že sedaj, najmanj za dve leti se, da bomo to prenesli na štiri leta.
Še nekaj, sem kaj pozabil? Hvala.
Izvolite besedo.
Gospod _______: Samo to sem mislil, da ne bo to tehnika, če bo pač zmanjkalo denarja v proračunu, to je najbolj lažje, da v pol leta pogruntate, da ne boste imeli 3 procente primanjkljaja, pač nekatere stvari, ki ste jih hoteli letos narediti, če premakneš drugo leto, to pomeni, da bo v letošnjem proračunu manjši odstotek, manj investicij. Samo to sem hotel.
