Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki sta zdaj odprta za javnost.

In prehajamo na 3. točko dnevnega reda, Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve v Luksemburgu, 16. 6. 2026.

Prosim državnega sekretarja doktorja Stanislava Raščana, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovani, spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci.

Dovolite, da vam predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo v torek, 16. junija, v Luksemburgu.

Svet za splošne zadeve bo obravnaval obširen dnevni red.

Večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034 (osnutek pogajalskega okvira). Pogajanja o večletnem finančnem okviru prehajajo v višjo fazo. S tem namenom ciprsko predsedstvo pripravlja revidiran pogajalski okvir, ki vključuje ključna odprta politična vprašanja, vezana na večletni finančni okvir. Predsedstvo je dokument posredovalo včeraj pozno popoldan in ga še preučujemo. Končno oceno bomo lahko podali po pregledu s strani vseh navedenih resorjev. Ključna novost revidiranega pogajalskega okvira je vnos številčnih elementov, torej obsega celotnega večletnega finančnega okvirja posameznih politik in programov, stopenj pred- in sofinanciranja. Preliminarna ocena je, da je za Slovenijo revidiran pogajalski okvir ugoden, saj je naklonjen ambicioznemu dolgoročnemu proračunu EU. Poleg tega, da je ciprsko predsedstvo obseg večletnega finančnega okvirja zmanjšalo minimalno, je predlagalo tudi rešitev v prvotnem komisijskem predlogu predvideno zmanjšanje nacionalnih ovojnic številnih držav članic na področju kohezijske in skupne kmetijske politike. Dvig te ovojnice je tudi ena od prioritet Slovenije v pogajanjih za večletni finančni okvir. Nadaljnje revizije pogajalskega okvira bo v drugi polovici leta pripravljalo prihodnje irsko predsedstvo skupaj s kabinetom predsedstva evropskega sveta. Slovenija si bo v nadaljnjih pogajanjih prizadevala za tri ključne prioritete, ki so vezane na izboljšanje nacionalne lokacije: na kohezijsko in skupno kmetijsko politiko, na omogočanje dostopa slovenskih podjetij in drugih deležnikov do sredstev za krepitev konkurenčnosti EU ter na zagotovitev pravičnega sistema financiranja proračuna EU.

Večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034 (uredbe). v okviru obravnavane 2. točke o večletnem finančnem okvirju bodo ministri in državni sekretarji za evropske zadeve izmenjali mnenja o ključnih elementih treh stebrov novega večletnega finančnega okvirja. A: sklada za načrte nacionalnih in regionalnih partnerstev, ki bo financiral vse politike z nacionalnimi ovojnicami,

B: Evropskega sklada za konkurenčnost, ki je nov instrument za krepitev konkurenčnosti EU ter C: združenega instrumenta zunanjega ukrepanja globalne Evrope oziroma globalna Evropa. Intenzivna pogajanja glede vseh treh dokumentov potekajo na delovni in bilateralni ravni ter na Odboru stalnih predstavnikov v Bruslju. Predsedstvo si namreč prizadeva, da bi bil dosežen splošni, delni pristop. Slovenija pozdravlja prizadevanje ciprskega predsedstva za napredek glede uredbe o vzpostavitvi evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost za obdobje 2028-2034. Vendar meni, da glede na pomembnost tega dokumenta, ki bo urejal približno polovico naslednjega večletnega finančnega okvirja, cilj pravočasnega napredka ne sme biti dosežen na račun kakovosti, čeprav je prožnost pomembna, ne sme ogrožati pravne varnosti, jasnosti, preglednosti in predvidljivosti. Slovenija pozdravlja predlog v Evropskem skladu za konkurenčnost ter namero, da se v prihodnjem večletnem finančnem okvirju bistveno več sredstev zagotovi za krepitev konkurenčnosti. Menimo, da mora biti v središču prizadevanj krepitev industrijske konkurenčnosti. Pomemben pa je tudi dostop do financiranja za mala in srednje velika podjetja. Slovenija si skupaj s številnimi primerljivimi državami članicami prizadeva, da bi določbe te uredbe omogočale zagotavljanje širokega nadnacionalnega sodelovanja ter s tem vseevropski vpliv in uravnoteženo uporabo sredstev, da bi ustrezno bile upoštevane značilnosti vseh teh držav. Slovenija podpira vzpostavitev enotnega instrumenta Globalna Evropa za financiranje zunanjega delovanja EU v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvirja. Podpiramo aktivno vlogo EU kot glavnega razvojnega akterja in ohranjanje visokega deleža za uradno razvojno pomoč. Zavzemamo se, da bo novi finančni instrument globalno Evropa ustrezno prepoznal posebno naravo procesa širitve in humanitarne pomoči ter zagotovil njeno vidnost. Opozarjamo, da predvidene poenostavitve pri izvajanju instrumenta ne smejo slabiti odločevalskih pristojnosti Sveta EU, zlasti pri vprašanjih, ki vplivajo, ki vplivajo na izvajanje posameznih politik. Zakonodajni svežnji, omnibus za poenostavitev, Svet za splošne zadeve se bo seznanil s poročilom o napredku pri poenostavitvah zakonodaje oziroma pri obravnavi svežnja Omnibus. Slovenija pozdravlja prizadevanja komisije za čim bolj jasno, enostavno in manj obremenjujočo zakonodajo, ki bo zagotavljala pravno gotovost za podjetja in državljane, obenem podpira prizadevanja ciprskega predsedstva za dosego kakovostnih pogajalskih mandatov in nadaljnja medinstitucionalna pogajanja. Zasedanje Evropskega sveta 18. in 19. junija 2026, svet za splošne zadeve bo opravil priprave na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 18. in 19. junija 2026 v Bruslju. V tem okviru bodo obravnavane osnutke sklepov ter se seznanil s stanjem izvajanja skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2026 ter načrta ena Evropa, en trg. Te poudarke smo že obravnavali. Skupna izjava o zakonodajnih prioritetah EU za leto 2026 je prvič uvedla redni mehanizem spremljanja izvajanja prednostnih zakonodajnih dosjejev, ki omogočajo pravočasno prepoznavanje morebitnih zastojev, kaže pot Ena Evropa, en trg ta okvir dopolnjuje s četrtletnim spremljanjem izvajanja ključnih strateških področij. Cilj je, da se v eu do konca leta 2027 doseže v celoti integriran enotni trg. Slovenija pozdravlja uvedbo rednega pregleda ključnih zakonodajnih prioritet, saj omogoča skupen pregled napredka ter prispeva k pravočasnemu reševanju političnih in tehničnih okvir v zakonodajnem procesu. Posebej pozdravljamo osredotočenje prizadevanj za poglobitev enotnega trga v okviru Evropskega sveta, saj je močna politična podpora temu procesu ključna za krepitev konkurenčnosti gospodarskega položaja EU v globalnem okolju. Slovenija pozdravlja ambicioznost načrta Ena Evropa, en trg. Pri tem poudarjamo, da mora biti kakovost zakonodajnih rešitev ključna prednostna naloga in se ne sme podrejati zgolj hitrosti njihovega sprejemanja. Evropski semester 2026. Svet za splošne zadeve bo predvidoma odobril horizontalni dokument o specifičnih priporočilih za države, ki poudarja pomen evropskega semestra

kot mehanizma za koordinacijo politik EU s podporo konkurenčnosti in dolgoročni ekonomski ter socialni odpornosti in ga posredoval Evropskemu svetu v potrditev. 18-mesečni program sveta, ministri in državni sekretarji za evropske zadeve se bodo na zasedanju seznanili z 18-mesečnim programom naslednjih treh predsedujočih držav sveta EU: Irske, Latvije in Grčije za obdobje od 1. junija, julija, pardon, 2026 do 31. decembra 2027, ter ga potrdili. Vrednote Unije na Madžarskem, obrazloženi predlogi v skladu s členom 7, 1 Pogodbe o EU, svet za splošne zadeve se bo v okviru postopka v skladu s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o EU seznanil s stanjem glede vrednot Unije na Madžarskem. Postopek je bil zoper Madžarsko sprožen leta 2018 na pobudo Evropskega parlamenta, in sicer zaradi obstoja resnega tveganja kršitve skupnih vrednot Unije s področja vladavine prava, demokracije in temeljnih pravic. Od takrat je svet za splošne zadeve zadevo obravnaval že devetkrat, tokrat pa bo razprava potekala v drugačnih okoliščinah kot dosedanje. Nova madžarska vlada je z delom začela. Pred kratkim, zato celovita ocena stanja na področjih, ki jih zajema postopek po členu sedem pogodbe o EU, tega še ni, to še ni mogoče. Slovenija podpira načrta madžarske vlade za obsežne sistemske reforme, ki so usmerjene v zagotovitev delujoče pravne države, spoštovanje temeljnih vrednot EU, začenši z vladavino prava, utrjuje zaupanje državljanov v nacionalne institucije in institucije EU, pri tem je treba zagotoviti zakonitost zastavljenih reform in njihovo izvedbo v praksi. Slovenija bo z zanimanjem spremljala nadaljnje korake nove vlade na področju vladavine prava, pripravljeni smo konstruktivno podpirati Madžarsko na tej poti, prepričanju, da močna in enotna Unija koristi vsem.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na rednem zasedanju za splošne zadeve 16. junija 2026 v Luksemburgu in se vam zahvaljujem za pozornost.

Hvala državnemu sekretarju za to predstavitev.

Sedaj odpiram razpravo obeh odborov. Izvolite, spoštovane poslanke in poslanci. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ni interesa po razpravi.

Zato zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 16. 6. 2026. Prosim, da glasujemo in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od številke ena do številke 20. Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka, končujem glasovanje.

Glasujemo. Za je glasovalo devet in proti nihče od 13 prisotnih.

Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem končujem 3. točko dnevnega reda, ter besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Brezniku, izvolite.

Najlepša hvala, kolegica Katičeva.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 16. junija 2026.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 2. sejo Odbora za zunanjo politiko, besedo pa predajam predsednici Odbora za zadeve Evropske unije, gospe Andreji Katič, izvolite.

Predsednica Andreja katič: Hvala.

Prehajamo na 4. točko dnevnega reda, Zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, prav tako Luksemburg 16. 6., 2026.

Gradivo smo prejeli na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in sicer od Vlade 1. 6. 2026, in prosim državno sekretarko, gospo Teo Košir, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Prosim.

Najlepša hvala.

Gospa predsednica, spoštovane in dragimi poslanke in poslanci!

Dovolite še meni, da predstavim izhodišča za zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Svet EPSCO, ki bo v sestavi ministric in ministrov, pristojnih za zdravje. Zasedanje bo potekalo pod ciprskim predsedstvom svetu 16. junija v Luksemburgu,

vodil pa ga bo ciprski minister za zdravje. V okviru zakonodajnih dejavnosti bodo ministri za zdravje potrdili splošni pristop glede evropskega akta o biotehnologiji. Ta predlog se nanaša na ciljno usmerjene posodobitve oziroma spremembo dveh zakonodajnih aktov in sicer direktiva 2001/18 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolju in direktive 201/53 o standardih kakovosti in varnosti človeških organov. Se pravi, pri teh dveh aktih, direktivi gre za posodobitev in modernizacijo zakonodaje glede gensko spremenjenih mikroorganizmov kot tudi obdelave človeških organov. Obravnava omenjenega akta se je na delovni skupini Sveta za zdravila in medicinske pripomočke začela med ciprskim predsedovanjem. Splošni pristop v Svetu EU je bil dosežen 5. 6. 2026. Na zasedanju Coreper 1 je besedilo Republika Slovenija podprla. Formalna potrditev splošnega pristopa bo potekala na svetu Epsco pogajanji. V okviru trialogov pa bo začelo irsko predsedstvo. O drugem predlogu zakonodajnega akta, uredbi, ki tudi tvori evropski akt o biotehnologiji, bo potekala politična razprava predvsem z namenom iskanja rešitev za izboljšanje konkurenčnosti Evropske unije ter dostopa pacientov do inovativnih zdravil. Pri tem bo Slovenija izpostavila, da se kot majhna država, a država z močno farmacevtsko tradicijo in razvitim znanstveno raziskovalnim sektorjem zaveda, da Evropa ne sme ostati le celina, ki inovacije odkriva, temveč mora postati prostor, kjer se te inovacije tudi industrializirajo vse z namenom, da nove terapije čim hitreje dosežejo naše paciente, torej tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Cilj evropskega akta o biotehnologiji je povezati konkurenčnost in javno zdravje, pospešiti razvoj inovacij, izboljšati dostop pacientov do novih zdravljenj, povečati odpornost dobavnih verig ter okrepiti položaj Evrope na področju biotehnologije. Predlog evropski akt o biotehnologiji tako vzpostavlja celovit evropski okvir za razvoj biotehnologije in bio proizvodnje z namenom povečanja konkurenčnosti Evropske unije, pospešitve inovacij ter hitrejšega dostopa pacientov do novih terapij.

Glede zadnje točke v okviru zakonodajnih dejavnosti bo ciprsko predsedstvo podalo poročilo o napredku glede pogajanj o Uredbi EU o poenostavitvi pravil za medicinske in vitro diagnostične pripomočke, ki se bo nadaljevala z irskim predsedstvom. V okviru točk razno bo poročanje ciprskega predsedstva o aktu kritičnih zdravilih, v zvezi s katerim se pričakuje potrditev analize končnega besedila akta. Ob zaključku zasedanja pa bo potekalo tudi ministrsko delovno kosilo na temo krepitev odpornosti in strateške avtonomije farmacevtske industrije v Evropi.

Hvala vam za pozornost.

Hvala, državni sekretarki za predstavitev.

Odpiram razpravo. Želi kdo od kolegic in kolegov razpravljati? Vidim, da ni interesa, zato zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki bo v Luksemburgu 16. 6. 2026.

Glasujemo. Za je glasovalo sedem članic in članov odbora, proti ni bil nihče od 13 prisotnih.

In s tem zaključujem 4. točko dnevnega reda.

Hvala.

Prehajamo na 5. točko dnevnega reda, in sicer Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in drugim kaznivim dejanjem, povezanim strelnim orožjem ter spremembi Direktive EU 2024/1260, Evropskega parlamenta in sveta.

Gradivo smo prejeli od Vlade 29. 5. 2026.

Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga ni obravnaval.

In prosim državno sekretarko, gospo Barbaro Levstik Šega, da nam predstavi gradivo, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča za besedo in tudi jaz vas vse lepo pozdravljam z druge strani sedaj.

Skratka, nedovoljeno strelno orožje ogroža varnost državljanov EU, saj se pogosto uporablja pri hudih kaznivih dejanjih, vključno z organiziranim kriminalom. Zaradi vojn v soseščini obstaja tudi tveganje dotoka preseženega orožja na nezakonite trge, kot se je že dogajalo v preteklosti. Nove tehnologije, kot sta 3D tiskanje in računalniško podprto izrezovanje delov orožja, omogočajo proizvodnjo zunaj velikih industrijskih objektov. Zato so se kot potrebni izkazali strožji preventivni ukrepi in omejitve dostopa do načrtov za izdelavo strelnega orožja, kot imenovano s temi novimi tehnologijami. EU je že sprejelo več inštrumentov glede zakonite nabave, posredovanja ter uvoza, izvoza in tranzita orožja med EU in tretjimi državami. Ni pa še sprejela pravil na področju kazenskega prava, kar ureja danes obravnavani predlog direktive. Ta je umeščen v širši okvir politike notranje varnosti EU ter je tesno povezan z bojem proti organiziranemu kriminalu, terorizmu, trgovini s prepovedanimi drogami in pranjem denarja. Splošni cilj predloga direktive je zmanjšanje števila nezakonitih kosov orožja v EU, krepitev varnosti državljanov ter zagotovitev učinkovitejšega in bolj enotnega pregona hudih kaznivih dejanj s čezmejnimi razsežnostmi. Predlog direktive ne zadeva zakonite trgovine s strelnim orožjem, konkretno je usmerjen v enotno opredelitev kaznivih dejanj povezanih z nezakonitim strelnim orožjem, izboljšanjem sodelovanja čezmejnega in vzpostavitev primerljivega nabora podatkov o zaseženem nezakonitem strelnem orožju v državah članicah. Republika Slovenija te cilje podpira.

Predlog direktive določa nabor kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenim strelnim orožjem, ki jih morajo države članice opredeliti kot kazniva v svojem nacionalnem pravu. Med temeljna sodijo nezakonita izdelava ali sestavljanje strelnega orožja, pomembnih sestavin, delov ali streliva, kadar se to izvaja brez zahtevanega dovoljenja za uporabo nezakonito pridobljenih delov ali brez ustrezne označitve orožja. Kot kaznivo je opredeljena nezakonita trgovina, ki zajema uvoz, izvoz, prodajo, prenos, dostavo ali prevoz orožja v nasprotju z veljavno zakonodajo EU, nacionalnim pravom ali mednarodnimi obveznostmi. Posebej je inkrimirano ponarejanje, odstranjevanje ali spreminjanje oznak na strelnem orožju in njegovih sestavin, njegovih sestavnih delov, saj takšna ravnanja onemogočajo sledljivost orožja. Pomembna novost je vključitev kaznivih dejanj, povezanih z digitalnimi načrti za računalniško podprto izdelavo orožja, kot so ustvarjanje, pridobivanje, posredovanje ali deljenje takšnih načrtov brez dovoljenja ter njihovo širjenje. z zavedanjem možne zlorabe. Tovrstni načrti namreč omogočajo izdelavo orožja na 3D tiskalnikih celo v domačem okolju, kar pomembno širi obseg možnih storilcev in dejansko onemogoča sledljivost posesti nezakonitega strelnega orožja.

Predlog direktive določa minimalne ravni najvišjih kazni, ki jih bodo morale za ta kazniva dejanja predpisati države članice. Poleg zapornih kazni predvideva tudi možnost izrekanja dodatnih sankcij ali ukrepov. Pomembna je tudi kazenska odgovornost pravnih oseb, saj za pravne osebe predlog direktive uvaja odgovornost za kazniva dejanja, storjena v njihovo korist, bodisi s strani vodstvenih oseb bodisi zaradi, bodisi zaradi pomanjkljivega nadzora. Možne so tudi dodatne sankcije, vključno z odvzemom dovoljenj, prepovedjo dejavnosti, s sodnim nadzorom zaprtje obratov ali celo razpustitvijo pravne osebe. Predlog direktive nadalje uvaja tudi minimalne zastaralne roke, ki morajo biti sorazmerno težji kaznivih dejanj in dovolj dolgi, da omogočajo učinkovito preiskovanje, pregon in izvrševanje kazni. Prav tako navaja vrsto obtoževalnih okoliščin, hkrati določa tudi olajševalne okoliščine, zlasti kadar storilec sodeluje z organi. Prispeva k preprečitvi ali zmanjšanju škodljivih posledic ali pomaga pri odkrivanju drugih storilcev.

Predlog direktive predvideva obveznost vsake države članice, da vzpostavi ali imenuje enotno nacionalno kontaktno točko za strelno orožje, ki bo imela osrednjo vlogo pri koordinaciji in sodelovanju med pristojnimi organi na nacionalni ravni ter spodbujanju sodelovanja na mednarodni ravni. Kot že rečeno, v predlogu stališča Republika Slovenija izraža podporo ciljem direktive. V pogajanjih si bomo prizadevali za natančne opredelitve kaznivih dejanj in sorazmerne kazni. Podprli bomo rešitve, ki bodo skladne z drugimi veljavnimi kazensko pravnimi akti na ravni EU in ne da bi posegale v temeljna načela slovenskega kazenskega zakonika. Še posebej pozdravljamo naslavljanje novih tehnologij, kot sta tri d tiskanje in računalniško podprto izrezovanje strelnega orožja. v opredelitvah kaznivih dejanj ter krepitev čezmejnega sodelovanja med pristojnimi organi, ki pa seveda ne sme povzročati nesorazmernih upravnih bremen ali podvajanja obstoječih mehanizmov sodelovanja in obveščanja.

To je v bistvu z moje strani vse. Tako da, hvala vam za pozornost.

Hvala, državni sekretarki, za to predstavitev.

Odpiram razpravo.

Želi kdo razpravljati? Ne vidim interesa po razpravi. Zato končujem razpravo. Ker je predlog stališča daljši, bi ga, če se strinjate, ne prebrala v celoti. Dajem pa ga na glasovanje takšnega, kot je objavljen na četrti strani prejetega gradiva.

Glasujemo. Za je glasovalo osem članic in članov odbora, nihče ni bil proti od 13 prisotnih.

In ugotavljam, da je predlog sprejet.

In s tem končujem 5. točko dnevnega reda in tudi 6. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. In vam vsem skupaj želim lep dan. Hvala lepa.